Moški iz zvezne države Virginija se je v petek na sodišču izrekel za nedolžnega v povezavi z obtožbami o podtikanju dveh cevnih bomb pred sedeža Demokratske in Republikanske stranke v Washingtonu. Dogodek se je zgodil 5. januarja 2021, le dan pred nasilnim vdorom podpornikov takratnega predsednika Donalda Trumpa v ameriški Kapitol. Brian J. Cole Jr. se sooča z dvema točkama obtožnice, ki mu očrtata prevoz in poskus uporabe eksplozivnih sredstev. Tožilci ministrstva za pravosodje so navedli, da je Cole pred tem priznal postavitev eksplozivnih teles pred urada obeh glavnih političnih strank. Kljub domnevnemu priznanju je obtoženi na kratkem zaslišanju uradno zavrnil krivdo. Preiskava incidenta je bila ena izmed ključnih prednostnih nalog zveznih organov pregona, saj sta bili bombi podtaknjeni v času izjemno visoke politične napetosti v državi. Čeprav cevni bombi nista eksplodirali, je njuna prisotnost povzročila preusmeritev policijskih sil le nekaj ur pred glavno vstajo 6. januarja. Obramba in tožilstvo bosta postopek nadaljevala s pripravami na sojenje, kjer bodo preučili dokaze o premikanju obtoženca in njegove predhodne izjave preiskovalcem. Primer ostaja eden od najbolj izpostavljenih sodnih postopkov, povezanih z dogodki okoli zadnje predsedniške tranzicije v Združenih državah Amerike.

Skupina približno 75 demokratskih članov ameriškega kongresa je poslala uradno pismo državnemu sekretarju Marcu Rubiu, v katerem opozarjajo na katastrofalne posledice morebitne ameriške vojaške operacije ali bombardiranja sosednje Mehike. Poziv so objavili po tem, ko je predsednik Donald Trump napovedal možnost izvajanja kopenskih operacij proti mehiškim mamilarskim kartelom, kar je sprožilo močne odzive v ameriški in mednarodni politiki. Zakonodajalci so v dopisu izpostavili, da bi takšni enostranski vojaški ukrepi povzročili daljnosežno škodo ameriškemu gospodarstvu in podjetjem, ki so tesno povezana z mehiškim trgom. Po njihovem mnenju bi bombardiranje ali vstop ameriških sil na mehiško ozemlje brez privolitve tamkajšnjih oblasti pomenil diplomatsko in varnostno katastrofo, ki bi destabilizirala celotno regijo ter resno ogrozila odnose med strateškima partnericama. Demokrati so v pismu poudarili, da bi morala biti prednostna naloga administracije krepiti sodelovanje z Mehiko na področju varnosti in obveščevalnih dejavnosti, namesto uporabe sile. Opozarjajo, da bi vojaško posredovanje spodkopalo desetletja trajajoča prizadevanja za skupno upravljanje meje in boja proti kriminalu, hkrati pa bi lahko sprožilo humanitarno krizo in povečalo migracijski pritisk na južni meji Združenih držav Amerike.

Zakonodajno telo ameriške zvezne države Severna Karolina, v katerem imajo večino republikanci, je sprejelo vrsto ukrepov za prenos pooblastil z guvernerja na parlament. Do teh sprememb prihaja po tem, ko so volivci na treh zaporednih volitvah za guvernerja izbrali demokratske kandidate. Po navedbah guvernerja Josha Steina te poteze slabšajo varovanje okolja, zvišujejo stroške energije in politizirajo izvajanje volitev. Republikanski voditelji ukrepe zagovarjajo kot uravnoteženje moči med vejami oblasti in trdijo, da odražajo voljo volivcev. Istočasno se je v zveznem senatu zgodil nenavaden incident, ko je skrajno desni republikanski senator pomotoma podprl podaljšanje subvencij v okviru zakona o dostopni zdravstveni oskrbi (ACA). Čeprav je glasoval skupaj z demokrati, je kasneje vložil obrazec za popravek glasovanja, češ da je šlo za napako. Dogodek je izpostavil notranje napetosti v republikanski stranki glede zdravstvene politike, vendar sama napaka ni vplivala na končni izid glasovanja o zakonu. Obe situaciji kažeta na globoko polarizacijo v ameriški politiki, kjer se zakonodajna moč uporablja za spodkopavanje izvršne veje v zveznih državah, na zvezni ravni pa prihaja do zmede pri ključnih socialnih vprašanjih. Kritiki opozarjajo, da takšno ravnanje zmanjšuje zaupanje v demokratične institucije, medtem ko zagovorniki trdijo, da gre za nujne popravke procesov, ki so jih v preteklosti obvladovali demokrati.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Skupina demokratov v predstavniškem domu ameriškega kongresa je po streljanju v Minneapolisu, v katerega je bil vpleten agent službe za priseljevanje in carine (ICE), stopnjevala prizadevanja za ustavno obtožbo ministrice za domovinsko varnost Kristi Noem. Incident se je zgodil prejšnjo sredo in se je končal s smrtnim izidom, ko je agent ustrelil žensko, kar je sprožilo val ogorčenja med kongresniki. Kritiki ministrici Noem očitajo pomanjkanje nadzora nad agenti in zahtevajo polno odgovornost za dejanja podrejenih služb. Število demokratov, ki podpirajo formalno uvedbo postopka ustavne obtožbe (impeachment), se vztrajno povečuje, saj menijo, da je dogodek v Minneapolisu le zadnji v nizu sistemskih nepravilnosti znotraj Ministrstva za domovinsko varnost. Politična napetost na Capitol Hillu se zaradi dogodka stopnjuje, saj gre za neposreden izziv administraciji na področju notranje varnosti in priseljenske politike. Čeprav so možnosti za uspeh ustavne obtožbe v trenutno razdeljenem kongresu negotove, pa pritisk na ministrico predstavlja pomemben politični pretres pred prihajajočimi volilnimi cikli.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Po streljanju Renee Good s strani agenta ICE v Minneapolisu so se pojavili dvomi o uradni različici dogodkov. Nekdanji agent FBI je izrazil dvome o upravičenosti uporabe smrtonosne sile, pri tem pa se je skliceval na videoposnetek s telefona agenta ICE. V Philadelphii je šerif zagrozil z aretacijo agentov ICE, ki bi se lažno predstavljali kot organi pregona. Konservativni mediji so kritizirali odziv Trumpove administracije in Kristi Noem na streljanje.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Donald Trump je sporočil, da je odpovedal drugi val napadov na Venezuelo, ker je država izpustila politične zapornike in ponudila sodelovanje pri obnovi nafte. Kljub temu ameriške vojaške ladje ostajajo v bližini. Trump se je pohvalil z možnostjo, da bodo ZDA oropale Venezuelo za bilijone dolarjev vredne nafte in namignil na možnost več milijard vrednih investicij.

