Policija v mestu Grand Rapids v zvezni državi Michigan je med televizijskim intervjujem v živo aretirala 22-letno Jessico Plichto, organizatorko protestov proti ameriškemu posredovanju v Venezueli. Incident se je zgodil, ko je Plichtova za lokalno postajo WZZM kritizirala zunanjo politiko administracije predsednika Donalda Trumpa in porabo davkoplačevalskega denarja za vojaške operacije v tujini. Policisti so aktivistko vklenili neposredno pred kamero, kar je v ameriški javnosti sprožilo val ogorčenja in razprave o pravici do svobode govora. Lokalni organi pregona so aretacijo opravičili z obtožbami o oviranju prometa in neupoštevanju zakonitih ukazov policije. Kljub temu videoposnetek dogodka kaže, da je intervju potekal na pločniku, Plichtova pa je med postopkom poudarjala, da se aretaciji ne upira. Dogodek se je odvil v okviru širših protestov po državi, ki so se odzvali na aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil. Kritiki policijskega postopka opozarjajo na morebitne kršitve ustavnih pravic, medtem ko podporniki aretacije izpostavljajo nujnost vzdrževanja javnega reda med uličnimi pohodi. Plichtova, ki se je nedavno vrnila z mirovnega vrha v Venezueli, je v svojih izjavah administracijo označila za odgovorno za vojne zločine tako doma kot v tujini.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je po dramatični operaciji ameriških specialnih sil prvič pojavil pred zveznim sodiščem v New Yorku, kjer se je izrekel za nedolžnega. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je medtem že začela pripravljati načrte za politično in gospodarsko stabilizacijo države, pri čemer so v ospredju pogovori z vodilnimi predstavniki naftne industrije. Cilj teh srečanj je povečanje proizvodnje nafte v Venezueli pod vodstvom ZDA, čeprav nekateri izvršni direktorji naftnih podjetij navedbe o uradnih sestankih v Beli hiši za zdaj zanikajo. Predsednik Trump je v izjavi za javnost poudaril, da Venezuela v naslednjih 30 dneh ne bo izvedla novih volitev, saj morajo ZDA državo najprej "popraviti" in obnoviti njeno ključno infrastrukturo. Dogajanje v Venezueli je povzročilo stabilizacijo na ameriških finančnih trgih, kjer so terminske pogodbe na borzne indekse po rekordnih vrednostih ostale nespremenjene. Hkrati se krepijo opozorila o pravnih posledicah aretacije, saj številne korporacije že pripravljajo odškodninske tožbe zaradi preteklih nacionalizacij in sankcij, ki bi jih lahko reševalo novo, Američanom naklonjeno politično vodstvo v Caracasu.

Guverner Minnesote Tim Walz, ki je leta 2024 nastopil kot demokratski podpredsedniški kandidat, je uradno napovedal, da se na letošnjih volitvah ne bo potegoval za tretji mandat. Odločitev je sprejel le štiri mesece po začetku kampanje, kot razlog pa navedel nezmožnost popolne posvetitve političnemu boju v trenutnih zahtevnih okoliščinah za državo. Walz se je v zadnjem obdobju spopadal s hudimi pritiski zaradi preiskav o goljufijah v programih otroškega varstva v Minnesoti, pri čemer je anketa KSTP-TV/SurveyUSA pokazala, da 69 odstotkov volivcev meni, da bi moral guverner storiti več za preprečevanje tovrstnih nepravilnosti. Demokrat je v svoji izjavi poudaril, da želi preostanek mandata nameniti zaščiti prebivalcev pred kriminalom in političnimi delitvami, namesto da bi energijo trošil za lastne politične interese. Kljub temu da je veljal za vzhajajočo zvezdo stranke in morebitnega predsedniškega kandidata za leto 2028, je Walz nakazal možnost vrnitve v pedagoške poklice, saj je pred vstopom v politiko deloval kot učitelj geografije. Medtem se v javnosti že pojavljajo ugibanja o njegovih naslednikih; po navedbah neimenovanih virov o kandidaturi za guvernerski stolček resno razmišlja zvezna senatorka Amy Klobuchar.

Demokrati v predstavniškem domu ameriškega kongresa so ob peti obletnici napada na Kapitol objavili poročilo, v katerem trdijo, da je 33 posameznikov, ki jih je Donald Trump pomilostil zaradi sodelovanja v izgredih 6. januarja 2021, po izpustitvi storilo nova kazniva dejanja. Poročilo, ki so ga pripravili člani odbora za pravosodje, podrobno opisuje kriminalna dejanja teh oseb in hkrati opozarja na domnevno sporno prakso postavljanja nekaterih udeležencev takratnih dogodkov na visoke vladne položaje v trenutni administraciji. Vodja manjšine v predstavniškem domu Hakeem Jeffries je ob tem poudaril pomen ohranjanja spomina na dogodke, ki so ogrozili temelje ameriške demokracije. Na torkovem zaslišanju so nekdanji člani preiskovalne komisije in predstavniki demokratov izpostavili, da odločitve o pomilostitvah niso bile le politično motivirane, temveč naj bi neposredno vplivale na javno varnost. Poročilo predstavlja kritiko trenutne politike izvršne oblasti do tistih, ki so sodelovali v nasilnih protestih pred petimi leti. Razprava v kongresu odraža globoke politične delitve v Združenih državah Amerike glede interpretacije dogodkov na Kapitolu, pri čemer demokrati vztrajajo pri odgovornosti, medtem ko republikanska stran pogosto poudarja potrebo po spravi in odpravi domnevnih krivic s strani pravosodnega sistema.

Guverner ameriške zvezne države Minnesota Tim Walz je v ponedeljek uradno napovedal, da se na prihajajočih volitvah ne bo potegoval za tretji mandat. Odločitev je sprejel po stopnjevanju pritiska javnosti in političnih nasprotnikov zaradi obsežnih škandalov glede zlorab javnih sredstev v državi. Čeprav je Walz sprva načrtoval ponovno kandidaturo, je v izjavi pojasnil, da se želi v preostanku mandata popolnoma posvetiti boju proti kriminalnim skupinam, ki so izkoristile programe socialne pomoči, namesto da bi energijo porabljal za politično kampanjo. Pri tem je poudaril, da prevzema polno odgovornost za nastalo situacijo, ki so jo tožilci označili za goljufijo industrijskih razsežnosti. Dogajanje v Minnesoti je nemudoma izkoristil predsednik ZDA Donald Trump, ki je na družbenem omrežju Truth Social napovedal novo zvezno preiskavo domnevnih goljufij v Kaliforniji. Trump je ob tem ostro napadel kalifornijskega guvernerja Gavina Newsoma in trdil, da je njegova država morda še bolj skorumpirana od Minnesote. Napovedi o preiskavah sledijo nedavni zamrznitvi zveznih sredstev za socialno varstvo v več zveznih državah pod vodstvom demokratov, kar še dodatno zaostruje politične napetosti med zvezno oblastjo in posameznimi guvernerji.

