Ameriško ministrstvo za pravosodje je pod vodstvom Jeanine Pirro sprožilo kazensko preiskavo proti predsedniku Federalnih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Preiskava se osredotoča na domnevno krivo pričanje pred kongresom junija lani glede 2,5 milijarde dolarjev vredne prenove sedeža centralne banke v Washingtonu. Powell je v nedeljo v video izjavi potrdil prejem sodnih pozivov velike porote in dejanje označil za poskus ustrahovanja ter nezaslišan napad na neodvisnost centralne banke. Powell trdi, da so obtožbe o nepravilnostih pri prenovi zgolj pretveza administracije predsednika Donalda Trumpa. Po njegovih besedah so pravi razlog za kazenski pregon odločitve o obrestnih merah, ki niso bile v skladu z željami Bele hiše. Napetosti med Trumpom in Powellom so se stopnjevale že dlje časa, saj je predsednik centralno banko večkrat javno kritiziral zaradi premajhnega zniževanja stroškov izposojanja denarja. Odziv finančnih trgov je bil oster; delniški indeksi na Wall Streetu so zabeležili padec, vrednost ameriškega dolarja in donosnost državnih obveznic pa sta se znižali, medtem ko je cena zlata dosegla nove rekordne vrednosti. Nekdanja predsednica Feda Janet Yellen je preiskavo označila za izjemno srhljivo in opozorila, da bi spodkopavanje avtonomije Feda lahko imelo dolgoročne negativne posledice za stabilnost ameriškega in svetovnega gospodarstva.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social objavil fotomontažo, s katero se je razglasil za vršilca dolžnosti predsednika Venezuele. Ta poteza sledi vojaški operaciji 3. januarja 2026, v kateri so ameriške posebne enote v Caracasu zajele Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljale v New York, kjer se soočata z obtožbami narkoterorizma in trgovine z orožjem. Trump je v izjavah za javnost poudaril, da bodo ZDA državo upravljale več let, dokler ne bo mogoč varen prehod oblasti. Washington je kljub uradnemu imenovanju Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele prevzel neposreden nadzor nad ključnimi državnimi viri. Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim je zaščitil prihodke od venezuelske nafte pred sodnimi postopki in zagotovil, da bodo sredstva ostala pod ameriškim nadzorom. Ameriška administracija že vodi intenzivne pogovore z vodilnimi naftnimi podjetji, kot je Chevron, o obnovi infrastrukture v državi, ki ima največje potrjene zaloge nafte na svetu. Medtem ko Bela hiša raziskuje možnosti za ponovno vzpostavitev diplomatskih vezi, State Department opozarja ameriške državljane, naj nemudoma zapustijo Venezuelo zaradi nestabilnih varnostnih razmer in delovanja oboroženih milic. V ameriškem senatu se je medtem sprožil upor proti predsednikovim enostranskim vojaškim akcijam, saj so demokrati in del republikancev podprli resolucijo o vojnih pooblastilih, ki bi omejila Trumpovo zmožnost nadaljnjih napadov brez odobritve kongresa.