Predstavniški dom ameriškega kongresa je v četrtek sprejel predlog zakona za triletno podaljšanje subvencij za zdravstveno zavarovanje v okviru sistema, znanega kot Obamacare. Glasovanje je zaznamoval razkol znotraj republikanske stranke, saj je 17 zmernih republikancev podprlo demokratski predlog, s čimer so preglasovali lastno vodstvo. Zakon predvideva ohranitev povišanih davčnih olajšav, ki so bile prvotno uvedene v času pandemije covida-19 in bi se po veljavni zakonodaji iztekle konec leta 2025. Izid glasovanja 230 proti 196 predstavlja politični udarec za predsednika predstavniškega doma Mikea Johnsona, ki se spopada z izjemno tesno večino in nemirnim desnim krilom svoje stranke. Johnson je nasprotoval prisilni uvrstitvi zakona na glasovanje, vendar so zmerni republikanci s pridružitvijo demokratom dosegli zadostno podporo za sprejetje. Ta poteza kaže na naraščajočo pripravljenost centrističnih članov republikanske stranke na iskanje dvostrankarskih kompromisov pri vprašanjih dostopnosti zdravstvene oskrbe. Kljub uspehu v spodnjem domu parlamenta ostaja prihodnost zakonodaje v senatu negotova. Podoben predlog zakona decembra lani v senatu ni prejel zadostne podpore, zato še ni jasno, ali bodo zakonodajalci v zgornjem domu tokrat spremenili svoje stališče. Subvencije so ključne za milijone Američanov, saj znatno znižujejo mesečne stroške zavarovalnih premij za gospodinjstva z nizkimi in srednjimi prihodki.

Donald Trump naj bi se po poročanju The Hill razburil in zmerjal republikansko senatorko Susan Collins zaradi njenega glasovanja o resoluciji o vojnih pooblastilih glede Venezuele. Analitiki menijo, da naraščajoče število republikancev, ki javno nasprotuje Trumpu, kaže na slabljenje njegovega vpliva na stranko. Mike Pence je izrazil zaskrbljenost glede Trumpove usode po vmesnih volitvah.