Ameriški predsednik Donald Trump je v začetku svojega drugega mandata močno zaostril ameriško zunanjo in notranjo politiko, kar po ocenah analitikov predstavlja grožnjo svetovni varnosti. Med najbolj odmevnimi dejanji so vojaško posredovanje v Venezueli, kjer si administracija prizadeva za popoln dostop do naftnih virov, ter ponovne grožnje s sosednjo Kubo in Kolumbijo. Trumpova administracija je povzročila dodatno diplomatsko trenje z zaveznico Dansko, ko je Belo hiša potrdila, da je uporaba vojaške sile za prevzem nadzora nad Grenlandijo še vedno odprta možnost. Tiskovna predstavnica Karoline Leavitt je Grenlandijo označila za prednostno nalogo nacionalne varnosti zaradi rudarjenja redkih zemelj in novih ladijskih poti v Arktiki. Na domačih tleh je Trumpov režim pospešil izvajanje skrajno desničarskih programov, vključno s pomilostitvijo udeležencev vdora v Kapitol 6. januarja 2021. Nova strategija nacionalne varnosti za leto 2025 utrjuje doktrino »Amerika na prvem mestu«, ki zavrača globalizacijo in poudarja suverenost Združenih držav Amerike v boju proti Kitajski, Rusiji in Iranu. Kritiki opozarjajo, da Trumpova politika spodkopava mednarodno pravo in multilateralni red, vzpostavljen po drugi svetovni vojni, medtem ko se v ozadju krepi vpliv radikalnih desničarskih gibanj pod okriljem svetovalcev, kot sta Stephen Miller in Steve Bannon.

Ameriški predsednik Donald Trump se je v Washingtonu sestal z republikanskimi poslanci v predstavniškem domu, da bi poenotili politično agendo pred ključnim letom vmesnih volitev. Srečanje, ki je potekalo v centru Kennedy, je bilo osredotočeno na vprašanja zdravstvenega varstva in podaljšanja subvencij za zdravstveno zavarovanje, pri čemer znotraj stranke še vedno prihaja do nesoglasij. Trump si prizadeva ohraniti nadzor nad predstavniškim domom, saj bi izguba večine v zadnjih dveh letih mandata pomenila povečan nadzor in preiskave s strani demokratov. Politično stabilnost republikancev je dodatno zamajala nenadna smrt kongresnika Douga LaMalfe iz Kalifornije, kar je večino stranke v spodnjem domu kongresa zmanjšalo na kritično raven. Predsednik predstavniškega doma Mike Johnson lahko sedaj ob glasovanjih izgubi le še dva glasova. Hkrati se na političnem prizorišču pojavljajo novi izzivi, saj je George Conway, konservativni pravnik in nekdanji republikanec, napovedal kandidaturo za kongres v New Yorku, vendar tokrat v vrstah demokratov.

Guverner Minnesote Tim Walz, ki je bil leta 2024 demokratski podpredsedniški kandidat, je uradno napovedal, da se ne bo potegoval za tretji guvernerski mandat. Njegova odločitev prihaja v času stopnjevanja preiskav o domnevnih goljufijah v programih za varstvo otrok in socialno pomoč v somalski skupnosti v Minnesoti, kjer se Walzu očita oviranje pravosodja. Walz je navedbe o vpletenosti zanikal, vendar je priznal, da zaradi izjemno težkega leta ne more več nameniti potrebne energije za vodenje kampanje. Ameriški predsednik Donald Trump je novico pospremil z ostrimi kritikami in Walza obtožil neposredne vpletenosti v krajo več deset milijard dolarjev davkoplačevalskega denarja. Trump je guvernerja označil za skorumpiranega in napovedal, da bodo dejstva razkrila obsežne nepravilnosti. Odstop Walza je sprožil ugibanja o prihodnjih kandidatih, pri čemer naj bi o kandidaturi za guvernerski položaj resno razmišljala demokratska senatorka Amy Klobuchar. Medtem ko se republikanci pripravljajo na volilno leto 2026, se soočajo z lastnimi notranjimi izzivi. Kljub začetnemu optimizmu ob nastopu Trumpove administracije leta 2025, se stranka spopada s slabšimi gospodarskimi kazalniki in porazi na nadomestnih volitvah. Politična dinamika v ZDA ostaja izrazito polarizirana, saj obe strani uporabljata obtožbe o korupciji in ogrožanju demokracije kot osrednji del svojih predvolilnih strategij.

Združeno kraljestvo in Francija sta po vrhu v Parizu uradno razglasila pripravljenost na napotitev vojaških sil v Ukrajino po morebitni sklenitvi premirja. Ta strateška odločitev vključuje vzpostavitev vojaških vozlišč, ki bi zagotavljala varnostne protokole v regiji. Vrh, ki ga je gostil Emmanuel Macron, so zaznamovali tudi predstavniki ameriške administracije, vključno z Jaredom Kushnerjem, ki je potrdil podporo Donalda Trumpa predlaganim varnostnim ukrepom. Kljub deklarirani enotnosti pa Rusija že napoveduje odločen odpor proti kakršni koli prisotnosti tujih sil na ukrajinskem ozemlju. Hkrati so se ponovno zaostrile napetosti med ZDA in Evropo zaradi vnovičnih namer Trumpove administracije glede prevzema nadzora nad Grenlandijo, kar Washington utemeljuje z nacionalnimi varnostnimi interesi. Voditelji zveze NATO so na te napovedi odgovorili z odločnim nasprotovanjem, kar še dodatno obremenjuje čezatlantske odnose v začetku leta 2026. Analitiki opozarjajo, da so odnosi med celinama postali nepredvidljivi, čeprav so se ob začetku drugega Trumpovega mandata zdeli stabilni, zlasti po decembrskem srečanju z Zelenskim na Floridi.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je z izvedbo operacije v Venezueli, ki je vključevala ugrabitev in transport predsednika Nicolása Madura v ZDA, povzročila precejšnje razburjenje v ameriški politiki. Medtem ko operacija uživa presenetljivo dvostrankarsko podporo glede nekaterih vidikov, se znotraj Republikanske stranke krepijo razpoke. Številni konservativni krogi se sprašujejo, kako se tovrstno vojaško posredovanje sklada s Trumpovimi predhodnimi obljubami o izogibanju tujim vojaškim posegom in t. i. gradnji narodov. Kritiki opozarjajo, da bi lahko dogajanje v Južni Ameriki ponovno potegnilo državo v dolgotrajne konflikte, kar nasprotuje doktrini 'Najprej Amerika'. Istočasno se ob strmoglavljenju Madurovega režima odpirajo ogromne gospodarske priložnosti, zlasti na področju energetske infrastrukture. Paul Singer, vpliven donator organizacije Aipac in lastnik investicijskega sklada Elliot Investment Management, je tik pred sklenitvijo posla za nakup mreže venezuelskih rafinerij v ZDA po izjemno nizki ceni. Za rafinerije v Teksasu, Louisiani in Illinoisu je ponudil šest milijard dolarjev, čeprav bi bila njihova dejanska tržna vrednost ob normalizaciji uvoza venezuelske nafte lahko dvakrat višja. Če bo Trumpova administracija uresničila napovedi o oživljanju venezuelske naftne industrije, bi lahko ti strateški objekti novemu lastniku prinesli milijardne dobičke, kar sproža dodatna vprašanja o motivih za ameriško posredovanje.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v ostrem odzivu zavrnila ponovne težnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa po priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike. Frederiksenova je poudarila, da razpravljanje o ameriškem prevzemu ozemlja nima nikakršnega smisla, saj ZDA nimajo pravice do aneksije katerekoli države v okviru danskega kraljestva. Trump je svoje ambicije utemeljil z nacionalno varnostjo in strateškim pomenom Arktike, kjer naj bi se krepila prisotnost ruskih in kitajskih plovil. Po njegovih besedah je Grenlandija ključna za obrambo Zahodne poloble, pri čemer se je njegov posebni odposlanec Jeff Landry skliceval na Monroejevo doktrino. Evropski voditelji, vključno z Emmanuelom Macronom, Friedrichom Merzem in Keirjem Starmerjem, so v skupni izjavi podprli dansko stališče in poudarili, da varnost na Arktiki ostaja prednostna naloga Evrope in zveze NATO. Opozorili so, da bi tovrstne enostranske težnje ZDA lahko ogrozile mednarodno pravo in čezatlantsko sodelovanje. Do diplomatskih napetosti prihaja v času povečane nestabilnosti, saj kritiki, med njimi Robert Reich, opozarjajo, da Trumpova zunanja politika spodkopava same temelje civilizirane družbe in načela mednarodnega reda, kar dokazujejo tudi nedavni dogodki v Venezueli.