Zvezni tožilci Združenih držav Amerike so sprožili kazensko preiskavo proti predsedniku Federalnih rezerv (Fed) Jeromu Powellu zaradi njegovega junijskega pričevanja pred kongresom. Preiskava se osredotoča na sume krive prisege, vendar Powell in drugi kritiki trdijo, da gre za politični pritisk administracije predsednika Donalda Trumpa. Spor izvira iz nestrinjanja glede določanja obrestnih mer, saj si Bela hiša prizadeva za njihovo znižanje, medtem ko Fed vztraja pri svoji neodvisni presoji. Jerome Powell je prejete sodne pozive označil za neposredno posledico odločitev centralne banke, ki temeljijo na strokovnih ocenah v korist javnosti in ne na željah izvršilne oblasti. Vodstvo Feda opozarja, da takšne oblike ustrahovanja in političnega vmešavanja resno ogrožajo institucionalno neodvisnost banke, ki je ključna za stabilnost ameriškega finančnega sistema. Administracija prek Ministrstva za pravosodje stopnjuje retoriko, kar stopnjuje napetosti med Belo hišo in centralno banko. Dogajanje predstavlja vrhunec večmesečnih sporov, v katerih je predsednik Trump javno kritiziral Powella, čeprav ga je v svojem prvem mandatu sam imenoval na položaj. Stopnjevanje pritiska s kazensko preiskavo je v finančnih krogih razumljeno kot poskus podreditve denarne politike političnim ciljem. Powell je kljub preiskavi odločen, da bo centralna banka še naprej delovala avtonomno in se upirala pritiskom, ki bi lahko škodovali dolgoročnemu gospodarstvu države.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je na svojem družbenem omrežju objavil prirejen posnetek spletne enciklopedije Wikipedia, na katerem je naveden kot vršilec dolžnosti predsednika Venezuele. Ta poteza se je zgodila v času zaostrenih odnosov z Venezuelo in po poročanju o izpustitvi 41 političnih zapornikov v tej južnoameriški državi, medtem ko se Nicolas Maduro nahaja v ameriškem priporu zaradi resnih obtožb. Incident sproža številna mednarodnopravna vprašanja glede suverenosti in diplomatskih protokolov. Hkrati je ameriško zvezno tožilstvo pod vodstvom pravosodnega ministrstva sprožilo kazensko preiskavo proti predsedniku Federalnih rezerv (Fed) Jeromu Pauellu. Ministrstvo je Pauellu že vročilo sodne pozive, kar predstavlja nepredviden stopnjevan pritisk izvršne oblasti na neodvisno centralno banko. Pravosodni organi po navedbah virov preiskujejo morebitne nepravilnosti, kar je v finančnih krogih sprožilo nemir. Pauell se je na preiskavo odzval z ostrimi obtožbami proti administraciji predsednika Trumpa. Navedel je, da gre za neposredne grožnje in politične pritiske, katerih cilj je spodkopavanje avtonomije Feda. Razmere v Washingtonu odražajo globok konflikt med Belo hišo in ključnimi finančnimi institucijami, kar bi lahko imelo dolgoročne posledice za stabilnost ameriškega in svetovnega gospodarstva.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je stopnjevala spor z zvezno centralno banko (Fed), potem ko je pravosodno ministrstvo Združenih držav Amerike sprožilo kazenski postopek proti njenemu predsedniku Jeromu Powellu. V središču preiskave so domnevne nepravilnosti pri stroških prenove prostorov centralne banke, kar pa Powell in številni opazovalci označujejo za politično motiviran poskus ustrahovanja. Powell se je na neobičajno stopnjevanje pritiska odzval z javnim nagovorom, v katerem brani avtonomijo institucije. Kritiki opozarjajo, da takšne poteze neposredno ogrožajo neodvisnost denarne politike, ki je ključna za stabilnost ameriškega in svetovnega finančnega sistema. Vmešavanje izvršilne veje oblasti v delo centralne banke bi po mnenju ekonomistov lahko povzročilo destabilizacijo trgov, saj se s tem spodkopava zaupanje v nepristranskost odločanja o obrestnih merah in inflaciji. Proti takšnim ukrepom so se izrekli celo nekateri člani republikanske stranke, ki v preiskavi vidijo nevaren precedens. Stopnjevanje napetosti med Belo hišo in centralno banko prihaja po dolgotrajnem obdobju trenj glede smeri gospodarske politike. Medtem ko Trumpova vlada zahteva nižje obrestne mere za spodbujanje rasti, Powell vztraja pri strokovnih odločitvah, neodvisnih od dnevne politike. Trenutni pravni spor bi lahko imel dolgoročne posledice za institucionalno ureditev v Združenih državah Amerike, saj postavlja pod vprašaj ustavna načela ločitve vej oblasti.

Ameriški finančni trgi so v ponedeljek zabeležili precejšen padec, potem ko je administracija predsednika Donalda Trumpa napovedala kazensko preiskavo zoper predsednika zveznih rezerv (Fed) Jeroma Powlla. Vlagatelji so se na grožnjo pravosodnega ministrstva z obtožnico odzvali z razprodajo ameriških delnic, obveznic in dolarja, kar je na Wall Streetu obudilo strategijo umika iz ameriškega premoženja. Terminske pogodbe na indeks Dow Jones so v ponedeljek zjutraj upadle za 350 točk, kar odraža globoko zaskrbljenost gospodarstva nad neposrednim napadom na neodvisnost osrednje denarne ustanove. Politični odzivi na napovedano preiskavo so bili ostri, zlasti v vrstah demokratov. Vodja senatne večine Chuck Schumer je Trumpovo ravnanje označil za ustrahovanje in napad na stabilnost ameriškega gospodarstva, kar je pred tem v video izjavi izpostavil tudi Powell sam. Schumer je poudaril, da poskusi podreditve centralne banke pod neposreden nadzor Bele hiše ogrožajo zaupanje v finančni sistem in krepijo negotovost na mednarodnih trgih. Napetosti med Belo hišo in zveznimi rezervami so vrhunec dosegle po mesecih Trumpovih javnih kritik na račun Powllove denarne politike. Predsednik si že dlje časa prizadeva za znižanje obrestnih mer, da bi zmanjšal stroške zadolževanja države, vendar so trenutne grožnje s kazenskim pregonom brez primere v sodobni zgodovini ZDA. Takšen premik k popolnemu nadzoru nad monetarno politiko bi lahko trajno spremenil vlogo osrednje banke in njen odnos do izvršilne oblasti.

Predsednik ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) Jerome Powell je v nedeljo razkril, da mu je ministrstvo za pravosodje ZDA zagrozilo s kazensko ovadbo in mu vročilo pozive velike porote. Preiskava se nanaša na njegovo poletno pričanje pred kongresom glede projekta prenove stavbe centralne banke, vendar Powell trdi, da gre za politični pretvezo. Po njegovih besedah želi administracija predsednika Donalda Trumpa s temi pritiski spodkopati neodvisnost centralne banke in jo prisiliti v znižanje obrestnih mer. Ostri pravni koraki so sprožili val kritik v finančnih in političnih krogih. Trinajst nekdanjih visokih uradnikov, vključno s prejšnjimi predsedniki Feda Alanom Greenspanom, Benom Bernankejem in Janet Yellen, je v skupni izjavi obsodilo dogajanje kot napad na neodvisnost institucije, ki nima mesta v Združenih državah Amerike. Opozorili so, da bi tovrstni pregoni lahko vodili do resnih gospodarskih posledic in zvišanja življenjskih stroškov. Dogajanje je že negativno vplivalo na finančne trge, saj so delniški indeksi na Wall Streetu po Powellovi objavi zabeležili padec. Analitiki ocenjujejo, da gre za stopnjevanje dolgotrajnega spora med Trumpom in Fedovim vodstvom, kar postavlja pod vprašaj stabilnost ameriške monetarne politike. Pravosodno ministrstvo vsebine pozivov uradno še ni podrobneje komentiralo, a showdown med Belo hišo in centralno banko ostaja v središču pozornosti svetovne javnosti.