V Minneapolisu in več drugih ameriških mestih so se po incidentu, v katerem je agentska služba za priseljevanje in carine (ICE) v Minneapolisu ustrelila in ubila žensko, razširili usklajeni protesti. Po navedbah poročil so se aktivistične mreže na dogodek odzvale v nekaj urah, kar nakazuje na visoko stopnjo pripravljenosti nevladnih organizacij na tovrstne katalitične dogodke. Demonstranti so v več mestih blokirali ceste, nadlegovali policiste in javno razkrivali njihove osebne podatke, s čimer so stopnjevali pritisk na zvezne agente. Videoposnetki dogodka, ki so zaokrožili po družbenem omrežju X, prikazujejo različne poglede na incident. Na enem izmed posnetkov je razvidno, da je ženska s svojim vozilom poskušala blokirati cesto in ovirati agente, nato pa je bila ustreljena, ko se je začela pomikati proti enemu izmed njih. Kljub prisotnosti več posnetkov v javnosti krožijo nasprotujoče si interpretacije dogajanja, kar dodatno podpihuje napetosti med protestniki in oblastmi. Ameriški podpredsednik JD Vance je v odzivu na dogodke izrazil neomajno podporo agentom službe ICE in celotni administraciji. Ostro je obsodil ravnanja radikalnih skupin, ki izvajajo pritiske na uradne osebe, in napovedal še bolj dosledno izvajanje zakonodaje na področju priseljevanja. Dogajanje odraža globoko politično polarizacijo v Združenih državah Amerike glede vprašanj migracijske politike in pooblastil zveznih organov pregonov.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Republikanska stranka v Združenih državah Amerike se sooča z naraščajočo negotovostjo glede pravočasne razsodbe vrhovnega sodišča v zadevi Louisiana proti Callaisu, ki bi lahko bistveno vplivala na novembrske volitve. Po poročanju medija Politico so znotraj stranke vse glasnejši dvomi, da bo sodišče izdalo odločitev pravočasno za uveljavitev novih volilnih zemljevidov. Razsodba bi potencialno omogočila prerazporeditev volilnih okrajev na način, ki bi zmanjšal vpliv afroameriških in latinskoameriških skupnosti, s čimer bi republikanci pridobili strateško prednost. Strokovnjaki opozarjajo, da se časovno okno za spremembe volilne zakonodaje in tisk glasovnic pred jesenskimi volitvami hitro zapira. Čeprav bi sodišče odločitev lahko sprejelo v kratkem, obstaja velika verjetnost zamika do konca zasedanja v juniju ali juliju. To bi zveznim državam onemogočilo prilagoditev volilnih koledarjev in tehnično izvedbo volitev po novih pravilih, kar bi ohranilo trenutno stanje, ki je za republikance manj ugodno. Analitiki hkrati opozarjajo na širši trend slabljenja institucionalnih varovalk za poštene volitve, kar bi lahko dolgoročno vplivalo tudi na volilne cikle leta 2026. Proces t.i. gerrymanderinga oziroma namensko spreminjanje meja volilnih okrajev po navedbah pravnih strokovnjakov spodkopava odgovornost izvoljenih funkcionarjev in povečuje odtujenost volivcev. Kljub decentraliziranemu ameriškemu volilnemu sistemu, ki velja za odpornega na vmešavanje, bi lahko agresivno strankarsko risanje meja resno ogrozilo preglednost in pravičnost prihodnjih volilnih procesov.

Guverner ameriške zvezne države Pensilvanija Josh Shapiro je uradno napovedal kandidaturo za drugi mandat na čelu te ključne nihajne države. Shapiro, ki velja za enega najvidnejših obrazov Demokratske stranke, je svojo odločitev naznanil na dogodkih v Pittsburghu in Philadelphii. Njegova kampanja se osredotoča na dokazovanje sposobnosti zmagovanja v politično razdeljenem okolju, kar bi lahko služilo kot podlaga za morebitno predsedniško kandidaturo leta 2028. Shapiro se bo v tekmi za guvernerski stolček verjetno spopadel z močnejšim republikanskim nasprotnikom kot v svojem prvem mandatu, vendar njegove ambicije segajo onkraj meja zvezne države. Prvi mandat je izkoristil za utrjevanje podpore med zmernimi volivci, kar ga je postavilo v ožji krog potencialnih kandidatov za Belo hišo v prihodnjem volilnem ciklu. Politični analitiki njegovo napoved vidijo kot strateški korak, s katerim želi potrditi svojo priljubljenost v Pensilvaniji, preden se poda na nacionalno raven. Uradna naznanitev kandidature poudarja pomen Pensilvanije kot odločilnega bojišča v ameriški politiki. Shapirova ekipa načrtuje obsežno kampanjo, ki bo izpostavljala njegove dosedanje dosežke na področju gospodarstva in infrastrukture. Uspeh na teh volitvah bi mu zagotovil trdno izhodišče za prevzem vodilne vloge v stranki na ravni celotnih Združenih držav Amerike.

Sojenje nekdanjemu predsedniku Yoon Suk-yeolu zaradi obtožb o notranji vstaji se bo nadaljevalo, z izrekom sodbe pričakovano februarja. Sojenje vključuje osem kazenskih postopkov, pri čemer bo prva sodba v zvezi z oviranjem aretacije uradnika visokega ranga izrečena 16. januarja. Medtem je kandidatko za ministrico Lee Hye-hoon obremenila obtožba o lažni prijavi za stanovanje v Seulu, kar je sprožilo pozive k umiku njene kandidature in preiskavi.

Donald Trump je na družbenih omrežjih objavil, da bi moral obrambni proračun za fiskalno leto 2027 znašati 1,5 bilijona dolarjev. Hkrati so se na stavni platformi Polymarket povečale možnosti, da bo Trump leta 2026 pridobil Grenlandijo. Senat je sprejel resolucijo o vojnih pooblastilih glede Venezuele, s čimer je ponudil redek grajo Trumpovi administraciji. Medtem so na Wall Streetu poskočila podjetja za proizvodnjo orožja, po povečanju obrambnega proračuna. V prvem letu Trumpovega mandata je bila izvedena vrsta izvršnih ukrepov, ki so povzročili velike spremembe v zvezni vladi.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

George Conway, znan kritik Donalda Trumpa in nekdanji soprog svetovalke Kellyanne Conway, je napovedal kandidaturo za sedež v ameriškem kongresu v 12. okrožju New Yorka kot demokrat. Guverner Minnesote Tim Walz je odgovarjal na vprašanja glede odločitve o umiku iz volilne tekme in zatrdil, da ne bo odstopil predčasno in da se bo osredotočil na Minnesoto do konca svojega mandata.