Podjetje Trump Mobile, ki je del poslovnega imperija družine nekdanjega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, še vedno ni predstavilo obljubljenega zlatega pametnega telefona. Čeprav so tehnološki navdušenci in mediji pričakovali razkritje na letošnjem sejmu zabavne elektronike CES v Las Vegasu, kjer podjetja tradicionalno predstavljajo svoje najnovejše inovacije, naprave ni bilo na spregled. Projekt se je začel junija lani, ko je organizacija Trump Organization napovedala vstop na trg mobilne telefonije s svojo storitvijo. Takrat so napovedovali, da bo zlati telefon predstavljal prestižni vrh njihove ponudbe in služil kot ključni element pri uveljavljanju znamke na zasičenem trgu mobilnih naprav. Kljub visokim pričakovanjem in agresivnemu marketingu ob zagonu storitve, podjetje zdaj molči o usodi naprave, kar sproža številna ugibanja o morebitnih tehničnih težavah ali odpovedi projekta.

Guverner zvezne države Minnesota Tim Walz je v ponedeljek uradno sporočil, da se na prihodnjih volitvah ne bo potegoval za tretji mandat. Svojo odločitev je utemeljil z željo, da se do konca mandata v celoti posveti vodenju zvezne države in služenju prebivalcem, namesto da bi energijo porabljal za predvolilno kampanjo. Njegova napoved prihaja v času povečanih pritiskov in kritik s strani predsednika Donalda Trumpa, ki so povezane s preiskavo domnevnih goljufij v državnih programih za varstvo otrok. Odzivi na Walzovo odločitev so v politiki močno deljeni. Medtem ko podporniki izpostavljajo njegovo predanost funkciji, so v vrstah republikanske stranke kritični do njegove zapuščine. Predsednik republikancev v Minnesoti, Alex Plecash, je ob tem izrazil ostro kritiko in guvernerju očital domnevno neučinkovitost pri obvladovanju nemirov v mestih, upad izobraževalnih standardov ter neracionalno porabo proračunskega presežka. Kot morebitna naslednica v vrstah demokratov se že omenja senatorka Amy Klobuchar, kar nakazuje na začetek intenzivnega političnega prestrukturiranja v tej zvezni državi.

Ameriške sile so v posebni operaciji na ozemlju Venezuele zajele predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v pripor v Združene države Amerike, kjer se bo moral soočiti s sodnim postopkom v New Yorku. Novica o ujetju je sprožila takojšen odziv na svetovnih borzah in energetskih trgih. Cene surove nafte so se v ponedeljek zjutraj zvišale, pri čemer je ameriška nafta pridobila 1,4 odstotka in dosegla 58,13 dolarja za sod, mednarodna referenčna nafta Brent pa se je podražila na 61,50 dolarja. Rast so zabeležile tudi delnice energetskih velikanov, kot sta Chevron in Exxon Mobil, saj vlagatelji pričakujejo obnovo venezuelske naftne industrije. Dogodek je povzročil precejšnje premike tudi na področju kriptovalut, natančneje na platformi za napovedne trge Polymarket. Neznani vlagatelj je le trenutke pred uradno potrditvijo ujetja z nizkim vložkom 30.000 dolarjev ustvaril več kot 400.000 dolarjev dobička, kar je sprožilo ugibanja o morebitnem trgovanju na podlagi notranjih informacij. Medtem ko so cene nafte v letu 2025 zaradi prevelike ponudbe na svetovnem trgu večinoma padale, analitiki zdaj ocenjujejo, da bi lahko proizvodnja v Venezueli, ki je bila leta tarča sankcij in zanemarjanja, ob ameriški pomoči v prihodnje močno narasla.

Guverner Minnesote Tim Walz, ki je bil leta 2024 kandidat demokratov za podpredsednika, je umaknil kandidaturo za tretji mandat. Odločitev je sprejel v času, ko se predsednik Donald Trump močno osredotoča na domnevne goljufije v državi. Walz je septembra napovedal, da se bo potegoval za tretji mandat, nato pa si je premislil. Po koncu mandata razmišlja o vrnitvi k poučevanju geografije.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je med nedavnim nastopom pred republikanskimi poslanci javno spregovoril o mnenju svoje soproge Melanie glede njegovega obnašanja na javnih dogodkih. Po njegovih besedah nekdanja prva dama ne odobrava njegovih značilnih plesnih gibov ob glasbi skupine Village People, saj naj bi bili ti neprimerni za predsedniško držo. Melania Trump naj bi soproga opozorila, da njegovo plesanje deluje "nepredsedniško", kar odraža njeno dolgotrajno prizadevanje za ohranjanje bolj formalne podobe njunega javnega delovanja. Trumpovo priznanje je v javnosti sprožilo nove razprave o dinamiki njunega zakonskega odnosa, ki je bil v zadnjem obdobju pogosto tarča medijskih ugibanj. Kljub temu da Trump kritike svoje soproge predstavlja v šaljivem tonu, poročila kažejo na globoka razhajanja glede načina komuniciranja in javne prezence. Incident poudarja kontrast med Trumpovim populističnim nastopanjem in Melanijinim bolj zadržanim pristopom, ki ga je zagovarjala že v času njegovega prvega mandata v Beli hiši.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno obudil zamisel o nakupu Grenlandije, kar je po poročanju ameriških medijev potrdil državni sekretar Marco Rubio. Rubio je skupini zakonodajalcev pojasnil, da predsednikovi svetovalci že pripravljajo posodobljen načrt za iskanje poti do pridobitve tega strateško pomembnega ozemlja. Čeprav podrobnosti o samem načrtu pred senatorji niso bile razkrite, poteza nakazuje na vnovično oživitev diplomatske in gospodarske pobude, ki je v mednarodni javnosti prvič odmevala že pred leti. Grenlandija, ki je samoupravno ozemlje pod suverenostjo Kraljevine Danske, ostaja v središču ameriških interesov predvsem zaradi svoje geostrateške lege na Arktiki in bogatih naravnih virov. Strokovnjaki ocenjujejo, da so prizadevanja ameriške administracije povezana z naraščajočo prisotnostjo Rusije in Kitajske v regiji. Kljub temu, da so danske oblasti v preteklosti takšne predloge zavrnile, Bela hiša vztraja pri preučevanju možnosti za morebitno transakcijo ali tesnejše povezovanje z otokom.