Predsednik ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) Jerome Powell je v nedeljo razkril, da je ministrstvo za pravosodje (DOJ) centralni banki vročilo pozive velike porote in zagrozilo s kazensko ovadbo. Preiskava se uradno nanaša na Powellovo junijsko pričanje pred senatnim odborom za bančništvo glede 2,5 milijarde dolarjev vredne prenove dveh uradnih stavb Feda, kar je predsednik Donald Trump predhodno kritiziral kot pretirano trošenje. Powell je v redki video izjavi ostro zavrnil obtožbe in jih označil za pretvezo, katere namen je spodkopati neodvisnost centralne banke pri določanju obrestnih mer. Napetosti med Belo hišo in centralno banko so z novo preiskavo dosegle kritično točko, saj Trump že dlje časa javno izvaja pritisk na Powella, naj agresivneje znižuje ključno obrestno mero. Medtem ko Trump zanika kakršno koli vedenje o preiskavi pravosodnega ministrstva, hkrati ponavlja kritike na račun Powellovega vodenja banke in projektov prenove. Finančni trgi so se na novice odzvali negativno; vrednost ameriškega dolarja in delniški indeksi so padli, medtem ko je cena zlata dosegla nove rekordne vrednosti, saj vlagatelje skrbi politična destabilizacija monetarne politike. Nekdanja predsednica Feda in nekdanja finančna ministrica Janet Yellen je preiskavo označila za izjemno srhljivo in opozorila, da so možnosti, da bi Powell lagal pod prisego, praktično ničelne. Po njenem mnenju gre za poskus administracije, da bi Powella prisilila k odstopu in na njegovo mesto imenovala bolj poslušen kader. Analitiki opozarjajo, da bi lahko takšni politični pritiski dolgoročno zvišali stroške zadolževanja za prebivalstvo in podjetja ter resno načeli zaupanje v ameriški finančni sistem.

Argentinski finančni trgi so teden začeli z večjo stopnjo stabilnosti, potem ko je država izvedla obsežno poplačilo dolga v višini 4,2 milijarde dolarjev. Uradni tečaj in vzporedni tečaj »blue dollar« sta ostala tesno povezana, kar kaže na umiritev kratkoročnih pričakovanj vlagateljev. Ta poteza je podprla državne obveznice in znižala premije za tveganje, kar je v začetku ponedeljka prineslo stabilizacijo domačega pesa na ravni približno 1.464,5 za ameriški dolar. V nasprotju z dogajanjem v Argentini pa so na svetovnih trgih nastopili nemiri zaradi dogajanja v Združenih državah Amerike. Ameriške terminske pogodbe in dolar so izgubili na vrednosti po novici, da je Ministrstvo za pravosodje ZDA izdalo sodni poziv Federal Reserve (Fed) in sprožilo kazensko preiskavo glede neodvisnosti te institucije. Ta preiskava je skupaj z naraščajočimi nemiri v Iranu sprožila val prodaj ameriškega premoženja, kar je vlagatelje preusmerilo k zlatu, ki je doseglo nove rekordne vrednosti. Spremembe na Wall Streetu so hitro vplivale na globalno razpoloženje in zasenčile prvotno pozitivne novice iz Latinske Amerike. Medtem ko so evropski in azijski trgi beležili rast, so ameriška sredstva pod pritiskom, saj se vlagatelji spopadajo z negotovostjo glede prihodnje denarne politike in geopolitičnih napetosti na Bližnjem vzhodu.

Vrednost južnokorejskega vona je v primerjavi z ameriškim dolarjem močno upadla, pri čemer je menjalni tečaj med trgovanjem dosegel raven 1470 vonov za dolar. Ta oster padec vrednosti domače valute je posledica zmanjšanih pričakovanj glede skorajšnjega znižanja obrestnih mer v Združenih državah Amerike, k čemur so pripomogli ugodni podatki z ameriškega trga dela. Stopnja brezposelnosti v ZDA se je decembra lani znižala na 4,4 odstotka, kar je okrepilo prepričanje vlagateljev, da bo ameriška zvezna banka Federal Reserve na prihajajočem zasedanju ohranila obrestne mere nespremenjene. Dodaten pritisk na von povzročajo stopnjevana geopolitična tveganja, ki so povezana z zunanjo politiko ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Napovedi o vojaškem posredovanju v Venezueli in Iranu ter ponovne ozemeljske težnje glede Grenlandije so spodbudile vlagatelje k nakupu dolarja kot varnega zatočišča. Zaradi tega so se ukrepi južnokorejskih finančnih oblasti za stabilizacijo trga, ki so bili uvedeni konec lanskega leta, izkazali za nezadostne, saj tuji vlagatelji nadaljujejo z razprodajo južnokorejskih delnic. Kljub trenutnim nihanjem nekateri analitiki napovedujejo, da bi se gospodarske razmere lahko stabilizirale v drugi polovici leta, ko se pričakuje uskladitev monetarne in fiskalne politike v večjih svetovnih gospodarstvih. Če se bo trend slabljenja vona nadaljeval in bo tečaj presegel mejo 1480 vonov za dolar, tržni udeleženci pričakujejo vnovično neposredno posredovanje južnokorejske centralne banke in finančnega ministrstva na deviznem trgu.