Donald Trump je bil tarča kritik zaradi načrtovane prenove plesne dvorane v Beli hiši, ki jo nasprotniki označujejo kot simbol korupcije. Prav tako je bil deležen kritik zaradi njegovega revizionističnega pogleda na dogodke 6. januarja 2021, ki jih mnogi opisujejo kot napad na ameriški Kapitol. Sekretar za zunanje zadeve Marco Rubio je poskušal pomiriti skrbi glede Trumpovih groženj o zasegu Grenlandije z uporabo davkoplačevalskega denarja za njen nakup.

Zohran Mamdani je 1. januarja uradno prevzel dolžnosti župana New Yorka, s čimer je postal prvi muslimanski in demokratični socialist na čelu ameriške finančne prestolnice. Mamdani je zaprisegel na Koranu, pri čemer sta mu ob strani stala senator Bernie Sanders in kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez. V svojem nastopnem govoru je napovedal radikalen prelom s preteklostjo in poudaril, da bo hladni individualizem zamenjal s toplino kolektivizma. Njegov program vključuje uvedbo brezplačnega javnega prevoza, vzpostavitev obsežne javne gradnje neprofitnih stanovanj, uvedbo davka za milijonarje ter zagotovitev brezplačnega otroškega varstva za vse prebivalce. Njegov prevzem oblasti je sprožil ostre odzive konservativnih kritikov in delov Demokratske stranke, ki opozarjajo na ideološko razhajanje znotraj stranke. Kritiki poudarjajo zgodovinske neuspehe kolektivističnih sistemov in Mamdanijev pristop označujejo za nevaren radikalizem, ki bi lahko spodkopal gospodarsko stabilnost mesta. Medtem ko napredno krilo demokratov proslavlja zmago kot vrnitev socialističnih idealov, zmerni člani stranke svarijo pred revolucionarno retoriko, ki po njihovem mnenju ogroža tradicionalni ameriški družbeni red. Zaprisega predstavlja vrhunec procesa, ki se je začel z njegovo presenetljivo zmago na predvolitvah, kjer je kljub nasprotovanju uveljavljenih politikov pridobil podporo volivcev.

Guverner zvezne države Minnesota Tim Walz je v ponedeljek uradno sporočil, da se na prihodnjih volitvah ne bo potegoval za tretji mandat. Svojo odločitev je utemeljil z željo, da se do konca mandata v celoti posveti vodenju zvezne države in služenju prebivalcem, namesto da bi energijo porabljal za predvolilno kampanjo. Njegova napoved prihaja v času povečanih pritiskov in kritik s strani predsednika Donalda Trumpa, ki so povezane s preiskavo domnevnih goljufij v državnih programih za varstvo otrok. Odzivi na Walzovo odločitev so v politiki močno deljeni. Medtem ko podporniki izpostavljajo njegovo predanost funkciji, so v vrstah republikanske stranke kritični do njegove zapuščine. Predsednik republikancev v Minnesoti, Alex Plecash, je ob tem izrazil ostro kritiko in guvernerju očital domnevno neučinkovitost pri obvladovanju nemirov v mestih, upad izobraževalnih standardov ter neracionalno porabo proračunskega presežka. Kot morebitna naslednica v vrstah demokratov se že omenja senatorka Amy Klobuchar, kar nakazuje na začetek intenzivnega političnega prestrukturiranja v tej zvezni državi.

Voditelji ameriških demokratov so v torek obeležili peto obletnico napada na ameriški kongres, ki se je zgodil 6. januarja 2021. Vodja manjšine v senatu Chuck Schumer in vodja demokratov v predstavniškem domu Hakeem Jeffries sta na tiskovni konferenci poudarila pomen ohranitve demokratičnih institucij. Dogodek je sledil ponovnemu srečanju članov posebnega odbora predstavniškega doma, ki je v preteklosti preiskoval nemire. Demokrati so obletnico izkoristili za opozarjanje na nevarnosti ekstremizma in pomen pravne države. Na drugi strani je administracija Donalda Trumpa obletnico zaznamovala z objavo gradiv, v katerih so za dogodke obtožili demokrate in nekdanjega podpredsednika Mikea Pencea. Republikanski tabor je dogajanje označil za "pravo vstajo" s strani demokratov, s čimer so se odzvali na kritike o odgovornosti Trumpovih privržencev za vdor v stavbo kongresa. Razhajanja med strankama ob obletnici odražajo globoko politično polarizacijo v Združenih državah Amerike, kjer se pogledi na dogodke izpred petih let še vedno korenito razlikujejo. V Washingtonu so potekala tudi neuradna zaslišanja, na katerih so udeleženci podrobneje analizirali potek takratnih nemirov in njihove posledice za ameriško družbo.