Ob peti obletnici dogodkov 6. januarja 2021 so pomiloščeni udeleženci takratnega vdora v ameriški kongres v Washingtonu pripravili nov pohod, na katerem so se ponovno spopadali s policijo. Med udeleženci je bil tudi Enrique Tarrio, nekdanji vodja skupine Proud Boys, ki mu je predsednik Donald Trump podelil pomilostitev po prvotni obsodbi na 22 let zapora. Protestniki so med pohodom vzklikali gesla v podporo pomilostitvam in policiste žalili z zmerljivkami, kar je močno spominjalo na nasilne prizore izpred petih let, ko je v napadih na policijo življenje izgubilo več uradnikov. Hkrati so strokovnjaki za ustavno pravo in volilno integriteto opozorili na spremenjene taktike ogrožanja demokratičnih procesov v Združenih državah Amerike. Po njihovih ocenah se nevarnost ne skriva več v neposrednem fizičnem nasilju, temveč v sistemskem spodkopavanju volilnih pravil. Opozorili so na normalizacijo zanikanja volilnih izidov, visoko fluktuacijo med neodvisnimi volilnimi uradniki in morebitne zlorabe izvršilne oblasti za spreminjanje volilne zakonodaje. Wendy Weiser iz centra Brennan je izpostavila, da bi lahko Trumpova administracija uporabila zvezna pooblastila za vmešavanje v lokalne volilne procese, kar predstavlja dolgoročno grožnjo stabilnosti ameriških institucij.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je sprožil postopek za cenzuro in morebitno znižanje čina demokratskemu senatorju iz Arizone Marku Kellyju. Povod za ukrep je bil Kellyjev videoposnetek iz preteklega leta, v katerem je pripadnike ameriške vojske pozval, naj ne izpolnjujejo nezakonitih ukazov predsednika Donalda Trumpa. Hegseth Kellyju očita podajanje uporniških izjav, kar bi senatorja lahko stalo upokojenske vojaške plače in statusa upokojenega kapitana ameriške mornarice. Senator Kelly, ki je nekdanji astronavt in veteran, je na obtožbe odgovoril z ostrimi nastopi v medijih. Poudaril je, da Hegsethove grožnje ne bodo vplivale na njegovo delo v senatnem odboru za oborožene sile ali na zastopanje interesov volivcev. Kelly trdi, da je njegovo opozorilo vojakom o zavračanju nezakonitih ukazov v skladu z ustavnimi dolžnostmi, medtem ko obrambno ministrstvo dogajanje interpretira kot spodkopavanje vojaške hierarhije in discipline. Pričakuje se, da se bo spor nadaljeval na prihajajočih zaslišanjih v senatu.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek nove Strategije nacionalne varnosti (NSS) za leto 2025 utrdil doktrino "Amerika na prvem mestu", ki Združene države Amerike postavlja v vlogo realističnega akterja v tekmi s Kitajsko, Rusijo, Iranom in Severno Korejo. Dokument poudarja ohranitev suverenosti in varnosti ZDA kot neodvisne republike, kar predstavlja neposreden odmik od globalističnih teženj prejšnjih administracij. Strategija temelji na predpostavki, da so krize med Bidnovim mandatom zahtevale ostrejši pristop k mednarodnim odnosom. Hkrati se administracija sooča s kritikami glede posegov v Venezueli, kjer ZDA načrtujejo prevzem nadzora nad naftno industrijo po aretaciji Nicolása Madura. Strokovnjaki z MIT opozarjajo, da bi povečanje proizvodnje nafte v Venezueli dolgoročno škodovalo podnebju in stabilnosti države, kar bi izničilo kratkoročne gospodarske koristi. Načrt vključuje tudi sodne postopke proti Maduru v ZDA zaradi obtožb o trgovini z mamilom in orožjem, kar dodatno zaostruje geopolitične napetosti v regiji.

Zvezni sodnik David J. Novak je Lindsey Halligan, zvesto zaveznico Donalda Trumpa, pozval, naj v sedmih dneh pojasni svoje ravnanje, potem ko se je v uradnih dokumentih še naprej izdajala za zvezno tožilko, čeprav je bilo njeno imenovanje predhodno razglašeno za nezakonito. Sodnica Cameron McGowan Currie je že novembra 2025 razsodila, da je Ministrstvo za pravosodje ZDA s postavitvijo Halliganove na ta položaj kršilo ustavo, saj so bila Trumpova zaporedna začasna imenovanja v nasprotju z zvezno zakonodajo. Zaradi njene neustrezne funkcije je sodišče že zavrglo dva odmevna primera, ki ju je Halliganova sprožila proti Trumpovima nasprotnikoma, nekdanjemu direktorju FBI Jamesu Comeyju in generalni tožilki New Yorka Letitii James. Sodnik Novak, ki ga je sicer imenoval Trump, je opozoril, da bi njeno vztrajanje pri uporabi naziva zvezne tožilke lahko predstavljalo dajanje zavajajočih ali lažnih izjav, kar bi lahko vodilo do disciplinskih postopkov. Primer poudarja stopnjevanje napetosti med sodstvom in izvršilno oblastjo pod Trumpovo administracijo glede vprašanj zakonitosti kadrovanja v pravosodju.

V Združenih državah Amerike se pripravljajo na kongresne volitve sredi mandata, ki bodo potekale 3. novembra 2026. Te volitve bodo ključne za administracijo predsednika Donalda Trumpa, saj bodo določile razmerje moči v kongresu in neposredno vplivale na izvajanje njegove politike v preostanku mandata. Napovedi kažejo na visoko politično udeležbo, saj volivci odločajo o prihodnji usmeritvi ameriške zunanje in notranje politike. Predsednik Trump nadaljuje s svojo politiko, ki vpliva na globalni red, kar sproža različne odzive v mednarodni skupnosti. Analitiki poudarjajo, da bodo rezultati volitev odločilno vplivali na zmožnost predsednika, da uresničuje svojo agendo, vključno z napovedanimi trgovinskimi ukrepi in reformami. Dogodek se odvija v času povečane politične polarizacije v državi, kjer so vložki za obe glavni politični stranki izjemno visoki.

