Madžarska vlada je uradno potrdila podelitev političnega azila nekdanjemu poljskemu ministru za pravosodje Zbigniewu Ziobru in več drugim poljskim državljanom, kar je sprožilo oster diplomatski spor med Budimpešto in Varšavo. Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je odločitev utemeljil s trditvami o političnem preganjanju na Poljskem ter ocenil, da sta demokracija in pravna država pod vlado Donalda Tuska resno ogroženi. Szijjártó je ob tem kritiziral poljske oblasti zaradi domnevne okupacije javne televizije in nelegalnih posegov v sodstvo. Ziobro, ki je v svoji domovini obtožen vodenja organizirane kriminalne združbe in zlorabe oblasti, je razkril, da je status azilanta pridobil že decembra lani, vendar je to informacijo pred javnostjo in celo pred svojim odvetnikom sprva prikrival. Nekdanji minister trdi, da je Poljska postala »kriptodiktatura«, in je zaprosil za mednarodno zaščito tudi za svojo soprogo. Poljsko tožilstvo medtem vztraja pri zahtevi za pripor, saj postopke proti njemu označujejo za izključno kazenske narave brez političnega ozadja. Poljsko zunanje ministrstvo se je na potezo Madžarske odzvalo s poklicem madžarskega veleposlanika na zagovor, kjer so izrazili uraden protest. Varšava poudarja, da Madžarska s podelitvijo azila nekdanjemu visokemu funkcionarju spodkopava medsebojno zaupanje med članicami Evropske unije in ustvarja nevaren precedens. Primer bo verjetno sprožil širšo razpravo znotraj institucij Evropske unije o mejah instituta političnega azila in spoštovanju načel pravne države v državah članicah.

Madžarska je podelila politični azil nekdanjemu poljskemu pravosodnemu ministru Zbigniewu Ziobru, kar je dodatno poglobilo diplomatski spor med Varšavo in Budimpešto. Ziobro, ki je v prejšnji poljski vladi pod vodstvom stranke Zakon in pravičnost (PiS) vodil korenite in sporne reforme pravosodnega sistema, se je na Poljskem znašel pod drobnogledom novih oblasti. Te mu očitajo zlorabo pooblastil in spodkopavanje pravne države, zaradi česar so proti njemu sprožili več pravnih postopkov. Odločitev vlade Viktorja Orbána, da Ziobru ponudi zatočišče, predstavlja neposreden izziv trenutni poljski vladi premiera Donalda Tuska, ki si prizadeva za obnovo neodvisnosti sodstva in popravo odnosov z Brusljem. Evropska unija je sicer leta opozarjala, da so pravosodne spremembe, ki jih je uveljavljal Ziobro, sistematično kršile standarde neodvisnosti in pravne varnosti v državi. Azil za Ziobra sledi podobni lanski potezi, ko je Budimpešta zaščitila njegovega nekdanjega namestnika Marcina Romanowskega. Politični analitiki poudarjajo, da ta poteza utrjuje podobo Madžarske kot zatočišča za desničarske politike iz regije, ki se soočajo s pregonom v domovini. Zbigniew Ziobro je bil sicer znan po svoji ostri retoriki proti Evropski uniji in nasprotnikom svojih reform, ki jih je pogosto označeval za šibke. Trenutno zaostreni odnosi med nekdanjima tesnima zaveznicama iz Višegrajske skupine kažejo na globok ideološki razkol v srednji Evropi.

Zbigniew Ziobro je potrdil, da ni edini, ki je zaprosil za azil na Madžarskem, temveč je za mednarodno zaščito zaprosila tudi njegova žena Patrycja Kotecka-Ziobro. Sam Ziobro je objavil politični manifest, v katerem obtožuje poljsko vlado Donalda Tuska o 'kriptodiktaturi'. Mateusz Morawiecki zavrača možnost, da bi sam zaprosil za azil, in napoveduje boj na Poljskem. Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je potrdil, da je azil prejelo več oseb, ki bi bile na Poljskem izpostavljene 'preganjanju'.

Novi članki poročajo, da je Zbigniew Ziobro, nekdanji pravosodni minister prejšnje desnosredinske vlade PiS na Poljskem, na Madžarskem prejel politični azil. Članki se sprašujejo o ozadju primera in omenjajo korupcijski sum, milijonske zneske in vohunsko programsko opremo.