Nova poročila kažejo, da se Trump sooča z obtožbami o maščevanju 'modrim' državam z ukrepi, ki prizadenejo ranljive ljudi, vključno z racijami ICE. Kristi Noem naj bi negativno vplivala na Trumpovo priljubljenost. Zavezniki Trumpa so izrazili zaskrbljenost zaradi najnovejših napadov na predsednika Federal Reserve Jeromea Powlla, saj se bojijo, da se bo strategija obrnila proti njim.

Etični odbor Demokratske stranke je izključil nekdanjega vodjo poslanske skupine Kim Byung-kija zaradi obtožb o financiranju nominacij, družinskih ugodnosti in zlorabe položaja. Kljub zahtevam vodstva stranke po prostovoljnem izstopu, se je Kim udeležil zaslišanja pred etičnim odborom, ki je na koncu odločil za njegovo izključitev, da bi preprečili negativen vpliv na lokalne volitve.

Ameriško pravosodno ministrstvo je sprožilo kazensko preiskavo proti predsedniku ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) Jeromu Powllu zaradi domnevnih nepravilnosti pri 2,5 milijarde dolarjev vredni obnovi sedeža institucije v Washingtonu. Powell je preiskavo in prejete sodne pozive velike porote označil za politično ustrahovanje ter maščevanje Bele hiše, ker centralna banka ni ugodila zahtevam predsednika Donalda Trumpa po znižanju obrestnih mer. Predsednik Trump je v javnih izjavah stopnjeval pritisk na Powlla in dejal, da slednji ni primeren za opravljanje svoje funkcije. Dogajanje predstavlja neposreden spopad med izvršilno oblastjo in neodvisno finančno institucijo. Donald Trump je že dlje časa kritičen do Powllove denarne politike, ki po njegovem mnenju zavira gospodarsko rast, medtem ko Powell vztraja pri avtonomiji centralne banke. Analitiki opozarjajo, da bi lahko takšne preiskave zamajale zaupanje v stabilnost ameriškega finančnega sistema in neodvisnost ključnih državnih organov. Preiskava se je začela v času, ko Trump aktivno išče Powllovega naslednika, čeprav se sedanjemu predsedniku mandat še ni iztekel. Napetosti med Belo hišo in Fedom so povzročile negotovost na mednarodnih finančnih trgih, saj vlagatelji z zaskrbljenostjo spremljajo morebitne institucionalne spremembe v najmočnejšem svetovnem gospodarstvu. Powell je napovedal, da se bo pravno zoperstavil poskusom političnega vmešavanja v delo centralne banke.

Cene zlata in srebra so v ponedeljek, 12. januarja 2026, na borzi Comex v New Yorku dosegle nove zgodovinske mejnike. Vrednost terminskih pogodb za zlato z dobavo v februarju 2026 se je povzpela nad 4.600 ameriških dolarjev za trojsko unčo, medtem ko je srebro doseglo rekordno vrednost 83,88 dolarja za unčo. Do občutne rasti prihaja v času splošne nestabilnosti na svetovnih valutnih trgih in slabljenja ameriškega dolarja, kar vlagatelje spodbuja k iskanju varnih naložb. Analitiki poudarjajo, da na dinamiko trga močno vplivajo negotovosti glede prihodnjih potez ameriške centralne banke (Federal Reserve) in njenega predsednika Jeroma Powella. Dodaten pritisk na dolar ustvarjajo špekulacije o morebitnih kazenskih postopkih proti vodstvu centralne banke, kar neposredno krepi privlačnost plemenitih kovin. Vrednost zlata se je v enem trgovalnem dnevu zvišala za 1,79 odstotka, medtem ko je srebro zabeležilo še izrazitejšo rast v višini 5,27 odstotka. Napovedi za prihodnje obdobje ostajajo bikovske, saj strokovnjaki pri družbi BMI (podružnica Fitch Solutions) ocenjujejo, da se bo primanjkljaj v ponudbi srebra nadaljeval tudi v letu 2026. Naraščajoče investicijsko zanimanje in omejena ponudba bi lahko v kombinaciji s politično in ekonomsko nestabilnostjo v Združenih državah Amerike še naprej ohranjala cene plemenitih kovin na zgodovinsko visokih ravneh.

Ameriški zvezni tožilci so sprožili kazensko preiskavo proti predsedniku ameriške centralne banke Jeromeu Powellu zaradi obnove sedeža banke. Powell to razume kot poskus ustrahovanja. Preiskavo naj bi sprožil tožilec, ki je blizu Donaldu Trumpu. Trump zanika kakršno koli vpletenost v preiskavo.