Namestnik vodje kabineta Bele hiše Stephen Miller je v nedavnih izjavah ponovno obudil razpravo o ameriški priključitvi Grenlandije, ki je trenutno pod suverenostjo Danske. Miller je poudaril, da bi otok moral postati del Združenih držav Amerike, pri čemer je zatrdil, da Washingtonu za dosego tega cilja ne bi bilo treba uporabiti vojaške sile. Po njegovih besedah imajo Združene države pravico do ozemlja, kar je v diplomatskih krogih že povzročilo nove napetosti med Washingtonom in Københavnom. Administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je s temi izjavami okrepila pritiske na Dansko, kar je sprožilo val kritik s strani mednarodnih zaveznikov. Millerjeve trditve sledijo prejšnjim neuspešnim poskusom odkupa otoka, ki so že v preteklosti obremenili odnose med državama. Kritiki opozarjajo, da takšna retorika spodkopava suverenost Danske in avtonomijo grenlandskega ljudstva, medtem ko ameriška stran vztraja pri strateškem pomenu otoka za varnost in gospodarske interese v Arktični regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je uradno podprl Tana Tijerino, republikanskega izzivalca demokratskega kongresnika iz Teksasa Henryja Cuellarja. Odločitev je presenetljiva, saj je Trump pred približno mesecem dni Cuellarja pomilostil v okviru zveznega pregona zaradi domnevnega prejemanja podkupnin v višini 600.000 ameriških dolarjev in pranja denarja. Kljub predsedniški milosti se je Trump odločil podpreti strankarskega kolega, kar utrjuje republikanska prizadevanja za osvojitev Cuellarjevega sedeža v spodnjem domu kongresa. Trump je svojo prvotno odločitev o pomilostitvi utemeljil s čustveno prošnjo Cuellarjevih hčera, ki naj bi bila po njegovih besedah pretresljiva. Vendar pa je predsednik kasneje poudaril, da osebna naklonjenost ali milost ne pomenita politične podpore v volilnem boju, še posebej ker Cuellar ostaja član demokratske stranke. Ta poteza kaže na Trumpovo strategijo maksimiranja republikanske večine v kongresu, ne glede na predhodne geste do posameznih političnih nasprotnikov. Strategi ocenjujejo, da bo ta podpora znatno povečala Tijerinove možnosti v tradicionalno močnem demokratskem okrožju.

Španski predsednik vlade Pedro Sánchez je ostro obsodil nedavna dejanja administracije Donalda Trumpa v Venezueli, ki jih je označil za ilegalen poskus prevzema naravnih virov države. Sánchez je poudaril, da Španija ne bo ostala tiho ob napadih na venezuelsko suverenost, obenem pa je ameriškega predsednika opozoril pred podobnimi grožnjami, ki bi lahko bile uperjene proti drugim suverenim državam, vključno z Dansko. Po njegovih besedah gre pri ameriških potezah za kršitev mednarodnega prava pod krinko političnih sprememb. Obenem je španski premier napovedal aktivno vlogo Madrida pri reševanju venezuelske krize. Sánchez načrtuje pogovore tako s podpredsednico Delcy Rodríguez kot z voditeljem opozicije Edmundom Gonzálezom. Cilj teh diplomatskih stikov je vzpostavitev pogojev za mirno politično tranzicijo, ki bi vodila do izvedbe svobodnih in demokratičnih volitev. Španija se s tem postavlja v vlogo ključnega evropskega mediatorja, ki si prizadeva za stabilnost v regiji brez zunanjega vojaškega ali gospodarskega izsiljevanja.

Predsednik pariškega sodišča Peimane Ghaleh-Marzban je v torek, 7. januarja 2025, ostro obsodil poročila o morebitnih ameriških sankcijah proti francoskim sodnikom, ki so obravnavali primer stranke Nacionalni zbor (RN). Ghaleh-Marzban je poudaril, da bi takšne grožnje, če bi se uresničile, pomenile nesprejemljivo in nedopustno vmešavanje v notranje zadeve Francije. Odziv sodstva sledi razkritjem v nemškem mediju Der Spiegel, po katerih naj bi administracija Donalda Trumpa načrtovala ukrepe proti evropskim uradnikom zaradi domnevne cenzure. Med tarčami ameriškega State Departmenta naj bi bili trije sodniki, ki so na prvi stopnji obsodili voditeljico skrajne desnice Marine Le Pen. Francoska javnost in pravosodni organi so na napovedi odreagirali z zaskrbljenostjo glede neodvisnosti sodstva. Primer se nanaša na obsodbo Le Penove in stranke RN v zadevi fiktivnih zaposlitev v Evropskem parlamentu, ki zdaj prehaja v pritožbeno fazo na višjem sodišču.

Voditelji ameriških demokratov so v torek obeležili peto obletnico napada na ameriški kongres, ki se je zgodil 6. januarja 2021. Vodja manjšine v senatu Chuck Schumer in vodja demokratov v predstavniškem domu Hakeem Jeffries sta na tiskovni konferenci poudarila pomen ohranitve demokratičnih institucij. Dogodek je sledil ponovnemu srečanju članov posebnega odbora predstavniškega doma, ki je v preteklosti preiskoval nemire. Demokrati so obletnico izkoristili za opozarjanje na nevarnosti ekstremizma in pomen pravne države. Na drugi strani je administracija Donalda Trumpa obletnico zaznamovala z objavo gradiv, v katerih so za dogodke obtožili demokrate in nekdanjega podpredsednika Mikea Pencea. Republikanski tabor je dogajanje označil za "pravo vstajo" s strani demokratov, s čimer so se odzvali na kritike o odgovornosti Trumpovih privržencev za vdor v stavbo kongresa. Razhajanja med strankama ob obletnici odražajo globoko politično polarizacijo v Združenih državah Amerike, kjer se pogledi na dogodke izpred petih let še vedno korenito razlikujejo. V Washingtonu so potekala tudi neuradna zaslišanja, na katerih so udeleženci podrobneje analizirali potek takratnih nemirov in njihove posledice za ameriško družbo.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta med nedavnim incidentom utrpela lažje poškodbe glave. Po informacijah, ki so jih po navedbah ameriške mreže CNN posredovali predstavniki administracije takratnega predsednika ZDA Donalda Trumpa, sta se zakonca poškodovala med hitrim umikom v varno sobo. Do nesreče naj bi prišlo, ko sta med poskusom zagotovitve lastne varnosti z glavama udarila ob podboj vrat varnega prostora. Incident se je zgodil v času povečanih političnih napetosti v Venezueli, ko je predsednik Maduro s svojo ekipo izvajal varnostne protokole za zaščito pred morebitnimi grožnjami. Čeprav podrobnosti o naravi grožnje niso povsem pojasnjene, vladni viri poudarjajo, da sta poškodbi lažji in ne ogrožata njunega zdravstvenega stanja ali sposobnosti opravljanja funkcij. Dogodek je v mednarodni javnosti sprožil različne odzive, zlasti glede učinkovitosti varnostnih protokolov v predsedniški palači v Caracasu.

Grenlandija in Danska sta od ameriškega zunanjega ministra Marca Rubia zahtevali nujno srečanje zaradi ponovnih izjav ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitni priključitvi tega arktičnega otoka k Združenim državam Amerike. Grenlandska zunanja ministrica Vivian Motzfeldt je sporočila, da je namen srečanja razpravljati o pomembnih in zaskrbljujočih izjavah predstavnikov ZDA, ki zadevajo suverenost otoka. Kljub večkratnim pozivom Köbenhavna in Nuuka skozi celotno leto 2025 do srečanja na ministrski ravni še ni prišlo. Medtem ko so grenlandski uradniki izražali diplomatsko pobudo, je v danskem parlamentu potekala seja odbora za zunanje zadeve, kjer so obravnavali prihodnje odnose med kraljevino in ZDA. Danska vlada poudarja, da Grenlandija, ki je avtonomni del Kraljevine Danske, ni naprodaj. Napetosti v odnosih so se povečale po tem, ko je Washington ponovil svoje interese na Arktiki, kar sta obe državi označili za nesprejemljivo poseganje v ozemeljsko celovitost.