Najnovejša javnomnenjska raziskava agencije IBRiS za časnik Rzeczpospolita je razkrila, da si velika večina Poljakov želi konec političnih sporov na vrhu države. Kar 87,1 odstotka vprašanih meni, da bi morala novoizvoljeni predsednik Karol Nawrocki in premier Donald Tusk tesno sodelovati, predvsem na področju zunanje politike. Rezultati kažejo na visoko stopnjo enotnosti med volivci koalicije in opozicije, ki zavračajo dolgotrajna politična zaostrovanja. Nekdanji diplomat in profesor Arkady Rzegocki poudarja, da poljska javnost jasno zavrača večmesečne spore, ki so hromili zunanjepolitično učinkovitost države. Anketa odraža splošno utrujenost državljanov zaradi institucionalnih konfliktov, ki so sledili spremembam v poljskem političnem vrhu. Enotnost anketirancev je presenetljiva, saj običajno polarizirano poljsko volilno telo v tem primeru skoraj soglasno pričakuje konstruktiven dialog. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo takšen pritisk javnosti morda prisilil oba voditelja k iskanju skupnih točk, zlasti pri vprašanjih nacionalne varnosti in odnosov z Evropsko unijo. Glede na to, da Poljska predstavlja ključno vzhodno krilo zveze NATO, je stabilnost njene zunanje politike ključna ne le za državo, temveč za celotno regijo.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Voditelji držav tako imenovane koalicije voljnih so v Parizu sprejeli pariško deklaracijo o varnostnih jamstvih za Ukrajino. Poljski premier Donald Tusk je po srečanju evropskih voditeljev pojasnil, da dokument predstavlja pomemben politični korak, vendar v besedilo niso vključili konkretnih obveznosti posameznih držav podpisnic. Namen deklaracije je okrepiti dolgoročno stabilnost Ukrajine v luči trajajočega konflikta z Rusijo. Kljub sprejetju dokumenta ostajajo podrobnosti o neposredni vojaški ali finančni pomoči nedorečene, saj deklaracija služi predvsem kot okvir za prihodnje sodelovanje. Tusk je na tiskovni konferenci poudaril, da odsotnost specifičnih zavez ne zmanjšuje pomena enotnosti, ki so jo države pokazale s podpisom. Srečanje v Parizu je bilo osredotočeno na iskanje načinov za vzdržno podporo Kijevu brez neposredne vpletenosti v spopade.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Evropski voditelji so izrazili solidarnost z Grenlandijo po ponovnih izjavah Donalda Trumpa o interesu ZDA za arktični otok. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen se je odzval na Trumpove pobude in poudaril, da Grenlandija ni Venezuela. Medtem je odziv Evropske unije na Trumpove izjave bil zadržan.

Danska premierka Mette Frederiksen je izjavila, da bi morebitna ameriška invazija na Grenland pomenila konec zveze Nato in varnostne ureditve, vzpostavljene po drugi svetovni vojni. Njene izjave so odziv na pretekle grožnje Donalda Trumpa o prevzemu Grenlanda.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Poslanec vrhovne rade Oleksij Gončarenko je sporočil, da je Vasil Maljuk napisal odstopno izjavo s položaja vodje Službe varnosti Ukrajine (SBU).

Nicolás Maduro naj bi decembra zavrnil ponudbo ZDA o odhodu v Turčijo. Po poročanju New York Timesa je v ameriški vojaški operaciji v Venezueli umrlo najmanj 40 ljudi, število žrtev pa se je povečalo na 80.

Poljski premier Donald Tusk se je znašel v središču političnega škandala po svojem novoletnem nagovoru narodu, v katerem je napačno navedel letnico ustanovitve poljske države. Poslanci poljskega sejma so Tuska obtožili poskusa potvarjanja zgodovine, potem ko je leto 2026 označil za tisočo obletnico Poljske. Uradno zgodovinopisje namreč določa leto 966 kot začetek poljske države, ko je knez Mješko I. sprejel krščanstvo, kar pomeni, da bo tisočletnica države dejansko nastopila šele čez več desetletij. Kritiki iz vrst parlamentarne opozicije so poudarili, da takšne napake v uradnih nagovorih niso dopustne in da spodkopavajo nacionalno identiteto. Poljski mediji, vključno s časnikom Fakt, poročajo, da so poslanci premierjeve navedbe označili za škandalozne in nespoštljive do poljske zgodovine. Tuskova napaka je sprožila val razprav o kakovosti priprave državniških govorov pod novo vlado, medtem ko podporniki premierja trdijo, da je šlo za nenameren spodrsljaj pri navajanju letnic. Kljub temu opozicija vztraja, da premier z napačnimi informacijami zavaja javnost o ključnih zgodovinskih dejstvih naroda.

