Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila pred prihajajočim sodnim procesom zaprta v zveznem priporu Metropolitan Detention Center v New Yorku, ki velja za eno najslabših zaporskih ustanov v Združenih državah Amerike. Po navedbah poročil sta zaprta v celicah velikosti šestih kvadratnih metrov, kjer imata na voljo le tri centimetre debeli vzmetnici, higienske razmere pa so izjemno slabe, saj imata dostop do prhe le vsak drugi dan. Razmere v omenjenem zaporu so po mnenju pravnih strokovnjakov tako nevzdržne, da nekateri newyorški sodniki tja celo zavračajo pošiljanje obtožencev. Maduro in Floresova bosta pred sodišče ponovno stopila 17. marca, ko se bo nadaljeval postopek zaradi obtožb o narkoterorizmu. Trenutne bivanjske razmere nekdanjega predsedniškega para močno odstopajo od luksuznega življenja, ki sta ga uživala v Caracasu pred aretacijo. V zaporu sta podvržena strogim pravilom, kjer morata celo za osnovne artikle, kot so prigrizki, doplačevati, kar dodatno poudarja njun padec z oblasti. Dogajanje je neposredna posledica njune aretacije in izročitve ameriškim oblastem, ki Madura bremenijo vodenja narkokartela v sodelovanju s kolumbijskimi uporniki. Čeprav se je Maduro ob prvem pojavljanju pred sodnikom izrekel za nedolžnega, bo v omenjenem priporu ostal do konca sojenja, saj ameriško pravosodje meni, da obstaja visoka stopnja nevarnosti pobega. Njegova ekipa odvetnikov že opozarja na kršitve osnovnih človekovih pravic zaradi nehumanih razmer v zaporu.

Protesti v Iranu so se razširili v večja mesta, kar je sprožilo oster odziv režima z grožnjami o intenzivnejših represijah in kazenskih pregonih protestnikov. Zaradi stopnjevanja nasilja je britansko ministrstvo za zunanje zadeve izdalo opozorilo svojim državljanom, naj zapustijo državo. Verjetnost odstavitve iranskega voditelja po stavah na Polymarketu je dosegla 56%. Mednarodna skupnost, vključno s strokovnjaki, poziva k poslušanju ljudstva in priznava sistemsko krizo v Iranu. Human Rights Watch opozarja na ponavljajoče se prelivanje krvi med protesti.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Španska vlada je uradno pozvala novo predsednico Venezuele, Delcy Rodríguez, k takojšnji izpustitvi španskih državljanov, ki so v tej južnoameriški državi zaprti kot politični zaporniki. Zahteva je bila podana neposredno po tem, ko je Rodríguezova, nekdanja podpredsednica republike, prevzela položaj predsednice države. Po poročanju španskega dnevnika El Español in potrditvah uradnih virov, Madrid s tem stopnjuje diplomatski pritisk na Caracas v času političnih sprememb v vrhu venezuelske oblasti. Diplomatska pobuda odraža zaostrene odnose med državama in prizadevanja Madrida za zaščito svojih državljanov v tujini. Španija vztraja, da so aretacije politično motivirane, in pričakuje, da bo nova uprava pod vodstvom Rodríguezove pokazala večjo pripravljenost za dialog in spoštovanje človekovih pravic. Vprašanje zaprtih španskih državljanov ostaja ena ključnih točk v dvostranskih odnosih, ki so bili v preteklosti že večkrat preizkušeni zaradi različnih političnih stališč glede legitimnosti venezuelskih oblasti.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Opozicijski voditelj Edmundo González Urrutia je pozval k enotnosti in demokratičnemu prehodu v Venezueli. Kot »predsednik Venezuelcev« je pozval oborožene sile, naj »izpolnijo« svojo dolžnost.

Izpuščenih je bilo 71 ljudi, ki so bili aretirani v Venezueli med protesti po predsedniških volitvah leta 2024. Informacijo je sporočil Odbor mater za obrambo resnice, ki je pojasnil, da je bilo izpuščenih 65 moških, 3 ženske in 3 mladoletniki.

Alfredo Díaz Figueroa, nekdanji guverner zvezne države Nueva Esparta, je umrl v priporu v sedežu Sebin v El Helicoidu. Po navedbah Odbora za svobodo političnih zapornikov naj bi Díaz umrl zaradi srčnega infarkta. Več tednov so zahtevali zdravniško pomoč, a so jo zavrnili. Díaz je bil aretiran novembra 2024, po poročanju pa naj bi šlo za politično aretacijo.

Nevladna organizacija Foro Penal je posodobila svojo evidenco političnih zapornikov v Venezueli na 853 oseb. Do 21. julija je bilo v državi zaprtih 759 moških, 94 žensk in štirje mladoletniki, predvsem zaradi političnih motivov. Posodobitev podatkov je sledila nedavnim izpustitvam 10 ameriških državljanov.