Evropska unija je pričela s pripravami na odziv na napovedi predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa o uvedbi carinskih dajatev, povezanih z vprašanjem statusa Grenlandije. Ključno orodje, ki ga države članice preučujejo, je t. i. instrument za preprečevanje prisile (ACI), ki v diplomatskih krogih velja za »trgovinsko bazuko« unije. Ta mehanizem omogoča Bruslju uvedbo protiukrepov v obliki uvoznih dajatev ali omejitev storitev proti državam, ki izvajajo ekonomski pritisk na katero koli članico EU. Predsednik Evropskega sveta António Costa je za četrtek v Bruslju sklical izredno srečanje evropskih voditeljev, na katerem bodo poskušali uskladiti enoten evropski odgovor. Čeprav Evropska komisija poudarja, da ostaja prednostna naloga dialog in izogibanje trgovinski vojni, so se napetosti stopnjevale po napovedih o carinah, ki bi lahko resno prizadele evropsko gospodarstvo. Francija je že izrazila namero po odločnem ukrepanju, če ZDA ne bodo odstopile od svojih groženj. Zadnja zaostritev odnosov sledi julijskemu dogovoru, ko sta se strani dogovorili o 15-odstotnih dajatvah, s čimer so takrat začasno preprečili popolno eskalacijo. Trenutne razmere kažejo na krhanje tega krhkega premirja, saj Washington ponovno uporablja vprašanje Grenlandije kot vzvod za trgovinska pogajanja. Evropski voditelji se bodo v Bruslju soočili z izzivom, kako zaščititi suverenost Danske in širše interese unije, ne da bi pri tem povzročili trajno škodo čezatlantskemu sodelovanju.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v svojem devetem novoletnem nagovoru državljanom poudaril, da bo svojo dolžnost opravljal do zadnje sekunde mandata, s čimer je uradno zavrnil pozive k predčasnemu odstopu. V času poglobljene politične krize, ko država ostaja brez potrjenega proračuna in stabilne parlamentarne večine, je Macron leto 2025 označil za leto, ki mora biti koristno za reforme in zaščito državljanov. Predsednik, ki se spopada z zgodovinsko nizko podporo v javnomnenjskih anketah, je skušal pomiriti javnost glede stabilnosti institucij. Njegov govor je bil osredotočen na prihodnost, vključno z omembo predsedniških volitev leta 2027, s čimer je nakazal, da ne namerava popustiti pod pritiski opozicije. Macron je izpostavil nujnost nadaljevanja zastavljenih projektov in gospodarske prenove, kljub negotovosti, ki jo povzroča manjšinska vlada. Odločen nastop predsednika prihaja po mesecih političnih pretresov in poskusov njegove odstavitve v parlamentu, s čimer je poskušal utrditi svojo avtoriteto pred zahtevnim letom, ki ga čakajo lokalne volitve in reševanje proračunske problematike.

François Bayrou, ki je bil v petek sprejet na intenzivno nego zaradi gripe, je bil v torek zvečer premeščen na oddelek za infekcijske bolezni za nadaljnje spremljanje. Njegovo zdravstveno stanje se je izboljšalo.

Župana Pauja, Françoisa Bayrouja, so hospitalizirali zaradi zelo hude gripe, ki zahteva zdravniško spremljanje. Po poročanju Le Parisien je bil nekdanji premier hospitaliziran v ponedeljek v mestni bolnišnici.

Francoski minister za delo, Jean-Pierre Farandou, je v pismu socialnim partnerjem sporočil, da bo vlada umaknila sporni predlog reforme zavarovanja za primer brezposelnosti, ki ga je predlagal François Bayrou. Pogoj za umik je dogovor o kratkoročnih pogodbah in sporazumnih odpovedih do konca januarja, ter vsaj 400 milijonov evrov letnih prihrankov.