Bela hiša je v torek objavila novo spletno stran, na kateri je pohvalila ravnanje predsednika Donalda Trumpa med napadom na Kapitol 6. januarja 2021. V vsebini so zapisali, da so demokrati uprizorili resnično vstajo in s tem mojstrsko spreobrnili dejstva o dogodku. Spletno mesto navaja, da je Trump s pomilostitvijo oseb, ki so bile obtožene kaznivih dejanj v povezavi z vdorom v zgradbo, popravil zgodovinsko krivico. Poleg tega besedilo na strani kritizira delo kapitolski policije in trdi, da je bila dejanska odgovornost za nemire na strani takratne opozicije. Ta poteza administracije predstavlja pomemben odklon od dosedanjih uradnih ugotovitev preiskovalnih organov in kongresnih komisij, ki so odgovornost za spodbujanje nemirov pripisale prav Trumpu. Objava spletne strani sovpada z obletnico dogodkov in poudarja močno politično polarizacijo v Združenih državah Amerike glede interpretacije nedavne zgodovine.

Donald Trump je ponovno zagrozil z zavzetjem Grenlandije od Danske, celo z možnostjo vojaške okupacije. Politični znanstveniki so ga kritizirali zaradi 'obsežnih' posegov v zasebni sektor. Na obletnico napada na Kapitol pa je Trump napadel transspolne osebe. Poudaril je tudi, da potrebuje zmago republikancev na vmesnih volitvah.

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je v ponedeljek sporočilo, da je do sedaj javnosti razkrilo 12.285 dokumentov, povezanih z obsojenim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom. To predstavlja le približno en odstotek vseh zahtevanih gradiv, saj ministrstvo trenutno pregleduje še več kot dva milijona dodatnih zapisov. S tem je institucija za več kot dva tedna zamudila zakonski rok za objavo, ki ga je določil kongres. Zaradi obsežnosti gradiva je ministrstvo v delovni proces vključilo približno 400 odvetnikov iz Washingtona, New Yorka in Floride ter več kot 100 analitikov zveznega preiskovalnega urada FBI. Ti se bodo v prihodnjih tednih prednostno ukvarjali s pregledovanjem in redigiranjem občutljivih podatkov, da bi zagotovili varovanje zasebnosti žrtev. Jay Clayton, zvezni tožilec za južno okrožje New Yorka, je v pismu sodniku Paulu Engelmayru pojasnil, da gre za izjemno zahtevno nalogo, ki terja sodelovanje strokovnjakov za nacionalno varnost in kriminaliteto.

Ameriški predsednik Donald Trump je na srečanju s kongresniki iz vrst republikanske stranke izpostavil kritičen pomen zmage na prihajajočih vmesnih volitvah. Po poročanju tiskovne agencije Reuters je Trump opozoril, da bodo demokrati v primeru prevzema nadzora nad kongresom sprožili postopek ustavne obtožbe (impeachment) proti njemu. Predsednik je poudaril, da bodo nasprotniki v primeru republikanskega poraza zagotovo našli razlog za njegovo odstavitvijo, zato je mobilizacija volilnega telesa ključna za ohranitev njegove administracije. Politična usmeritev in dosedanje delo Trumpove administracije bosta osrednji temi novembrskih volitev, na katerih bodo ameriški volivci odločali o vseh sedežih v predstavniškem domu in tretjini sedežev v senatu. Napovedi o ustavni obtožbi prihajajo v času, ko se predsednik sooča z naraščajočimi pritiski in kritikami glede vodenja države, hkrati pa poskuša utrditi svojo moč znotraj stranke in v odnosu do zakonodajne veje oblasti. Dogodek odraža globoko politično polarizacijo v Združenih državah Amerike, kjer se vmesne volitve neposredno interpretirajo kot referendum o predsedovanju.

Predsednik Donald Trump se je v torek sestal s predstavniki republikanske stranke v predstavniškem domu, da bi uskladili politično agendo ob začetku kritičnega leta vmesnih volitev. Srečanje na celodnevnem forumu o politikah je bilo namenjeno poenotenju stranke, ki bo odločala o poteku preostalega dela Trumpovega mandata. Razprave so se osredotočale na ključne zakonodajne prednostne naloge, ki bi lahko vplivale na volilni izid in prihodnjo sestavo kongresa. Hkrati se republikanska večina pod vodstvom predsednika predstavniškega doma Mika Johnsona sooča z resnimi operativnimi težavami zaradi nenadnega upada števila aktivnih poslancev. Po nenadni smrti kongresnika Douga LaMalfe in hospitalizaciji Jima Bairda po prometni nesreči se je republikanska večina skrčila na zgolj 217 proti 213. Ob upoštevanju notranjih razkolov, kjer nekateri člani, kot je Thomas Massie, pogosto glasujejo proti vodstvu, je sposobnost stranke za sprejemanje zakonodaje, vključno z nujnim zakonom o financiranju vlade, resno ogrožena. Situacijo dodatno zapleta pričakovana izvolitev demokratskega predstavnika v Teksasu, kar bo razmerje moči še bolj zaostrilo.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Donald Trump se je znašel pod plazom kritik zaradi svoje retorike in ravnanja. Republikanski kongresnik Thomas Massie je z omalovaževanjem zavrnil Trumpov verbalni napad na družbenih omrežjih. Hillary Clinton je obtožila Trumpa, da je spodbujal podpornike k napadu na Kongres 6. januarja, kar je sprožilo razpravo o morebitni tožbi zaradi obrekovanja. Pravniki so opozorili, da bi lahko poskus Bele hiše, da bi se norčevala iz dogodkov 6. januarja 2021, administracijo izpostavil pravnim tveganjem.