Poljske oblasti so zaradi izjemno težkih zimskih razmer na območju Varmije in Mazurije v operacijo čiščenja železniške infrastrukture vključile policijski helikopter Black Hawk. Plovilo so uporabili za odstranjevanje težkega snega z dreves nad progo med krajema Działdowo in Olsztyn, ki je bila od četrtka zaprta zaradi nevarnosti padajočih vej in dreves na električno mrežo. Močan zračni potisk rotorjev helikopterja je služil kot učinkovito sredstvo za stresanje snežnega balasta, kar je metoda, ki jo sicer uporabljajo tudi v Avstriji. Akcijo je javno podprl poljski premier Donald Tusk, ki je dogodek izkoristil za politično kritiko opozicijske stranke PiS. Spomnil je na pretekli incident, ko je helikopter istega tipa na strankarskem pikniku poškodoval daljnovod, in poudaril, da so tokratna sredstva uporabljena namensko in v korist državljanov. Po končanem delu helikopterja so na teren stopile še zemeljske ekipe z dreszinami, da bi čim prej vzpostavile normalen železniški promet.

Novoizvoljeni poljski predsednik Karol Nawrocki je v pogovoru za medij Gość Niedzielny ostro kritiziral delovanje vlade premiera Donalda Tuska. Po njegovih besedah nenehne preiskave in razčiščevanja afer prejšnje vlade stranke PiS ohromljajo državo in odvračajo pozornost od ključnih težav, s katerimi se soočajo državljani. Nawrocki je izpostavil, da Poljaki niso zadovoljni z delom vlade, saj namesto realnih rešitev za težave v zdravstvu in proračunski primanjkljaj dobivajo zgolj politične procese. Na predsednikove izjave se je hitro odzval zunanji minister Radosław Sikorski, ki je opozoril na nujnost preglednosti pri porabi javnih sredstev. Sikorski je izpostavil nepravilnosti v Skladu za pravosodje in poudaril, da je preiskava več sto milijonov zlotov javnega denarja nujna za vzpostavitev pravne države. Napetosti med predsedniško palačo in vlado se stopnjujejo kljub prvotnim napovedim o pripravljenosti na konstruktivno sodelovanje po julijskih volitvah.

Ruski mediji AIF.ru, profile.ru in mail.ru so poročali, da je poljski premier Donald Tusk v svojem novoletnem nagovoru obljubil, da bo Poljska do leta 2026 zavzela Baltsko morje.

Poljski premier Donald Tusk je v novoletnem nagovoru, namenjenem celotni Evropi, izpostavil dosežke svoje države v letu 2025 in pozval druge evropske narode, naj postanejo energatizirani, pogumni in varni kot Poljska. Tusk je poslanico objavil v angleškem jeziku, kar je v poljski javnosti sprožilo kritike, da je nagovor namenil tujini namesto domačemu prebivalstvu. V svojem govoru je naštel deset ključnih razlogov za ponos, med katerimi so na prvem mestu varna in neprepustna vzhodna meja, ki predstavlja zunanjo mejo Evropske unije, ter stroga azilna politika, ki naj bi za 90 odstotkov zmanjšala število nezakonitih prehodov. Premier je izpostavil tudi krepitev poljskih obrambnih zmogljivosti, pri čemer je Poljsko označil za državo z največjo sodobno vojsko v Evropski uniji. Poleg varnostnih vprašanj je Tusk poudaril gospodarske uspehe, vključno z visoko gospodarsko rastjo, rastjo plač in bruto domačim proizvodom, ki je dosegel bilijon dolarjev. Na socialnem področju je izpostavil uspeh državnega programa oploditve z biomedicinsko pomočjo (in vitro), ki je po njegovih navedbah omogočil rojstvo več kot 8.000 otrok. Kritiki iz opozicijskih vrst so premierju očitali, da si pripisuje zasluge za dosežke, ki niso izključno plod njegove vlade, in da uporablja propagando uspeha.

Poljski predsednik vlade Donald Tusk je v svojem novoletnem nagovoru, namenjenem evropski javnosti, izpostavil Poljsko kot zgled za celotno celino. V videoposnetku, objavljenem ob prelomu leta, je Evropejcem zaželel, naj bodo v letu 2024 "kot Poljska – energični, pogumni in varni". Tusk je poudaril, da je izjemno ponosen na dosežke svoje države v preteklem letu, ter navedel deset razlogov, zakaj bi morala Poljska služiti kot model za preostalo Evropo. Premierov nastop so poljski mediji označili za nenavaden in netipičen, saj se je v svojem voščilu neposredno naslovil na vse državljane Evropske unije, ne le na lastne volivce. S sporočilom je želel poudariti novo vlogo Poljske na mednarodnem prizorišču in njeno stabilnost v času geopolitičnih izzivov. Tuskova retorika odraža ambicijo nove poljske vlade po močnejšem vplivu znotraj evropskih institucij in promociji poljskega modela upravljanja kot uspešnega odgovora na sodobne varnostne in gospodarske grožnje.