Francoska vlada je napovedala "hitro posvetovanje" s parlamentarci in lokalnimi oblastmi glede davka na nepremičnine, da bi preučili potrebne spremembe in ga naredili bolj preglednega, jasnega in pravičnega. Odločitev je bila sprejeta zaradi ogorčenja javnosti glede nedavnih povišanj davka na nepremičnine.

Francoska vlada se je odločila, da med vikendom prekine razprave o proračunu za leto 2026 v narodni skupščini. Ta odločitev je sprožila takojšnje ogorčenje med poslanci levice, ki so vlado obtožili, da skuša preprečiti glasovanje o proračunu.

V Franciji je po neuspešni interpelaciji proti vladi premierja Lecornuja, ki jo je vložila stranka LFI (La France Insoumise), predsednik Macron oblikoval novo vlado. Ocenjuje se, da bo imela nova vlada, ki jo vodi Lecornu, še šibkejše temelje kot prejšnji vladi Barnierja in Bayrouja.

Francoski državni svet je odobril odprtje novih pogajanj o zavarovanju za primer brezposelnosti, kljub nasprotovanju sindikatov. Svet je obravnaval pritožbe dveh sindikatov, ki sta dvomila o zakonitosti vladnega poziva socialnim partnerjem k pogajanjem o novi konvenciji. CFDT in Force Ouvrière sta izpodbijali zakonitost pisma, ki ga je poslala vlada Françoisa Bayrouja. S tem je Državni svet potrdil zahtevo vlade za novo konvencijo o zavarovanju za primer brezposelnosti in ponovno spodbudil razprave med socialnimi partnerji.

Vlada načrtuje zmanjšanje oprostitev prispevkov za 1,5 milijarde evrov. Premier Sébastien Lecornu je predstavil predlog proračuna, ki predvideva, da se davčne stopnje ne bodo usklajevale z inflacijo.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je ponovno imenoval Sébastiena Lecornuja za premierja, kar je poteza, ki po mnenju nekaterih analitikov poglablja politični razkol med Macronom, drugimi političnimi strankami in prebivalstvom. Ponovno imenovanje prihaja v času, ko se Macron sooča z vse večjimi izzivi in kritičnimi ocenami njegovega vodenja, nekateri pa menijo, da bi neuspeh Lecornuja lahko pomenil resne težave za Macrona in celotno državo. Komentarji poudarjajo, da se Macron, ki je nekoč veljal za politično čudo, zdaj sooča s krizo vodenja in mu grozi, da bo propadel zaradi lastne želje po moči.

Republikanci so po glasovanju zavrnili sodelovanje v vladi premierja Sébastiena Lecornuja, a obljubili podporo posameznim zakonskim predlogom. Stranka UDI je napovedala podporo vladi, vendar ne bo sodelovala v njej. Annie Genevard, ministrica za kmetijstvo, ki je odstopila, namerava ostati v Lecornujevi vladi.

Sébastien Lecornu je zaključil zadnji dan pogajanj s političnimi silami, da bi dosegel dogovor, kot je zahteval Emmanuel Macron. Predlagal naj bi suspenz pokojninske reforme, da bi poskusil stabilizirati situacijo. Yaël Braun-Pivet je poudarila, da je za izhod iz krize pomembno doseči dogovor o glavnih smernicah proračuna. Socialisti po srečanju z Lecornujem niso bili prepričani o realnosti suspenza reforme in so ponovili, da ne bodo sodelovali.

Politična kriza v Franciji se je zaostrila, Macron pa se je znašel bolj osamljen kot kdaj koli prej. Sébastien Lecornu je dobil mandat za zadnje poskuse oblikovanja vladne koalicije, pri čemer se osredotoča na proračun in Novo Kaledonijo. Kljub temu pa le malo ljudi verjame v uspeh teh pogajanj.

Francoska vlada pod vodstvom premierja Sèbastien Lecornuja je odstopila le nekaj ur po imenovanju, kar je poglobilo politično krizo v Franciji. To je že četrti premier, ki je odstopil v zadnjem letu, kar postavlja predsednika Macrona v težaven položaj. Vzrok za odstop so kritike sestave vlade.