V torek je minilo natanko pet let od dogodkov v Washingtonu, ko je množica podpornikov takratnega predsednika Donalda Trumpa vdrla v poslopje Kapitola. Cilj napada je bil preprečiti uradno potrditev izida predsedniških volitev leta 2020, ki so na položaj prinesle Joeja Bidna. Čeprav so se dogodki zgodili pred polnim desetletjem, peto obletnico zaznamujejo nove politične delitve in različne interpretacije dogajanja. Donald Trump, ki je na takratnem zborovanju pozval privržence k pohodu na Kapitol, je v zadnjem obdobju okrepil svojo politično moč, medtem ko se v javnosti še vedno razpravlja o vplivu teh dogodkov na normalizacijo političnega nasilja in uporabo predsedniških pomilostitev za vpletene v nerede. Ob obletnici v prestolnici ni bilo uradnih spominskih slovesnosti, kar odraža globok razkol v ameriški družbi. Medtem ko del javnosti in izobraževalnih ustanov poskuša dogodke predstaviti v širšem zgodovinskem kontekstu in opozoriti na ogroženost demokratičnih institucij, se na drugi strani krepijo prizadevanja za relativizacijo nasilja. Peta obletnica tako služi kot opomnik na dolgotrajne posledice tistega dne, ko je bila neposredno napadena ameriška zakonodajna veja oblasti, kar še danes vpliva na stabilnost ameriškega političnega sistema.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je potrdila, da Bela hiša preučuje različne možnosti za pridobitev nadzora nad Grenlandijo, pri čemer kot skrajno sredstvo dopušča tudi uporabo oboroženih sil. Tiskovna predstavnica Karoline Leavitt je izjavila, da je priključitev tega strateškega arktičnega otoka prednostna naloga za nacionalno varnost Združenih držav Amerike, predvsem zaradi odvračanja nasprotnikov v regiji in dostopa do naravnih virov. Danska in grenlandski avtonomni organi so se na napovedi odzvali z zahtevo po nujnem sestanku z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom, da bi razjasnili stališča in pomirili napetosti. Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen je poudaril, da so pogovori nujni za odpravo nesporazumov, zlasti glede vloge kitajskih naložb na otoku. Evropski voditelji, vključno s predstavniki Nemčije, Francije in Španije, so medtem podpisali skupno izjavo, s katero so podprli dansko suverenost nad otokom in zavrnili ameriške ekspanzionistične težnje.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je Grenlandijo opredelila kot ključno strateško prioriteto za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da Washington preučuje različne možnosti za prevzem nadzora nad tem avtonomnim danskim ozemljem, pri čemer je poudarila, da vojaška pot ostaja na mizi kot skrajno sredstvo. Glavni motivi za takšne težnje so ogromna nahajališča redkih zemeljskih kovin ter odpiranje novih pomorskih poti v Arktičnem oceanu zaradi taljenja ledu, kar bi ZDA omogočilo boljše odvračanje geopolitičnih tekmecev, predvsem Rusije in Kitajske. Kljub zaostrovanju retorike, ki je sprožilo zaskrbljenost znotraj zveze Nato in v Evropi, zunanji minister Marco Rubio kongres obvešča o prizadevanjih za diplomatski nakup otoka namesto vojaškega posredovanja. Danska in grenlandska vlada sta se na napovedi odzvali s pozivom k nujnemu srečanju z ameriškimi predstavniki, da bi razjasnili nesporazume, medtem ko evropski zavezniki opozarjajo na morebiten razkol v čezatlantskem zavezništvu. Razhajanja znotraj ameriške administracije kažejo na kompleksnost uresničevanja te zunanjepolitične ambicije, ki sledi podobnim preteklim poskusom pritiska na druge države, kot je bila Venezuela.

Bela hiša je v torek objavila novo spletno stran, na kateri je pohvalila ravnanje predsednika Donalda Trumpa med napadom na Kapitol 6. januarja 2021. V vsebini so zapisali, da so demokrati uprizorili resnično vstajo in s tem mojstrsko spreobrnili dejstva o dogodku. Spletno mesto navaja, da je Trump s pomilostitvijo oseb, ki so bile obtožene kaznivih dejanj v povezavi z vdorom v zgradbo, popravil zgodovinsko krivico. Poleg tega besedilo na strani kritizira delo kapitolski policije in trdi, da je bila dejanska odgovornost za nemire na strani takratne opozicije. Ta poteza administracije predstavlja pomemben odklon od dosedanjih uradnih ugotovitev preiskovalnih organov in kongresnih komisij, ki so odgovornost za spodbujanje nemirov pripisale prav Trumpu. Objava spletne strani sovpada z obletnico dogodkov in poudarja močno politično polarizacijo v Združenih državah Amerike glede interpretacije nedavne zgodovine.

Začasna predsednica Venezuele Delcy Rodríguez je v torkovem nagovoru odločno zavrnila trditve, da državo upravljajo tuji dejavniki. V pismu, naslovljenem na ameriškega predsednika Donalda Trumpa, se je zavzela za uravnotežen odnos, ki temelji na vzajemnem spoštovanju. Rodríguezova je poudarila, da o usodi države odloča ljudstvo oziroma bog, in ne zunanji akterji, s čimer se je odzvala na Trumpove izjave o ameriškem vplivu na upravljanje Venezuele po nedavni aretaciji Nicolása Madura. Kljub napetosti z Washingtonom je Rodríguezova že začela izvajati prve notranjepolitične ukrepe, med katerimi je vzpostavitev kmetijsko-prehranskega generalštaba pod vodstvom novega podpredsednika za gospodarstvo Calixta Ortege. S tem želi utrditi svojo politično avtoriteto in dokazati operativnost nove vlade v obdobju tranzicije. Odnosi z Združenimi državami Amerike ostajajo zapleteni, saj Trumpova administracija trdi, da Rodríguezova sodeluje pri preoblikovanju države po ameriških smernicah, medtem ko ona takšne navedbe javno zanika.

Bela hiša je v torek uradno potrdila, da administracija predsednika Donalda Trumpa proučuje različne možnosti za pridobitev Grenlandije, pri čemer niso izključili niti uporabe vojaških sil. Tiskovna predstavnica Karoline Leavitt je v izjavi za javnost poudarila, da nakup tega strateškega arktičnega otoka predstavlja prioriteto za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Po njenih besedah je ta korak ključen za odvračanje nasprotnikov v arktični regiji, kjer se krepijo geopolitične napetosti. Predsednik Trump in njegova ekipa trenutno razpravljata o nizu ukrepov, s katerimi bi uresničili ta cilj. Čeprav so podrobnosti o vojaških možnostih ostale nejasne, je napoved sprožila nemudne odzive v mednarodni javnosti. Bela hiša trdi, da je nadzor nad Grenlandijo nujen zaradi zaščite ameriških interesov in ohranjanja stabilnosti na severu. Projekt nakupa otoka, ki je pod dansko suverenostjo, ostaja eden najbolj kontroverznih zunanjepolitičnih načrtov sedanje administracije, ki Grenlandijo vidi kot neizkoriščen strateški in gospodarski vir.