Britanski in francoski strokovnjaki v sodelovanju z uradniki Evropske unije pospešeno pripravljajo načrt za zagotavljanje varnostnih jamstev Ukrajini po morebitni prekinitvi ognja z Rusijo. Osrednji del strategije predvideva namestitev mednarodnega mirovnega kontingenta, ki bi štel od 10.000 do 15.000 vojakov. Te enote bi bile zadolžene za nadzor spoštovanja dogovorjenega premirja in preprečevanje novih sovražnosti na demarkacijski črti. Diplomatska prizadevanja so se dodatno okrepila z obiskom ameriškega posebnega odposlanca Steva Witkoffa, ki se je v sredo sestal z ukrajinskim glavnim pogajalcem Rustemom Umerovim. Na srečanju so sodelovali tudi svetovalci za nacionalno varnost iz Velike Britanije, Francije in Nemčije. Namen pogovorov je bil uskladitev prihodnjih korakov za končanje vojne in določitev pogojev, pod katerimi bi bile evropske države pripravljene na teren poslati svoje vojaške sile. Načrti za mirovno operacijo prihajajo v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo pritiski za sklenitev miru. Čeprav so se nekatere države, zlasti Nemčija, v preteklosti upirale neposredni vojaški prisotnosti, trenutni predlogi kažejo na premik k aktivnejši vlogi evropskih zaveznic pri zagotavljanju dolgoročne stabilnosti v regiji.

Poljski premier Donald Tusk je po virtualnem srečanju z evropskimi voditelji, kanadskim premierjem Markom Carneyjem in generalnim sekretarjem zveze NATO Markom Ruttejem izjavil, da se je mir v Ukrajini prvič od začetka vojne pojavil na obzorju. Srečanje je bilo namenjeno usklajevanju prizadevanj po nedavnih pogovorih med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim na Floridi. Tusk je poudaril, da so bili storjeni premiki, ki dajejo podlago za optimizem, čeprav je hkrati opozoril, da upanje še ne pomeni popolne varnosti. Poudaril je pomen enotnosti Zahoda, saj bi razdeljenost omogočila Rusiji diktiranje pogojev miru. Medtem ko je Donald Trump srečanje z Zelenskim v Mar-a-Lagu označil za uspeh in zatrdil, da sta strani bližje dogovoru kot kdaj koli prej, se razmere na terenu in v diplomaciji dodatno zapletajo. Nemški kancler Friedrich Merz je pozval k preglednosti in poštenosti vseh vpletenih strani, vključno z Rusijo. Razpravo pa so zasenčile nove obtožbe Kremlja o domnevnem napadu z ukrajinskimi droni na rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Kijev je te navedbe kategorično zavrnil kot neutemeljene, opazovalci pa opozarjajo, da so takšne obtožbe sledile neposredno po Trumpovih napovedih o napredku, kar bi lahko služilo kot ruski izgovor za zaostritev pogojev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v torek razkril, da s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom potekajo pogovori o morebitni prisotnosti ameriških vojakov v Ukrajini. Ti pogovori vključujejo možnost namestitve kopenskih sil kot del širšega paketa varnostnih jamstev, ki bi jih Washington zagotovil Kijevu. Poljski premier Donald Tusk je ob tem navedel, da naj bi ameriška stran s predlogom o prisotnosti svojih enot že soglašala. Predlog o ameriški vojaški prisotnosti predstavlja pomemben zasuk v dosedanji dinamiki odnosov med administracijo Donalda Trumpa in ukrajinskim vodstvom. Po besedah Zelenskega bi takšna poteza služila kot močan steber varnosti v okviru mirovnih načrtov, o katerih se državi spopadata v zadnjih mesecih. Vprašanje ameriške prisotnosti ostaja ključno v pogajanjih o prihodnji stabilnosti regije, medtem ko Kremelj pozorno spremlja rezultate tega sodelovanja.