Francoski premier Sébastien Lecornu je odstopil le nekaj ur po tem, ko je imenoval novo vlado. To se je zgodilo po grožnjah o strmoglavljenju njegove vlade in poglablja politično krizo v Franciji. Njegov odstop je že peti premierski odstop v dveh letih pod vodstvom predsednika Macrona.

Sébastien Lecornu je odstopil s položaja francoskega premierja manj kot mesec dni po imenovanju, Emmanuel Macron pa je njegov odstop sprejel. Lecornu je dejal, da 'pogoji za nadaljnje opravljanje funkcije niso bili več izpolnjeni'. Do odstopa je prišlo kmalu po predstavitvi nove vlade in je Francijo pahnilo v politično krizo.

V Franciji se oblikuje nova vlada pod vodstvom Sébastiena Lecornuja. Nekdanji premier Édouard Philippe je zavrnil ponudbo za ministrstvo za obrambo, ki ga je nato prevzel Bruno Le Maire, dosedanji minister za gospodarstvo. Éric Woerth, nekdanji minister Nicolasa Sarkozyja, pa je bil imenovan za ministra za prostorsko ureditev, decentralizacijo in stanovanjsko politiko. Gabriel Attal je prav tako zavrnil ministrski položaj. Večina ključnih resorjev ostaja v rokah dosedanjih ministrov.

Francoski predsednik Emmanuel Macron se sooča s kritikami glede njegovega avtoritarnega vodenja, vključno z uporabo 49.3 člena ustave in nenadno razpustitvijo parlamenta. Medtem pa je Lecornu ponovno imenoval skoraj celotno Bayroujevo vlado, kar kritiki vidijo kot nadaljevanje iste politike varčevanja.

Sébastien Lecornu, novi francoski premier, je za ministra financ imenoval Rolanda Lescureja, tesnega zaveznika predsednika Emmanuela Macrona. Politični tekmeci že grozijo s hitrim strmoglavljenjem vlade, če bo to potrebno.

Sébastien Lecornu je odstopil s položaja francoskega premierja dan po imenovanju vlade. Razlog za odstop so bile ostre kritike glede sestave vlade, ki po mnenju kritikov ni prinesla želenih sprememb. Marine Le Pen je Lecornujev odstop pozdravila kot razumno potezo. Lecornu je ob odstopu izrazil obžalovanje nad strankarskimi apetitami, ki so se pojavile med sestavljanjem vlade.

Odločitev Christiana Estrosija, da poimenuje prostor pred policijskim hotelom v Nici po Nicolasu Sarkozyju, je sprožila val ogorčenih odzivov, od PCF do LFI in lokalnih skupin. Sarkozy je obsodbo zaradi libijskega financiranja označil za krivico in kritiziral sodnike. Predsednik Macron je obsodil grožnje sodnici, ki je obsodila Sarkozyja.

Po obsodbi Nicolasa Sarkozyja so se okrepile grožnje sodnikom, ki jih je Emmanuel Macron označil za nedopustne. Elizejska palača je obsodila "nedopustne napade in grožnje s smrtjo" proti sodnikom. Macron je od ministra za pravosodje in ministra za notranje zadeve zahteval, da se storilci identificirajo in hitro preganjajo. Dominique de Villepin je kritiziral napade na neodvisnost pravosodja.

V Franciji je Sébastien Lecornu nasledil Françoisa Bayrouja na mestu premierja, po tem ko je slednji izgubil zaupnico v parlamentu. V Kambodži je podjetje Heineken Cambodia imenovalo Data Phama za novega generalnega direktorja, ki je nastopil funkcijo 1. septembra 2025. Na spletni strani moemaka.com pa so objavljeni politični komentarji o situaciji v Mjanmaru, vključno s članki o disciplini in sistemu ter kritični pogled na Mjanmarsko vojsko.