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je Zveznim rezervam (Fed) vročilo sodne pozive in zagrozilo s kazensko obtožnico proti predsedniku centralne banke Jeromu Powellu. Preiskava se nanaša na Powellovo lanskoletno pričevanje pred kongresom glede projekta prenove stavbe centralne banke. Powell je v nedeljskem video nagovoru potrdil prejem pozivov, vendar je hkrati poudaril, da so obtožbe zgolj pretveza za širše politične pritiske na institucijo. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti med administracijo predsednika Donalda Trumpa in neodvisno centralno banko. Powell trdi, da je preiskava del širše strategije Bele hiše za spodkopavanje avtonomije Feda, kar bi lahko imelo dolgoročne posledice za stabilnost ameriškega finančnega sistema. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi morebitna kazenska obtožnica proti sedečemu predsedniku Feda predstavljala precedens brez primere v ameriški zgodovini. Kritiki preiskave, vključno z nekaterimi pravnimi analitiki, menijo, da gre za poskus discipliniranja centralne banke v času, ko se ta spopada z izzivi denarne politike. Kljub grožnjam s kazenskim pregonom Powell zaenkrat ne kaže namere po odstopu, kar napoveduje dolgotrajen pravni in politični spopad med vejami oblasti v Washingtonu.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Predsednik Donald Trump je dejal, da je Iran ZDA predlagal pogovore o jedrskem sporazumu. Povedal je tudi, da se namerava pogovarjati z Elonom Muskom o ponovni vzpostavitvi interneta v Iranu, kjer so oblasti prekinile storitve med protivladnimi protesti.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Proti predsedniku ameriške centralne banke (Fed) Jeromeu Powellu je bila uvedena kazenska preiskava, ki se osredotoča na prenovo sedeža Fed v Washingtonu in domnevno napačne izjave o stroških pred kongresom. Powell je javno kritiziral Trumpovo administracijo zaradi spodkopavanja neodvisnosti centralne banke, ker je Fed zavrnil znižanje obrestnih mer v začetku leta.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Svetovni gospodarski trendi za leti 2025 in 2026 kažejo na izrazite razlike med glavnimi akterji, saj se Rusija sooča z resnim upadom rasti, medtem ko azijski gospodarstvi ohranjata zagon. Po poročanju ukrajinske obveščevalne službe, ki se sklicuje na priznanja Kremlja, je rusko gospodarstvo prvič od začetka agresije na Ukrajino uradno vstopilo v obdobje stagnacije. Rast ruskega bruto domačega proizvoda (BDP) se je strmo upočasnila s 4,5 odstotka v zadnjem četrtletju leta 2024 na zgolj 0,6 odstotka v tretjem četrtletju leta 2025, kar po mnenju analitikov nakazuje na globoko sistemsko krizo in dolgotrajne proračunske primanjkljaje. Nasprotno pa Združeni narodi Indiji za leto 2025 napovedujejo pospešeno 7,4-odstotno gospodarsko rast, s čimer država utrjuje svoj položaj najhitreje rastočega velikega gospodarstva na svetu. Globalne napovedi za leto 2026 predvidevajo postopno umirjanje inflacije na 3,6 odstotka in rahlo povišanje svetovne gospodarske rasti na 3,1 odstotka. Ključna gonila bodo predvsem naložbe v umetno inteligenco, ki naj bi do leta 2028 presegle 1.000 milijard dolarjev, ter državne investicije v energetsko infrastrukturo. Medtem ko se razvita gospodarstva, kot sta ZDA in evroobmočje, držijo zmerne rasti okoli 2 oziroma 1 odstotka, se Rusiji obeta dolgotrajno obdobje varčevanja. Napovedi kažejo, da se bodo prihodki od nafte in plina do leta 2042 zmanjšali za skoraj polovico v primerjavi z ravnmi iz leta 2019. To nakazuje na trajno gospodarsko degradacijo države, ki se kljub retoriki o nadzorovanem hlajenju bori s pomanjkanjem sredstev v zveznem proračunu.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Analiza je pokazala, da Trumpove obljube o ustvarjanju delovnih mest za modre ovratnike niso bile izpolnjene. Kljub temu se je zaupanje potrošnikov v januarju dvignilo z rekordno nizkih vrednosti, potem ko so se zmanjšali strahovi glede carin. Federal Reserve Bank of Atlanta je skoraj podvojila svojo oceno rasti za četrto četrtletje na 5,4 % na podlagi novih podatkov.

Največji britanski hipotekarni posojilodajalci so v začetku leta 2026 znatno znižali obrestne mere, kar je sprožilo intenzivno konkurenco za nove kreditojemalce. Val znižanj se je začel po decembrskem ukrepu centralne banke Bank of England, ki je ključno obrestno mero znižala s 4 na 3,75 odstotka. To je bilo že šesto znižanje od avgusta 2024, kar je potisnilo stroške zadolževanja na najnižjo raven v zadnjih štirih letih. Banka HSBC je prva znižala stroške v začetku tedna, sledile pa so ji Barclays, Halifax in Santander, pri čemer slednja ponuja najugodnejšo fiksno obrestno mero pri 3,55 odstotka. Medtem ko v Veliki Britaniji prevladuje optimizem, se v Združenih državah Amerike razmere stabilizirajo na nekoliko višjih ravneh. Povprečna obrestna mera za 30-letna hipotekarna posojila v ZDA se je ta teden rahlo zvišala na 6,16 odstotka, kar je še vedno blizu najnižjih vrednosti iz leta 2025. Ameriški trg ostaja pod močnim vplivom politike Federal Reserve in donosnosti državnih obveznic, ki služijo kot vodilo za določanje cen stanovanjskih posojil. Razlika med britanskim in ameriškim trgom kaže na specifične odzive nacionalnih gospodarstev na globalne denarne tokove. Strokovnjaki za nepremičnine v začetku leta 2026 napovedujejo povečano število prodaj zaradi sprostitve odloženega povpraševanja, ki so ga povzročila pretekla ugibanja o proračunskih ukrepih. Na najemnem trgu se pričakuje umiritev rasti najemnin zaradi ohlajanja trga dela in povečanega tveganja za zamude pri plačilih. Kljub negotovostim trenutno okolje z najnižjimi obrestnimi merami v zadnjem obdobju ponuja ugodno priložnost za kupce nepremičnin in tiste, ki iščejo refinanciranje obstoječih dolgov.