Poljski premier Donald Tusk je po pogovorih z evropskimi voditelji, predstavniki Kanade in generalnim sekretarjem Nata izrazil optimizem glede končanja vojne v Ukrajini. Tusk je poudaril, da se je mir prvič od začetka spopadov dejansko pojavil na obzorju, kar pripisuje nedavnemu srečanju ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na Floridi. Srečanje v Mar-a-Lagu so opazovalci označili za uspeh, saj naj bi Ukrajina prejela načelna zagotovila o varnostnih jamstvih po koncu sovražnosti. Kljub Tuskovi spremembi retorike — še nedolgo nazaj je opozarjal na nevarnost ruskega razdvajanja Zahoda — ostaja pot do končnega sporazuma zahtevna. V ozadju diplomatskih premikov so se pojavile informacije o telefonskem pogovoru med Vladimirjem Putinom in Donaldom Trumpom, ki je potekal tik pred srečanjem z Zelenskim, kar je v določenih evropskih krogih sprožilo nemir. Hkrati so se pojavile resne obtožbe in grožnje s strani Kremlja, ki so sledile domnevnemu ukrajinskemu napadu z dronom na rezidenco ruskega predsednika, kar še dodatno zaostruje pogoje za pogajanja o morebitnih koncesijah.

Poljski premier Donald Tusk je po pogovorih z evropskimi voditelji, predstavniki Kanade in zveze NATO izjavil, da bi lahko mir v Ukrajini dosegli že v prihodnjih tednih. Po njegovih besedah so Združene države Amerike v okviru varnostnih jamstev za Ukrajino privolile v napotitev svojih vojakov na rusko-ukrajinsko mejo oziroma na linijo dotika, ko bo mirovni sporazum dosežen. Tusk je poudaril, da so pogovori s ključnimi zavezniki v okviru evropskih institucij in severnoatlantskega zavezništva prinesli pomemben napredek pri oblikovanju pogojev za končanje konflikta. Poljski premier je optimistično napovedal, da mir ni več daleč, pri čemer so prav varnostna jamstva tisti element, ki bo omogočil stabilno premirje. Izjava prihaja v času intenzivnih diplomatskih prizadevanj za stabilizacijo regije, kjer Poljska igra vlogo ključne posrednice med Kijevom in zahodnimi zavezniki. Napoved o prisotnosti ameriških sil na terenu predstavlja pomemben premik v strategiji zahodnih sil glede neposredne vključenosti v nadzor miru po koncu spopadov.

Poljski predsednik vlade Donald Tusk je po srečanju z voditelji držav članic zveze Nato, Kanade in evropskih držav izjavil, da bi lahko Ukrajina in Rusija mir dosegli že v prihodnjih tednih. Tuskove optimistične napovedi prihajajo v času intenzivnih diplomatskih prizadevanj, čeprav Kremelj sočasno obtožuje Kijev napadov na rusko ozemlje. Poljski premier je poudaril, da so pogovori z zavezniki okrepili upanje na skorajšnji konec spopadov, ki so v zadnjih letih destabilizirali regijo. Možnost premirja se zdi vse bolj realna zaradi predhodnih diplomatskih premikov, vključno z decembrskimi pogovori v Berlinu, kjer so ZDA, Ukrajina in evropske države dosegle soglasje o petih ključnih točkah za končanje sovražnosti. Kljub Tuskovim napovedim ostajajo nekatera vprašanja, zlasti glede ozemeljske celovitosti Ukrajine, še vedno odprta, saj je Kijev v preteklosti zavračal kakršne koli koncesije na račun svojega ozemlja. Trenutna diplomatska ofenziva poljskega premierja predstavlja pomemben korak k uskladitvi zahodnih zaveznic glede pogojev za trajen mir.

Poljski premier Donald Tusk je v izjavi za javnost razkril, da so Združene države Amerike izrazile pripravljenost na napotitev svojih oboroženih sil v Ukrajino. Gre za ključen premik v ameriški zunanji politiki, saj bi ameriški vojski zaupali vlogo zagotavljanja varnostnih jamstev po morebitnem zaključku oboroženega konflikta. Tuskove navedbe, ki jih povzema časnik Wiadomosci, so v nasprotju s prejšnjimi uradnimi stališči Washingtona, ki so napotitev vojakov zavračala in poudarjala, da mora glavno breme povojne varnosti prevzeti Evropa. Ruska federacija medtem vztraja pri ostrem nasprotovanju prisotnosti kakršnih koli tujih sil na ukrajinskem ozemlju. Ta razvoj dogodkov sledi obdobju intenzivnih diplomatskih premikov in prilagajanja ameriške strategije pod vodstvom Donalda Trumpa. Čeprav so se v preteklosti pojavljali dvomi o nadaljnji ameriški podpori, najnovejše izjave poljskega premierja nakazujejo na oblikovanje konkretnejših varnostnih mehanizmov za stabilizacijo regije. Odločitev o namestitvi ameriških enot bi pomenila neposreden angažma ZDA na terenu, kar korenito spreminja dosedanjo doktrino vojaške pomoči, ki je temeljila predvsem na dobavi orožja in opreme.