Predsednica francoske Narodne skupščine, Yaël Braun-Pivet, je pozvala vlado in politične stranke k iskanju kompromisa glede proračuna za leto 2026. Pri tem predlaga, da se cilj prihrankov postavi pri 35 milijardah evrov, kar je manj od prvotnih 44 milijard, ki jih je predlagal François Bayrou. Braun-Pivetova je poudarila potrebo po dialogu in znižanju ambicij glede varčevanja.

Večina Francozev izraža nezadovoljstvo z imenovanjem Sébastiena Lecornuja za novega predsednika vlade, kažeta dve javnomnenjski raziskavi. Lecornu naj bi imel po teh raziskavah manj podpore kot njegov predhodnik François Bayrou ob nastopu funkcije.

Sébastien Lecornu, novi predsednik vlade Francije, je štiri dni po prihodu v Matignon obiskal Mâcon v regiji Saône-et-Loire. Njegov prvi uradni obisk je bil posvečen zdravstvu in dostopu do zdravstvene oskrbe. Obiskal je sedež departmajskega zdravstvenega centra.

Mednarodna bonitetna agencija Fitch je znižala bonitetno oceno Franciji z AA- na A+, kar je najslabša ocena doslej. Razlog za znižanje je naraščajoča zadolženost države in pomanjkanje jasnih ukrepov za njeno stabilizacijo. Kljub temu ostaja obet za rating stabilen. S tem je Francija prvič v zgodovini slabše ocenjena od Češke.

V Franciji potekajo množični protesti pod geslom "Blokirajmo vse", ki izražajo nezadovoljstvo javnosti nad varčevalnimi ukrepi predsednika Emmanuela Macrona. Stotine mobilizacij po vsej državi kaže na široko nasprotovanje njegovi politiki. Macronova vlada se je soočila s poskusom nezaupnice, kar je še dodatno poglobilo krizo. Protestno gibanje zajema državo in predstavlja velik izziv za francoskega predsednika.

Francoska vlada je padla po neuspešni glasovanju o zaupnici premierju Françoisu Bayrouju, kar je sprožilo zaskrbljenost glede dolžniškega tveganja v evroobmočju. Kljub prvotni mirnosti na trgih se analitiki bojijo, da kriza ni odložena. Istodobno so množične mobilizacije levice pripeljale do padca vlade, a obstaja bojazen, da bi lahko desnica izkoristila nastalo situacijo. Predsednik Macron je za novega premierja imenoval Sébastiena Lecornuja.

Francijo so v sredo zajeli obsežni protesti pod geslom 'Blokiraj vse', ki so zaznamovali prvi dan novega premierja Sèbastiána Lecornuja. Protestniki so blokirali ceste, zažigali barikade in se spopadli s policijo, ki je uporabila solzivec. Gibanje, ki izvira iz skrajne desnice, so prevzeli levi in skrajno levičarji, protesti pa so se razširili po državi po padcu vlade Françoisa Bayrouja. Aretiranih je bilo okoli 300 ljudi. Protesti so uperjeni proti politiki predsednika Emmanuela Macrona in izbiri novega premierja.

Med protesti 'Blokiraj vse', ki so potekali po Franciji, so francoske oblasti aretirale več kot 200 ljudi. Protestniki, ki jih vodijo levičarske sile, so izrazili nasprotovanje varčevalnim ukrepom in zmanjševanju socialnih storitev.

Francijo pretresajo protesti, medtem ko se vlada predsednika Emmanuela Macrona sooča s političnimi izzivi. Gibanje 'Blokiraj vse' zajema državo, vlada pa je komaj preživela glasovanje o nezaupnici. Poleg tega je Macron imenoval Sébastiena Lecornuja za novega premierja, poteza, ki jo nekateri komentatorji vidijo kot zadnjo priložnost za Macronovo vlado.