Ameriške delnice so dosegle rekordne vrednosti po mešanem poročilu o ameriškem trgu dela. Poročilo kaže na možnost zamika prihodnjega znižanja obrestnih mer s strani Federal Reserve. Kljub temu so delniški indeksi narasli, dolar pa je pridobil vrednost, ker so podatki pokazali, da je ameriško gospodarstvo ustvarilo manj delovnih mest od pričakovanj.

Ameriški dolar se je okrepil v primerjavi z večino večjih valut, medtem ko poročilo Združenih narodov ocenjuje, da bo rast BDP Indije v letih 2026 in 2027 znašala 6,6 oziroma 6,7 odstotka, kar podpira odporna potrošnja in močne javne naložbe. Trgovci v Indiji so pogosto ujeti med močnimi grafikoni in nenadnimi premiki ob objavi pomembnih podatkov, zlasti glede inflacije in zaposlovanja.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Tečaji delnic na newyorških borzah so se v sredo gibali neenotno, saj so vlagatelji po zaporednih dneh rasti in doseganju rekordnih vrednosti zavzeli previdnejši položaj. Trgovanje je zaznamoval premor po torkovih rekordnih rezultatih, ko sta borzna indeksa Dow Jones in S&P 500 zaključila pri najvišjih vrednostih v zgodovini. Analitiki ocenjujejo, da so se udeleženci na trgu odločili za unovčevanje dobičkov, medtem ko čakajo na nove gospodarske podatke. Indeks Dow Jones in širši indeks S&P 500 sta v začetku tedna kazala močno rast, vendar se je v sredo optimizem nekoliko umiril. Kljub manjšim nihanjem trg ostaja stabilen, saj vlagatelji še vedno ocenjujejo prihodnjo pot denarne politike ameriške centralne banke. Tehnološki sektor je prav tako beležil mešane rezultate, kar je vplivalo na indeks Nasdaq. Splošno razpoloženje na Wall Streetu ostaja previdno optimistično, vendar brez izrazitega novega zagona, ki bi indekse potisnil še višje. Vlagatelji so se v sredo izogibali tveganim potezam, kar je povzročilo stagnacijo oziroma le manjše premike v obe smeri pri večini pomembnih delnic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Številna tajvanska podjetja so v decembru 2025 zabeležila rekordne prihodke. Med njimi so Synnex, ki je dosegel skoraj štiri leta visoko rast prihodkov, ter Jian Ding, katerega prihodki so bili najvišji doslej za mesec december, četrtletje in celo leto. Svetovno napredno podjetje je imelo drugo najvišjo rast prihodkov doslej. Advantech je prav tako presegel prejšnje rezultate z 18,5-odstotno rastjo prihodkov na letni ravni. Guanglong je zabeležil 45-odstotno letno rast v decembru, kar je rekordno visoko za ta mesec. Kljub temu je treba upoštevati, da so na prihodke Guanglonga vplivali prihodki od gradbenih projektov.

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek izdal navodilo svojim predstavnikom za nakup hipotekarnih obveznic v skupni vrednosti 200 milijard dolarjev. Namen tega ukrepa, ki ga finančni analitiki že primerjajo s Trumpovo lastno različico kvantitativnega sproščanja (QE), je znižanje stroškov bivanja oziroma stanovanj za ameriške državljane. Kljub odmevni napovedi predsednik v javnosti še ni razkril podrobnejših tehničnih specifikacij ali natančnega časovnega načrta za izvedbo teh nakupov. Ukrep neposredno vpliva na vladne agencije za stanovanjska posojila (GSE), ki jim je Trump naložil to obsežno finančno intervencijo. S tem korakom je predsednik de facto obšel običajne postopke Federalnih rezerv (Fed) glede določanja obrestnih mer in monetarne politike, kar kaže na agresivnejši pristop izvršne oblasti pri neposrednem poseganju v finančne trge. Napoved je bila objavljena na njegovem družbenem omrežju Truth Social in pomeni stopnjevanje pritiska na centralno banko. Ta poteza prihaja v času, ko se Trumpova administracija trudi utrditi svojo gospodarsko agendo po prvih šestih mesecih mandata. Finančni minister Scott Bessent je v tem kontekstu že pred časom pozval k temeljitemu pregledu delovanja Feda, kar nakazuje na širšo strategijo prevzema nadzora nad monetarnimi orodji, ki so bila tradicionalno v domeni neodvisne centralne banke. Odzivi finančnih trgov na to nenadno odločitev so še predmet analiz.