Poljska vlada pod vodstvom premierja Donalda Tuska je v torek potrdila predlog zakona, ki uvaja tako imenovane pogodbe o sobivanju oziroma partnerske zveze. Gre za pomemben zakonodajni korak, ki bo omogočil uradno priznanje zvez med partnerji istega ali različnega spola. Nova zakonodaja naj bi parom, ki živijo v zunajzakonski skupnosti, podelila določene pravice, vključno z dostopom do zdravstvenih informacij in nekaterimi davčnimi ugodnostmi. Uvedba partnerskih zvez je bila ena izmed ključnih obljub Tuskove proevropske koalicije pred lanskimi volitvami. Kljub potrditvi na vladni ravni pa se predlog sooča z določenimi omejitvami, saj zaradi nasprotovanja konservativnejših koalicijskih partnerjev ne vključuje pravice do posvojitve otrok. Zagovorniki pravic skupnosti LGBTQ+ so predlog sprejeli z mešanimi občutki; čeprav gre za premik od prejšnje konservativne politike stranke PiS, poudarjajo, da to še ni popoln uspeh v boju za enakopravnost.

Poljski premier Donald Tusk je po pogovorih z evropskimi voditelji ter predstavniki Kanade in zveze Nato izrazil optimizem glede končanja konflikta v Ukrajini. Tusk je poudaril, da bi lahko mir dosegli v obdobju nekaj tednov, kar predstavlja premik v pričakovanjih glede trajanja spopadov. Nemški kancler Friedrich Merz je ob tem potrdil usklajenost zahodnih zaveznic pri nadaljnjih prizadevanjih za stabilizacijo razmer, medtem ko je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen srečanje ocenila kot konstruktivno. Napovedi o hitrem mirovnem sporazumu prihajajo v času, ko se v Ukrajini po zadnjih raziskavah javnega mnenja zmanjšuje podpora nadaljevanju vojne. Diplomatska prizadevanja so se okrepila po poročilih o ruskih poskusih širjenja vojaškega sodelovanja z Indijo in incidentih, ki so vplivali na odnose med Varšavo in Kijevom. Kljub optimizmu premierja Tuska pa ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski uradno še vedno zavrača ozemeljske koncesije, kar ostaja ena ključnih točk v prihajajočih pogajanjih.

Po poročilih hrvaških in srbskih medijev je poljski premier Donald Tusk izrazil optimizem glede možnosti dosege miru v Ukrajini v naslednjih tednih. Tusk je to izjavil po pogovorih z evropskimi voditelji, predstavniki Kanade in NATO.

ZDA izražajo močan dvom o verodostojnosti ruskih trditev o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco. Kremelj kljub temu napoveduje nadaljevanje dialoga o ukrajinski rešitvi predvsem z ZDA. Ukrajina zanika napad in opozarja na pomanjkanje dokazov, medtem ko nekdanji ukrajinski poslanec meni, da je Zelenski z napadom ciljal na "Trumpov mir" in s tem storil samomor. Putin je odredil zaščito kritičnih objektov s strani rezervistov, Zelenski pa je napovedal srečanje s "koalicijo voljnih" v začetku januarja. Zelenski poudarja, da umik z zasedenih ozemelj ni mogoč, ker bi to kršilo ukrajinske zakone.

Poljski premier Donald Tusk je po srečanju ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Mar-a-Lagu izrazil nenaden optimizem glede končanja konflikta. Tusk, ki je predhodno opozarjal na nevarnost razdeljenosti Zahoda, je po pogovorih z evropskimi voditelji in predstavniki zveze NATO izjavil, da se je mir prvič po začetku vojne pojavil na obzorju. Kljub pozitivnim tonom poljskega premierja pa znotraj ameriške administracije in mednarodne skupnosti ostajajo številni pomisleki. Poročila kažejo na teoretična zagotovila o popolni varnosti Ukrajine po koncu sovražnosti, vendar konkretni dogovori še niso bili doseženi. Medtem ko Trumpovo taborišče projicira podobo hitrega uspeha, se v ozadju kažejo resna nesoglasja glede pogajalske strategije. Vpogled v notranje kroge kaže, da bodoči predsednik ZDA bije bitko z lastnimi svetovalci, vključno z Marcom Rubiom in Peteom Hegsethom, kar bi lahko otežilo uresničitev njegove napovedane hitre rešitve. Ruska stran ostaja zadržana, saj Kremelj opozarja na številna odprta vprašanja, ki ostajajo nerešena kljub Trumpovemu optimizmu. Razkorak med javnimi izjavami o »fantastičnih« pogovorih in realno situacijo na terenu nakazuje, da je pot do finalnega dogovora še dolga in polna ovir.