Venezuelska začasna predsednica je odločno zavrnila trditve o vplivu zunanjih dejavnikov na vodenje države in poudarila, da nobena tuja sila ne vlada Venezueli. Izjava predstavlja neposreden odziv na zahteve in dejanja administracije nekdanjega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki si je prizadevala za vzpostavitev nadzora nad to južnoameriško državo. Oblasti v Caracasu so po ameriškem posredovanju sporočile, da lokalna vlada ohranja polno suverenost in avtonomijo pri sprejemanju odločitev. Kljub pritiskom iz tujine začasna predsednica vztraja, da v državi ne vlada noben zunanji akter, s čimer želi utrditi legitimnost trenutne oblasti v očeh domače in mednarodne javnosti. Situacija ostaja napeta, saj se država spopada z diplomatskimi pritiski in vprašanji o prihodnji politični usmeritvi pod novim vodstvom.

George Conway, nekdanji soprog svetovalke Donalda Trumpa Kellyanne Conway, je napovedal kandidaturo za sedež v predstavniškem domu ZDA kot demokrat v 12. kongresnem okrožju New Yorka. Conway je postal znan kot glasen kritik Trumpa.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sprožile mednarodne napetosti po ponovnih grožnjah glede priključitve Grenlandije, pri čemer Bela hiša ni izključila uporabe vojaške sile. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da predsednik Trump preučuje več možnosti za pridobitev otoka, ki ga obravnava kot prioriteto nacionalne varnosti za zagotavljanje dominance v Arktični regiji. Svetovalec Stephen Miller je dodatno zaostril retoriko, ko se je posmehoval opozorilom danske vlade o morebitnem ogrožanju zavezništva NATO in namignil, da bi Danska morala otok preprosto prepustiti Američanom. Evropske zaveznice so se na napovedi odzvale z ostrim opozorilom, da bodo branile suverenost in ozemeljsko celovitost Danske. Grenlandska in danska vlada sta pozvali k nujnim pogovorom z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiom, da bi razjasnili nesporazume in vzpostavili spoštljiv dialog. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen se je zahvalil evropskim državam za izkazano solidarnost, medtem ko so diplomatski krogi opozorili, da bi kakršen koli vojaški poseg proti članici zavezništva NATO pomenil nepopravljivo škodo za mednarodne odnose. Kljub pozivom k diplomaciji Trumpova administracija vztraja pri stališču, da je vojaška opcija vedno na voljo vrhovnemu poveljniku.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je le nekaj dni po zajetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura prevzela nadzor nad naftno industrijo Venezuele. Po doseženem dogovoru bo država Združenim državam Amerike dobavila od 30 do 50 milijonov sodčkov surove nafte, kar predstavlja ključen korak pri stabilizaciji ameriškega energetskega trga in neposreden poseg v gospodarstvo te južnoameriške države. Nadzor nad prodajo nafte ZDA omogoča upravljanje z ogromnimi finančnimi sredstvi, ki so bila prej pod neposrednim nadzorom Madurovega režima. Poteza sledi obdobju intenzivnih političnih napetosti in neposrednih pogajanj med Washingtonom in Caracasom. ZDA so s tem dejanjem utrdile svojo vlogo glavnega arbitra v venezuelski naftni prihodnosti, hkrati pa si zagotovile energetske surovine po ugodnih pogojih. Ta razvoj dogodkov pomeni korenit zasuk v regionalni geopolitiki, saj so ZDA s finančnim in fizičnim nadzorom nad izvozom nafte dejansko prevzele vodenje najpomembnejšega venezuelskega gospodarskega sektorja, medtem ko se država še vedno spopada z notranjo politično nestabilnostjo.

Bela hiša je v najnovejših izjavah namestnika vodje kabineta Stephena Millerja ponovno izpostavila namero Združenih držav Amerike, da Grenlandijo vključijo pod svojo suverenost. Miller je poudaril, da se nobena država ne bo vojaško zoperstavila Združenim državam Amerike zaradi tega vprašanja, s čimer je podvojil prizadevanja administracije za uresničitev načrta, ki ga je že v svojem prvem mandatu načrtoval Donald Trump. Po njegovih besedah Washington ne pričakuje oboroženega odpora ali konflikta glede statusa tega strateškega otoka. Združene države Amerike si prizadevajo Grenlandijo preoblikovati v ameriško ozemlje, kar bi močno spremenilo geopolitično sliko Arktike. Kljub temu da je otok trenutno pod dansko suverenostjo, se zdi, da Bela hiša računa na svojo vojaško in politično prevlado pri reševanju tega vprašanja. Millerjeve izjave nakazujejo na agresivno zunanjo politiko, ki temelji na predpostavki, da se mednarodna skupnost ne bo odločila za neposreden spopad z ameriškimi silami zaradi ozemlja, ki velja za ključno območje prihodnjih gospodarskih in varnostnih interesov.

Sedem voditeljev evropskih držav je v torek izrazilo solidarnost z Grenlandijo in ostro zavrnilo ponovne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o prevzemu tega avtonomnega danskega ozemlja. Voditelji so v skupni izjavi poudarili, da strateški arktični otok, ki je izjemno bogat z mineralnimi surovinami, pripada svojemu ljudstvu in da so kakršna koli prizadevanja za ameriški prevzem nesprejemljiva. Diplomatski odziv evropskih sil sledi Trumpovim javnim izjavam, ki so ponovno obudile napetosti glede ozemeljske celovitosti Kraljevine Danske. Evropska diplomacija je s tem dejanjem pokazala enotnost v zaščiti suverenosti držav članic in njihovih ozemelj, hkrati pa opozorila na pomen arktične regije v sodobni geopolitiki. Voditelji so v Berlinu in Københavnu poudarili, da Grenlandija ni naprodaj in da so odnosi z Združenimi državami Amerike sicer ključni, vendar morajo temeljiti na spoštovanju mednarodnega prava in nacionalne suverenosti. Ta incident predstavlja novo poglavje v zaostrenih odnosih med Washingtonom in evropskimi prestolnicami, ki so se v zadnjem obdobju spopadale že z več trgovinskimi in diplomatskimi nesoglasji.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je povzročila buren odziv javnosti po domnevnem zajetju voditelja tuje države brez predhodne odobritve kongresa. Kritiki opozarjajo, da tovrstni enostranski vojaški posegi v tujini prinašajo dolgoročne negativne posledice za stabilnost regij. Hkrati Trump s svojimi dejanji dokazuje odpornost na politične škandale, saj se je kljub številnim obsodbam in ustavnim obtožbam vrnil na oblast, kar po mnenju strokovnjakov kaže na visoko stopnjo polarizacije v ameriški družbi, kjer etični spodrsljaji ne končujejo več političnih karier. Dodatne skrbi povzroča imenovanje Emila Boveja, nekdanjega Trumpovega osebnega odvetnika, na položaj zveznega sodnika prizivnega sodišča. Bove se je znašel pod plazom kritik zaradi domnevno neetičnega ravnanja, saj je javno podprl predsednikovo pomiloščitev obsojenega preprodajalca mamil in se udeležil Trumpovega političnega zborovanja. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da takšna dejanja kršijo načelo nepristranskosti sodstva in ustvarjajo vtis, da si sodniki s politično zvestobo utirajo pot do najvišjih položajev v državi, vključno z vrhovnim sodiščem.