Mehiški peso se je okrepil v primerjavi z ameriškim dolarjem po prejšnjih dneh izgub. Kljub temu je objava ekonomskih podatkov iz ZDA okrepila dolar, kar je pozitivno vplivalo na njegove tečaje v primerjavi z valutami držav v razvoju, vključno z mehiškim pesom. Vzporedni tečaj ('dólar blue') v Argentini je ostal stabilen, brez večjih sprememb.

Vrednost novozelandskega dolarja se je v četrtkovi trgovalni seji v primerjavi z ameriškim dolarjem znižala na približno 0,5750, kar predstavlja padec že tretji zaporedni dan. Glavni razlog za šibkost novozelandske valute je previdnost vlagateljev, ki jo spodbujajo zaostrene geopolitične razmere v Aziji, zlasti naraščajoče napetosti med Japonsko in Kitajsko. Slednja je namreč prepovedala izvoz nekaterih redkih zemelj in materialov z vojaškim potencialom na Japonsko, kar neposredno vpliva na Novo Zelandijo kot pomembno trgovinsko partnerico obeh držav. Na trgih prevladuje negotovost tudi zaradi dogajanja v Južni Ameriki, potem ko so ameriške sile v posebni operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem napovedal, da bodo Združene države Amerike upravljale Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljen varen prehod oblasti, kar vnaša dodatno geopolitično tveganje. Takšne razmere tradicionalno krepijo ameriški dolar kot varno zatočišče, hkrati pa negativno vplivajo na bolj tvegane valute, kot je novozelandski dolar. Dodaten pritisk na valutni par NZD/USD povzroča pričakovanje ključnih podatkov s trga dela v Združenih državah Amerike, ki bodo objavljeni v petek. Čeprav zadnji ekonomski kazalniki kažejo na krhko stanje ameriškega gospodarstva, ameriški dolar ohranja stabilnost, medtem ko se vlagatelji umikajo iz bolj tveganih naložb. Tržni udeleženci zdaj pozorno spremljajo morebitne nove podatke o tedenskih zahtevkih za brezposelnost, ki bi lahko dodatno vplivali na gibanje tečajev pred koncem tedna.

Hongkonški delniški trg je po močnem začetku leta 2026 oslabel zaradi naraščajočih kitajsko-japonskih napetosti. Indeks Hang Seng se je umaknil s sedemtedenskega vrha, medtem ko so celinske delnice padle zaradi pobiranja dobička v finančnem sektorju. Tehnološke delnice so bile v Hongkongu pod pritiskom zaradi slabega rezultata na Wall Streetu. UBS bo v Šanghaju gostil konferenco Greater China 2026, ki bo obravnavala teme, kot so ekonomija, naložbe in tehnologija. Kitajska podjetja so prevladovala na lestvici investicijskega bančništva v azijsko-pacifiški regiji v letu 2025.

V ZDA se je število prostih delovnih mest zmanjšalo na skoraj petletno najnižjo raven, kar nakazuje na ohlajanje trga dela kljub gospodarski rasti. Romunski indeks PMI v predelovalnih dejavnostih se je decembra sicer izboljšal, vendar ostaja v območju krčenja. Ukrajinska obveščevalna služba je poročala, da je rusko gospodarstvo vstopilo v obdobje stagnacije. Za Bližnji vzhod je bilo določenih šest globalnih energetskih smernic, ki bodo vplivale na regijo do leta 2026, pri čemer so naftne družbe ohranile ključno vlogo v globalni energetski oskrbi.

Podpredsednik JD Vance je bil kritiziran zaradi odziva na smrt ameriške državljanke, ki jo je povzročil agent ICE. Priča je zanikala uradno različico dogodkov o streljanju agenta ICE v Minneapolisu. Senatorji zahtevajo preiskavo streljanja, v katerem je umrla mati iz Minneapolisa, Renee Good. Razkrite so bile dodatne informacije o agentu ICE, ki je streljal.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Trumpova administracija je zamrznila financiranje socialnih storitev za pet demokratskih držav (Kalifornija, Kolorado, Minnesota, Illinois in New York) po obsežnem škandalu z goljufijami in preiskavi v Minnesoti. Te države so vložile tožbo proti Trumpovi administraciji, zamrznitev 10 milijard dolarjev sredstev pa označile za neustavno zlorabo oblasti.

Donald Trump se je norčeval iz indijskega premierja Narendra Modija, George Conway pa je kritiziral njegovo administracijo, rekoč da jo vodi kot "mafijsko operacijo". Pojavile so se tudi polemike glede Trumpovih prizadevanj za prevzem Grenlandije, pri čemer so se pojavila vprašanja o možni uporabi vojaške sile. Senator Mark Kelly je bil deležen ostrega napada Trumpa, ki pa se mu je vrnil kot bumerang.