Poljska ministra za obrambo in za koordinacijo posebnih služb, Władysław Kosiniak-Kamysz in Tomasz Siemoniak, se bosta januarja v spremstvu vodij obveščevalnih služb uradno sestala s predsednikom države Karolom Nawrockim. Po navedbah tiskovnega predstavnika predsednika, Rafała Leśkiewicza, sta ministra zahtevo za nujni varnostni sestanek vložila konec decembra, kar nakazuje na morebitno sprostitev napetosti med vlado Donalda Tuska in predsedniško palačo. Srečanje velja za pomemben politični premik, saj je premier Tusk pred dvema mesecema vodstvom varnostnih služb prepovedal neposredne stike s predsednikom države. Poslanec Paweł Szefernaker je ob tem izpostavil, da je do srečanja prišlo zaradi predsednikove vztrajnosti pri uresničevanju ustavnih pristojnosti na področju nacionalne varnosti. Čeprav politični odnosi med vlado in predsednikom ostajajo zaostreni, skupni pogovori o varnostnih vprašanjih pomenijo prekinitev obdobja blokade komunikacije med ključnimi državnimi organi. Glavne teme pogovorov bodo po pričakovanjih vključevale delovanje obveščevalnih služb in aktualne varnostne izzive v regiji.

Po ruskih napadih na Ukrajino je Trump izjavil, da si Putin želi uspeh Ukrajine. Rusija je Ukrajino obtožila napada z droni na eno od Putinovih rezidenc, kar naj bi bil poskus oviranja mirovnih pogovorov, analitiki pa menijo, da je bil napad morda insceniran. Kremelj je dejal, da je napad na Putinovo rezidenco tudi agresija na Trumpa.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala v rezidenci Mar-a-Lago na Floridi, kjer sta razpravljala o možnostih za končanje vojne v Ukrajini. Čeprav so srečanje nekateri mediji označili za uspeh, saj naj bi bili dogovorjeni ključni varnostni jamstvi in določene točke mirovnega načrta, ostaja poljski premier Donald Tusk skeptičen. Tusk je opozoril, da je do končnega dogovora še daleč in da bi Zahod ter Ukrajina lahko izgubila to konfrontacijo, če bo Rusiji uspelo razdeliti zaveznice. Trump je po srečanju izrazil razumevanje za stališče ruskega predsednika Vladimirja Putina glede nevzdržnosti začasnega premirja med pripravami na referendume v Ukrajini. Po navedbah ameriškega predsednika Putin meni, da bi premirje le odložilo spopad in omogočilo ponovno oboroževanje. Hkrati pa ukrajinska stran in nekateri evropski diplomati, kot je poljski predstavnik Marcin Przydacz, opozarjajo na popolno pomanjkanje zaupanja v Kremelj, saj se bojijo, da bi Rusija pogajanja izrabila zgolj za strateški premor pred novimi napadi. Vprašanje ozemeljskih meja, predvsem prihodnost Donbasa, ostaja ena najtežjih točk pogajanj, ki še ni bila razrešena.

Po srečanju z Volodimirjem Zelenskim je Donald Trump opravil še en telefonski pogovor z Vladimirjem Putinom, ki ga je Bela hiša označila za "pozitivnega". Trump je dejal, da je imel s Putinom "zelo dober pogovor", a je priznal, da obstajajo "zelo pereča vprašanja". Trump je tudi komentiral domnevni poskus Kijeva, da napade Putinovo rezidenco, vendar podrobnosti ni razkril.

Po srečanju Volodimirja Zelenskega in Donalda Trumpa na Floridi ni prišlo do napredka v pogajanjih, vendar je sam obstoj pogovorov označen kot uspeh. Ukrajinski ambasador na Poljskem je poudaril, da Ukrajina ne bo nikoli pristala na ozemeljske odpovedi. Poljski general opozarja, da si Rusija prizadeva za strateško pavzo, da bi obnovila svoje sile in nadaljevala z operacijami.

Ruski minister Lavrov je obtožil Ukrajino napada z 91 droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski oblasti, pri čemer naj bi bili vsi droni uničeni. Ukrajinski predsednik Zelenski je te obtožbe zanikal. Donald Trump naj bi bil šokiran nad napadom in je imel s Putinom "pozitiven" telefonski pogovor. Zelenski je med srečanjem s Trumpom na Floridi zahteval varnostna jamstva za Ukrajino za obdobje 15 let, mirovni načrt pa je po njegovih besedah dogovorjen v 90 odstotkih. Riabkov je izjavil, da za Ukrajino ni alternative Rusiji.