Ameriško ministrstvo za energetiko je uradno dodelilo 2,7 milijarde dolarjev vreden paket pogodb za domače bogatenje urana, kar je povzročilo strmo rast delnic podjetja Centrus Energy. Sredstva so namenjena celotnemu spektru bogatenja, od nizko obogatenega urana (LEU) za obstoječe jedrske reaktorje do visoko obogatenega urana (HALEU) za napredne reaktorske zasnove. Podjetje Centrus Energy je prejelo približno 900 milijonov dolarjev za širitev svojih zmogljivosti, kar je del širših prizadevanj administracije za okrepitev domačega energetskega sektorja in zmanjšanje odvisnosti od tujih virov. Vzporedno s tem je energetski velikan Vistra Corp. napovedal prevzem podjetja Cogentrix Energy za 4,7 milijarde dolarjev, s čimer bo pridobil deset sodobnih elektrarn na zemeljski plin s skupno zmogljivostjo 5.500 MW. Prevzem vključuje objekte v ključnih regijah, kot sta New England in Teksas, kar utrjuje položaj podjetja na ameriškem trgu električne energije. Analize medtem zavračajo trditve, da so podatkovni centri za umetno inteligenco glavni krivec za rast cen električne energije. Podatki kažejo, da so se cene najbolj zvišale v zveznih državah s strogo politiko zelenega prehoda, kot so Kalifornija, Massachusetts in New York, medtem ko je bila rast v državah z največ podatkovnimi centri, kot sta Virginija in Teksas, nižja od stopnje inflacije.

Voditeljica venezuelske opozicije Maria Corina Machado je v nastopu na televiziji Fox News izrazila pripravljenost, da svojo nedavno prejeto Nobelovo nagrado za mir deli z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Ta poteza sledi poročilom o zaostritvi odnosov med Belo hišo in venezuelsko opozicijo, potem ko je Trump domnevno odrekel podporo Machadovi prav zaradi njenega prejetja te prestižne nagrade. Machado se je Trumpu javno zahvalila tudi za nedavno operacijo v Caracasu, v kateri so ameriške sile zajele Nicolása Madura in njegovo soprogo. Politična strategija Machadove očitno meri na ponovno pridobitev naklonjenosti ameriške administracije, ki je ključna za stabilizacijo razmer v Venezueli po padcu Madurovega režima. Z delitvijo priznanja želi opozicijska voditeljica pomiriti predsednika Trumpa, ki naj bi bil nezadovoljen, ker sam ni bil prejemnik nagrade za svoje posege v latinskoameriško politiko. Dogajanje odraža zapleteno dinamiko med venezuelskimi demokratičnimi silami in Washingtonom v času ključnih političnih sprememb v regiji.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je po srečanju več kot dvajsetih držav v Parizu izjavil, da skupna izjava zaveznic o varnosti Ukrajine, vključno z Združenimi državami Amerike, predstavlja pomemben mejnik pri končanju ruske invazije. Udeleženci vrha, ki so se ga udeležili številni visoki uradniki in 27 voditeljev držav, so se sporazumeli o vzpostavitvi mehanizmov za spremljanje premirja pod vodstvom ZDA. Ta dogovor vključuje tudi zavezo k dolgoročni vojaški pomoči in oboroževanju ukrajinskih sil, ki bodo po morebitnem mirovnem sporazumu služile kot prva linija obrambe. Zaveznice so napovedale ukrepe za zagotavljanje varnosti na kopnem, morju in v zraku, ki bodo začeli veljati ob vzpostavitvi verodostojne prekinitve sovražnosti. Kljub doseženemu načelnemu dogovoru morajo države še dokončati obvezujoče določbe o ukrepanju v primeru prihodnjih ruskih napadov. Srečanje je potekalo v času negotovosti zaradi preusmerjanja fokusa nove ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa na druga geopolitična vprašanja, kot je Venezuela, in napetosti z Evropo glede Grenlanda, medtem ko Rusija še vedno ne kaže namere po odstopu od svojih vojaških ciljev po skoraj štirih letih invazije.

Bela hiša je potrdila, da administracija Donalda Trumpa preučuje različne možnosti za pridobitev nadzora nad Grenlandijo, vključno z uporabo vojaških sil. Predsednik Trump in njegova ekipa aktivno razmišljajo o različnih možnostih za prevzem nadzora nad tem ozemljem, ki pripada Danski.

Ameriški predsednik Donald Trump se je med torkovim govorom v Washingtonu javno norčeval iz francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Trump je pred republikanskim občinstvom uprizoril oponašanje francoskega voditelja in opisal njun domnevni pogovor o uvedbi carin na zdravila. Po navedbah ameriškega predsednika naj bi ga Macron prosil, naj ohrani vsebino njunega dogovora v tajnosti pred francosko javnostjo, pri čemer naj bi se francoski voditelj strinjal s Trumpovimi pogoji pod pogojem, da to ne bo javno objavljeno. Dogodek odraža stopnjevanje napetosti med voditeljema, ki so se v preteklosti že kazale v njunih različnih pogledih na trgovinsko politiko in diplomatska vprašanja. Trumpova uporaba satire in oponašanja v uradnih nagovorih poudarja njegov nekonvencionalen pristop k mednarodni diplomaciji, medtem ko francoska stran dogodka za zdaj uradno ni komentirala. Sporna vsebina govora se nanaša predvsem na vprašanje cen zdravil in trgovinskih omejitev, ki so ključna točka Trumpove gospodarske agende.

Venezuelska opozicijska voditeljica in dobitnica Nobelove nagrade za mir za leto 2025 María Corina Machado je izjavila, da želi svoje priznanje deliti z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Do te napovedi je prišlo le dva dni po tem, ko so ameriške sile zajele venezuelskega diktatorja Nicolása Madura, kar je Machado označila za zgodovinsko zmago pravičnosti nad tiranijo. Machado je v pogovoru za medije poudarila, da si Trump nagrado zasluži zaradi svoje vloge pri stabilizaciji regije in odstranitvi Madurovega režima. Kljub javni podpori in pripravljenosti na delitev prestižnega priznanja pa se zdi, da je ta gesta za politično prihodnost Machado v Venezueli prišla prepozno. Poročila kažejo, da je Trumpovo nezadovoljstvo, ker sam ni prejel nagrade, ki si jo je močno želel, vplivalo na njegovo odločitev glede prihodnjega vodstva države. Namesto venezuelske nobelovke je Trump podprl tehnokratko Delcy Rodríguez, s čimer je Machado kljub njenim prizadevanjem in mednarodnemu ugledu de facto izključil iz načrtov za prevzem predsedniškega položaja po padcu Madura.

Ameriška vlada pod vodstvom predsednika Trumpa je ponovno potrdila svoje zahteve glede Grenlandije in celo omenila možnost vojaških ukrepov, s čimer se je povečal pritisk na Dansko. Senator Rubio meni, da bi ZDA morale kupiti Grenlandijo in ne izvajati vojaškega posredovanja.