Peta obletnica vdora na Kapitol je prinesla nove politične napetosti. Republikanci so bili večinoma tiho, medtem ko so demokrati pripravili zaslišanja o vplivu dogodkov. Donald Trump je pred petimi leti pozval svoje podpornike k protestu na Kapitolu. Oproščeni udeleženci protesta so se udeležili pohoda, kjer so žalili policiste. Bela hiša je objavila alternativno zgodovino dogodkov, ki trdi, da Trump ni poskušal strmoglaviti vlade. Ekonomist Paul Krugman je kritiziral Trumpove branilce kot 'globoko nepatriotične'.

Pojavile so se obtožbe, da so trije sinovi kandidatke za ministrico Lee Hye-hoon od svoje babice prejeli vsak po 1 milijardo vonov vrednih delnic družinskega podjetja, ki ne kotira na borzi. Stranka Moč ljudstva je izrazila dvom o velikosti dediščine in morebitnem izogibanju plačilu davka na dediščino. Kljub temu je Lee Hye-hoon začela z opravljanjem prvih uradnih dolžnosti. Medtem pa je Demokratična stranka zavrnila obtožbe o nepravilnostih pri kandidaturi Kim Byung-kija, kljub temu, da ni bilo uradnega zapisa o prejemu peticije v zvezi z domnevnim podkupovanjem.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Predstavniški dom ameriškega kongresa je z 231 glasovi proti 195 sprejel zakon o zaščiti delovne sile v Ameriki (H.R. 2550), s katerim so razveljavili izvršni ukaz predsednika Donalda Trumpa. Omenjeni ukaz je več kot milijonu zveznih uslužbencev odvzel pravice do kolektivnih pogajanj, sedanje glasovanje, izsiljeno s peticijo za razrešitev, pa predstavlja pomemben politični poraz za Belo hišo. Uspeh zakona v spodnjem domu je omogočila skupina zmernih republikancev, ki so se pridružili demokratom, kar kaže na poglabljanje razkolov znotraj Republikanske stranke. Republikanski poslanec Thomas Massie je opozoril, da je stranka v kongresu v nestabilnem položaju, saj so zmerni člani praktično prevzeli nadzor nad zakonodajno agendo predsedniku predstavniškega doma Miku Johnsonu. Notranja trenja, ki jih dodatno stopnjujejo vprašanja subvencij za zdravstvo in razkritja dokumentov o Jeffreyju Epsteinu, resno ogrožajo kohezijo stranke pred prihajajočimi vami. Medtem ko se znotraj stranke bije boj za prevlado, demokrati izkoriščajo majhno večino republikancev za uveljavljanje lastnih zakonodajnih ciljev, kar postavlja Trumpovo administracijo v težaven položaj pred napovedano bitko v senatu.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je ameriški predsednik Donald Trump razširil grožnje z vojaškimi intervencijami na Kolumbijo, Mehiko in Kubo. Kolumbiji je zagrozil z vojaško akcijo, če ne bo zajezila trgovine s kokainom, medtem ko je ponovil opozorila Mehiki in Kubi.

Obrambni minister Pete Hegseth je sprožil upravni postopek proti demokratskemu senatorju Marku Kellyju zaradi njegovega sodelovanja v videoposnetku, v katerem je s še petimi demokrati opozarjal pripadnike ameriške vojske, naj ne upoštevajo nezakonitih ukazov. Hegseth je Kellyju izdal uradni opomin in ukazal mornarici, naj preveri njegov čin in pokojnino. Ukrep je sprožil razpravo o političnem vplivu na vojsko.

Najnovejše javnomnenjske raziskave v zvezni državi New Hampshire kažejo, da se republikanska stranka v boju za sedež v zveznem senatu na novembrskih vmesnih volitvah sooča z zahtevnim položajem. Čeprav so nekatere lokalne tekme ostale tekmovalne, podatki razkrivajo, da bi bilo osvajanje izpraznjenega senatorskega mesta za republikance v trenutnih okoliščinah težko dosegljivo. Rezultati anket namreč kažejo na izrazito nizko podporo Donaldu Trumpu, ki je v tej zvezni državi padla na 32 odstotkov. Demokratska stranka ohranja prednost predvsem zaradi upada priljubljenosti ključnih republikanskih osebnosti na nacionalni ravni, kar močno vpliva na razpoloženje volivcev v New Hampshiru. Analitiki ocenjujejo, da so trenutne številke med najslabšimi za republikansko stranko v zadnjem obdobju, kar otežuje njihove načrte za prevzem nadzora nad senatom. Kljub temu obe strani vstopata v sklepno fazo kampanje z močno mobilizacijo baze, vendar trendi trenutno favorizirajo demokratske kandidate.