Poljski minister za zunanje zadeve Radosław Sikorski je odgovoril Karolu Nawrockemu glede izjav o "obrambi zahodne meje Republike Poljske" in opozoril na pomembnost članstva Nemčije v EU in Natu. Premier Donald Tusk je ob tem napadel predsednika Nawrockega zaradi njegovega govora med proslavo Narodnega dne zmagovite vstaje Velike Poljske, pri čemer je izpostavil razliko med protievropskim blokom in njegovo koalicijo glede vrednot, varnosti in suverenosti, z dilemo Vzhod ali Zahod.

Poljski premier Donald Tusk je po telefonskem pogovoru ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega z evropskimi voditelji in kanadskim premierjem izjavil, da so ključnega pomena varnostna jamstva za Ukrajino v okviru mirovnih pogajanj. Tusk je to izpostavil na družbenem omrežju X.

Volodimir Zelenski je prispel na Florido, kjer se bo zvečer sestal z Donaldom Trumpom v njegovi rezidenci Mar-a-Lago. Predsednik Zelenski bo Trumpu predstavil mirovni načrt v 20 točkah. Zelenski je na družbenem omrežju X zapisal, da potekajo aktivna diplomatska pogajanja.

Volodimir Zelenski je pred odhodom v ZDA razkril, da bo njegova delegacija s Trumpom razpravljala o petih ključnih točkah za rešitev konflikta v Ukrajini. Zelenski je pojasnil, kaj pričakuje od srečanja.

Štiri ure pred začetkom oddaje je število klicev na telefonsko linijo s predsednikom Ruske federacije Vladimirjem Putinom preseglo 2,5 milijona, poroča televizijski kanal »Rusija 24«.

Volodimir Zelenski se je po srečanju s predsednikom Karolom Nawrockim v Varšavi sestal še s premierjem Donaldom Tuskom, s katerim sta razpravljala o varnosti Evrope in finančni pomoči Ukrajini. Nawrocki je izrazil mnenje, da Ukrajinci niso dovolj cenili pomoči Poljakov. Zelenski je dejal, da je Ukrajina pripravljena pospešiti reševanje vprašanja Volinja. Medtem je Mentzen izjavil, da bi morala Poljska ustaviti pomoč Ukrajini, dokler se ne uresničijo pričakovanja Poljske.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prispel na državni obisk v Varšavo, kjer se je srečal s predsednikom Poljske, Karolom Nawrockim, in drugimi visokimi predstavniki, kot sta maršal Sejma Włodzimierz Czarzasty in premier Donald Tusk. Pogovori so se osredotočili na varnost, gospodarsko sodelovanje in občutljiva zgodovinska vprašanja, vključno z ekshumacijo žrtev pokola v Voliniji.

Voditelji EU so se dogovorili, da bi bilo pravično uporabiti zamrznjena ruska sredstva za financiranje Ukrajine. Češka se je skupaj s Slovaško in Madžarsko odločila, da ne bo podprla jamstev za financiranje Ukrajine, kar je kritiziral nekdanji premier Petr Fiala, ki meni, da s tem Češka izgublja dostojanstvo. Poljski premier Donald Tusk je pred vrhom EU pozval k hitri finančni pomoči Ukrajini.

Voditelji EU so dosegli dogovor o skupnem posojilu Ukrajini v višini 90 milijard evrov. Posojilo bo brez obresti.

Voditelji Evropske unije so se sestali, da bi odločali o financiranju Ukrajine za leti 2026 in 2027, da bi ji omogočili nadaljevanje obrambe pred Rusijo. Belgija se upira posojilu Kijevu. Poljski premier Donald Tusk je opozoril, da bi kapitulacija Ukrajine zaradi slabih odločitev EU neposredno ogrozila Poljsko. Voditelji EU so neuradno dosegli soglasje o uporabi zamrznjenih ruskih sredstev za pomoč Ukrajini. Rusija je napadla Odesko in Čerkaško oblast.

Poljski Sejm ni uspel zavrniti veta predsednika Karola Nawrockega na novelo zakona o zaščiti živali, znano kot 'zakon o verigah', ki uvaja prepoved privezovanja psov. Za zavrnitev veta je glasovalo 246 poslancev, kar ni bilo dovolj. Premier Donald Tusk je po neuspelem poskusu zavrnitve veta kritiziral stranko PiS, češ da so 'potuhnili rep' in podprli vetu predsednika. Nawrocki je veto utemeljil z besedami, da so predlagane norme 'odtrgane od realnosti', še posebej glede zahtev za velikost boksov.