Stephen Mullan, član odbora guvernerjev ameriške centralne banke Zvezne rezerve (Fed), je v intervjuju za tiskovno agencijo AFP izpostavil nujnost znatnega znižanja ključne obrestne mere v letu 2026. Po njegovih besedah je trenutna denarna politika očitno omejevalna in zavira gospodarski razvoj, zato predlaga znižanje za več kot eno odstotno točko. Mullan je pojasnil, da so visoki stroški zadolževanja dosegli svoj namen pri obvladovanju inflacije, vendar pa zdaj predstavljajo tveganje za dolgoročno gospodarsko rast. Njegove izjave nakazujejo na premik v razmišljanju znotraj osrednje ameriške finančne institucije, ki se osredotoča na preprečevanje recesije in zagotavljanje stabilnega trga dela v prihodnjem obdobju. Čeprav so trgi pričakovali postopno sproščanje, Mullanova napoved o znižanju za več kot 100 bazičnih točk v enem letu velja za precej odločno stališče.

Svetovni finančni trgi so leto 2026 začeli v znamenju negotovosti, saj vlagatelji pozorno spremljajo prihodnje korake ameriške centralne banke Federal Reserve in napovedane odločitve vrhovnega sodišča glede carin. Kljub temu da se je inflacija v Združenih državah Amerike znižala z vrhov iz leta 2022, gospodarska rast pa ostaja presenetljivo stabilna, ameriška gospodinjstva še vedno izražajo zaskrbljenost glede prihodnosti. Federal Reserve je leto 2025 zaključila s tretjim zaporednim znižanjem ključne obrestne mere, kar je sprožilo razprave o morebitnem koncu cikla sproščanja denarne politike v času, ko se pričakujejo nove odločitve predsednika Donalda Trumpa. Istočasno se Indija pripravlja na objavo proračuna za leto 2026, pri čemer analitiki pričakujejo premik od agresivnih kapitalskih naložb države k ukrepom za spodbujanje zasebne porabe in okrevanje podeželskega povpraševanja. V Kanadi je domača valuta oslabela v primerjavi z ameriškim dolarjem, kar je posledica nizkih cen nafte in trdnega položaja zelenca. Čeprav podatki o indeksu nakupnih menedžerjev (PMI) v ZDA kažejo na upočasnitev rasti v storitvenem sektorju, ameriški dolar ohranja svojo prevlado na valutnih trgih, medtem ko globalni investitorji iščejo varnost v luči morebitnih trgovinskih vojn in carinskih omejitev.

Finančni sektor je zabeležil pomemben premik proti integraciji digitalnih sredstev s tradicionalnimi trgi. Borza Bitget je 5. januarja 2026 uradno odprla svojo platformo za trgovanje s tradicionalnimi finančnimi instrumenti (TradFi), ki vključuje zlato, devizne trge in makro sredstva. Odločitev je sledila izjemno uspešnemu poskusnemu obdobju, v katerem je več kot 80.000 uporabnikov ustvarilo za preko 100 milijonov dolarjev prometa na dan samo na paru XAU/USD. Ta prehod iz kriptocentrične platforme v univerzalno borzo odraža naraščajoče povpraševanje po združevanju digitalnih denarnic s surovinami in indeksi. Istočasno je Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) objavil razpis za ponudnika prvega konsolidiranega sistema informacij o trgovanju z izvedenimi finančnimi instrumenti zunaj borze (OTC). Namen projekta je povečati preglednost evropskega trga in omogočiti lažje izpolnjevanje poročevalskih obveznosti, ki bodo za CFD posrednike postale obvezne leta 2027. Razvoj dopolnjujejo tudi nova investicijska orodja, saj sta MarketVector in Amplify lansirala prve referenčne vrednosti in sklade za stablecoine ter tokenizirano infrastrukturo, kar dodatno potrjuje institucionalizacijo digitalne lastnine.

Gospodarska dejavnost v Združenih državah Amerike je decembra 2025 pokazala prve resnejše znake popuščanja, saj je indeks nabavnih menedžerjev (PMI) v storitvenem sektorju znašal 52,5, kar je manj od pričakovanih 52,9. Čeprav panoga še vedno beleži rast, so novi poslovni prilivi narasli najpočasneje v zadnjih 20 mesecih, zaposlovanje pa je prvič po lanskem februarju stagniralo. Chris Williamson, glavni ekonomist pri S&P Global Market Intelligence, je ob tem opozoril, da odpornost ameriškega gospodarstva, ki je bila vidna v preteklih četrtletjih, začenja pokati. K upočasnitvi znatno prispevajo negativni učinki lani uvedenih carin, ki so povprečne uvozne dajatve zvišale z dveh na približno 17 odstotkov. Zaradi tega so se cene uvoženega blaga zvišale za štiri odstotke, kar otežuje prizadevanja Federal Reserve v boju proti inflaciji. Podjetja, ki so sprva sama prevzemala stroške carin, zdaj te postopoma prenašajo na potrošnike, kar zmanjšuje kupno moč in povzroča dolgoročno gospodarsko breme. Posebej izrazite so podražitve pri izdelkih, ki jih ZDA ne proizvajajo same, kot je kava, ter pri uvozu iz Kitajske.

Donald Trump se je znašel pod plazom kritik zaradi svoje retorike in ravnanja. Republikanski kongresnik Thomas Massie je z omalovaževanjem zavrnil Trumpov verbalni napad na družbenih omrežjih. Hillary Clinton je obtožila Trumpa, da je spodbujal podpornike k napadu na Kongres 6. januarja, kar je sprožilo razpravo o morebitni tožbi zaradi obrekovanja. Pravniki so opozorili, da bi lahko poskus Bele hiše, da bi se norčevala iz dogodkov 6. januarja 2021, administracijo izpostavil pravnim tveganjem.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.