Trumpova administracija je zadržala financiranje programov za pomoč družinam z otroki v petih državah pod vodstvom demokratov zaradi suma prevar. Demokrati v zakonodaji države Washington so se odprli za spremembo zakonov o prerazporeditvi volilnih okrajev, da bi se borili proti republikanskemu manipuliranju volitev sredi desetletja. Demokratski državni tožilci so v prvem letu drugega Trumpovega mandata vložili 71 tožb proti njegovi administraciji, nadaljnje tožbe pa so bile načrtovane za leto 2026. Jack Smith naj bi še vedno lahko razkril 'absolutno uničujoče' dokaze, ki jih ima o Trumpu.

Demokratska senatorka slovenskih korenin Amy Klobuchar je resno preučevala možnost kandidature za položaj guvernerke ameriške zvezne države Minnesota. Odločitev je sledila ponedeljkovi najavi sedanjega guvernerja Tima Walza, da se ne bo potegoval za tretji mandat na čelu te zvezne države. Viri blizu senatorke so potrdili, da Klobucharjeva prejema številne pozive k vstopu v tekmo za izpraznjeni guvernerski stolček. Klobucharjeva, ki v ameriškem senatu zastopa Minnesoto že od leta 2007, velja za eno najvplivnejših demokratskih političark v regiji. Odločitev guvernerja Walza, da se umakne iz tekme za ponovno izvolitev, je v tamkajšnjem političnem prostoru odprla prostor za nove kandidate. Čeprav senatorka uradne napovedi še ni podala, so njeni sodelavci sporočili, da se na pobude odziva resno in pretehtava svoje možnosti za prihodnje politično delovanje na ravni zvezne države.

Guverner ameriške zvezne države Minnesota, demokrat Tim Walz, naj bi po poročanju več virov končal svojo kampanjo za ponovno izvolitev leta 2026. Odločitev sledi stopnjevanju pritiska zaradi obsežnih preiskav somalijskih zdravstvenih goljufij v njegovi državi. Walz je za danes sklical tiskovno konferenco, na kateri naj bi uradno naznanil svoj umik iz politične tekme. Spekulacije o njegovem odstopu od kandidature so se v političnih krogih krepile že dlje časa, saj so poročila o nepravilnostih pri porabi proračunskih sredstev močno načela njegovo javno podobo. Preiskava se osredotoča na domnevne zlorabe v zdravstvenem sistemu, ki naj bi vključevale večje število posameznikov iz somalijske skupnosti v Minnesoti. Kritiki guvernerju očitajo pomanjkljiv nadzor nad razdeljevanjem javnih sredstev, kar je povzročilo večmilijonsko škodo. Čeprav Walz neposredne vpletenosti v goljufije še ni komentiral, politični analitiki ocenjujejo, da je pritisk javnosti in opozicijskih republikancev postal nevzdržen za nadaljevanje njegove politične poti na čelu zvezne države.

V ameriški javnosti so se pojavila poročila o izjemnih naložbenih uspehih demokratskega kongresnika, ki je po donosnosti svojega portfelja presegel nekdanjo predsednico predstavniškega doma Nancy Pelosi. Medtem ko je Pelosijeva v lanskem letu zabeležila 54-odstotni donos, kar je že sprožilo številne kritike glede morebitnega trgovanja na podlagi notranjih informacij, najnovejši podatki kažejo na še uspešnejše naložbene strategije znotraj vrst demokratske stranke. Naložbene prakse ameriških politikov ostajajo pod drobnogledom javnosti, saj kritiki opozarjajo na konflikt interesov med zakonodajno funkcijo in osebnim premoženjem. Nancy Pelosi, ki je dolga leta veljala za simbol uspešnega investiranja v kongresu, se sedaj spopada z novimi očitki, medtem ko se v političnem prostoru pojavljajo posamezniki z še višjimi donosi. Vprašanje regulacije trgovanja z delnicami za člane kongresa tako ostaja ena izmed osrednjih tem razprav o integriteti ameriških državnih institucij.

Guverner ameriške zvezne države Minnesota Tim Walz je v ponedeljek uradno sporočil, da se leta 2026 ne bo potegoval za tretji mandat. Njegova odločitev o končanju kampanje za ponovno izvolitev je presenetila politično javnost in v Minnesoti sprožila obdobje negotovosti glede prihodnjega vodstva države. Walz, ki velja za vplivno osebnost znotraj Demokratske stranke, bi z morebitno zmago dosegel zgodovinski tretji mandat, vendar se je namesto tega odločil za zaključek svoje guvernerske poti. Napoved o umiku bo po pričakovanjih sprožila intenzivno iskanje novih kandidatov znotraj obeh taborov, saj se s tem odpira prostor za novo generacijo politikov v tej ključni zvezni državi. Walz v svoji izjavi ni podrobneje pojasnil razlogov za svojo odločitev, je pa poudaril, da bo do konca mandata ostal osredotočen na opravljanje guvernerskih dolžnosti. Politični analitiki že ocenjujejo, kako bo ta korak vplival na razmerje moči med demokrati in republikanci na lokalni ravni.

Donald Trump je ponovno zagrozil z nakupom Grenlandije od Danske, pri čemer ni izključil niti vojaške okupacije. Obenem je ob obletnici napada na Kapitol napadel transspolne osebe. Trump je izrazil željo po veliki zmagi republikancev na prihajajočih vmesnih volitvah. Kritiki ga obtožujejo vmešavanja v prosti trg z novimi pravili za zvezne agencije, medtem ko so se pojavile obtožbe o revizionistični zgodovini napada na Kapitol.

Nekdanji albanski premier in vodja opozicijske Demokratske stranke Sali Berisha se je 5. januarja zglasil na Posebnem tožilstvu za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (SPAK) v Tirani. Njegov obisk je bil povezan z izpolnjevanjem varnostnega ukrepa obveznega javljanja v okviru preiskave o privatizaciji nekdanjega športnega kompleksa Partizani, kjer je Berisha osumljen korupcije. Pred poslopjem tožilstva so ga pričakali njegovi privrženci, ki so mu izrazili podporo. Ob izhodu iz prostorov SPAK je Berisha podal izjavo za medije, v kateri je bil kritičen do vodje tožilstva Altina Dumanija. Berisha trdi, da je Dumaniju pustil pisno sporočilo, v katerem izpostavlja svoje nestrinjanje s procesom. Celoten postopek nekdanji premier označuje za politično motiviran pregon, ki ga po njegovih besedah usmerja aktualna albanska vlada. Kljub obtožbam Berisha še naprej redno izpolnjuje svoje sodne obveznosti, medtem ko tožilstvo nadaljuje z zbiranjem dokazov v več odprtih primerih, povezanih z njegovim preteklim delovanjem.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Južnokorejska politika se je znašla sredi novih obtožb o korupciji in zlorabi položaja, ki pretresajo tako opozicijsko Demokratsko stranko kot vladajočo stranko Narodna sila. Nekdanji vodja poslanske skupine Demokratske stranke Kim Byeong-gi je vpleten v škandal glede podkupnin za nominacije kandidatov na lokalnih volitvah leta 2022. Kim naj bi domnevno vedel, da je sodelavec poslanke Kang Sun-woo prejel 100 milijonov vonov od kandidata za mestnega svetnika, a je to zamolčal. Kljub pozivom k odstopu je Kim izjavil, da stranke ne bo zapustil po lastni volji, temveč se bo boril za dokazovanje svoje nedolžnosti. Istočasno se z očitki o neprimernem ravnanju sooča ministrska kandidatka Lee Hye-hoon iz vladajoče stranke Narodna sila. Občinska svetnica Son Ju-ha je javno obtožila Leejevo, da je med opravljanjem funkcije predsednice lokalnega odbora izvajala psihološki pritisk in nadlegovanje nad njo, medtem ko je bila Sonova noseča. Ti dogodki so sprožili ostre odzive v političnem prostoru, pri čemer vodstvo stranke Narodna sila zahteva uvedbo posebne preiskave o »korenitih korupcijskih kartelih« znotraj Demokratske stranke, medtem ko se sami branijo pred obtožbami o notranjem avtoritarizmu.

Zohran Mamdani je uradno prevzel dolžnosti kot 112. župan mesta New York, s čimer je postal prva oseba muslimanske vere, južnoazijskega porekla in afriškega rojstva na tem položaju. 34-letni demokratični socialist je zaprisegel opolnoči na stoletja stari izdaji Korana na zaprti postaji podzemne železnice pod mestno hišo, nato pa je sledila javna slovesnost na prostem. Na dogodku, ki se ga je udeležilo več deset tisoč ljudi, sta ga podprla tudi vplivna politika Alexandria Ocasio-Cortez in Bernie Sanders. Novi župan je v svojem nagovoru obljubil drzno vodenje mesta v skladu z načeli demokratičnega socializma. Njegova izvolitev in uporaba Korana pri zaprisegi sta sprožili mešane odzive v ameriški javnosti; medtem ko podporniki slavijo zgodovinski mejnik in vključenost, so se v nekaterih konservativnih krogih pojavile ostre kritike in nasprotovanja. Mamdani se bo na začetku mandata spopadal s številnimi izzivi v enem največjih svetovnih velemest, pri čemer poudarja socialno pravičnost in reforme javnih storitev.

Po aretaciji Nicolása Madura je predsednik Trump napovedal, da bodo ZDA prevzele nadzor nad venezuelskimi naftnimi rezervami. Kitajsko zunanje ministrstvo se je odzvalo z obljubo o nadaljevanju sodelovanja z Venezuelo. Trump je zavrnil možnost skorajšnjih novih volitev v Venezueli. Medtem pa se je mreža levičarskih neprofitnih organizacij odzvala na Trumpovo interpretacijo racije na Maduro. Richard Haass iz Project Syndicate poudarja, da operacija aretacije Madura odraža Trumpovo doktrino, ki daje prednost ameriškim interesom na zahodni polobli.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga sta se pojavila pred sodiščem v New Yorku. Maduro je obtožen štirih točk obtožnice. Dogodek je spremljalo veliko število kamer.