Francijo še naprej pretresajo napetosti, kljub imenovanju Sébastiena Lecornuja za novega premierja s strani predsednika Emmanuela Macrona. Gibanje "Blokirajmo vse", ki je načrtovalo proteste že od maja, je pričelo z nacionalnimi protesti, ki so zaznamovani z incidenti. Po vsej državi potekajo stavke in protesti zaradi splošnega nezadovoljstva.

V Nepalu je vojska uvedla policijsko uro in nadzoruje Katmandu po dveh dneh nasilnih protikorupcijskih protestov, ki so se sprevrgli v požige in nasilje. Protestniki so zažgali parlament, kar je prisililo premierja k odstopu. Indija je zaradi nemirov okrepila varnost na meji z Nepalom in uvedla omejitve prehoda.

V Franciji so se nadaljevali protesti gibanja "Blokirajmo vse" ob nastopu novega premierja Sébastiena Lecornuja. Protestniki so blokirali ceste, podtikali požare in se spopadli s policijo v Parizu in po vsej državi. Policija je uporabila solzivec, aretiranih je bilo več kot 200 ljudi. Gibanje naj bi se rodilo na spletu in razširilo zaradi nezadovoljstva s predsednikom Macronom.

Protestniki so blokirali ceste, podžigali požare, policija pa je uporabila solzivec v Parizu in drugod po Franciji. V državi so aretirali približno 200 ljudi. Nova vlada je napotila 80.000 policistov. Novi premier Sebastien Lecornu je obljubil, da bo našel ustvarjalne načine sodelovanja s političnimi nasprotniki glede proračuna.

Senegalski predsednik Bassirou Diomaye Diakhar Faye je predsedoval tedenski seji vlade v sredo, 10. septembra 2025, v predsedniški palači. Na seji so obravnavali različna vladna vprašanja in sprejeli ustrezne ukrepe.

Sébastien Lecornu je bil imenovan za novega premierja Francije po odstopu Françoisa Bayrouja. Lecornu se je že začel posvetovati z voditelji strank in predsednico Narodne skupščine, imenovanje ministrov pa bi lahko trajalo dlje časa, saj je priprava proračuna povzročila padec prejšnje vlade.

Zaradi načrtovanih rezov in množičnih protestov po Franciji, ki so povzročili motnje v železniškem prometu in druge težave, so različne države izdale potovalna opozorila. Demonstracije so se nadaljevale kljub zamenjavi francoskega premierja, pričakovani pa so tudi nadaljnji protesti in stavke.

Sébastien Lecornu je postal novi francoski premier, potem ko ga je imenoval predsednik Emmanuel Macron, da bi zamenjal Françoisa Bayrouja. Prevzel je funkcijo sredi razširjenih protivladnih protestov po vsej Franciji. Protesti se nadaljujejo, prebivalci Westburyja pa so se spopadli s policijo zaradi pomanjkanja vode, pri čemer je policija uporabila gumijaste naboje in solzivec.

V Katmanduju so protestniki kljub policijski uri zažigali vladne urade in domove politikov. Vojska je patruljirala po ulicah, saj je država doživljala najhujše nemire v zadnjih desetletjih. Protesti so bili usmerjeni proti politikom in vladnim uradom, premier Oli pa naj bi pobegnil iz države. Po odstopu premierja Olija se je Nepal znašel v novi ustavni in politični krizi.

Več držav je izdalo potovalna opozorila za Francijo zaradi načrtovanih protestov in motenj, ki so predvidene 10. septembra. Demonstracije so odziv na načrtovane reze, pričakujejo pa se stavke in motnje v prometu po vsej državi. Kljub zamenjavi francoskega premierja, Françoisa Bayrouja, pozivi k mobilizaciji niso pojenjali.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je imenoval Sébastiena Lecornuja, dosedanjega ministra za obrambo, za novega premierja Francije. Lecornu, star 39 let, naj bi si prizadeval za dosego proračunskega sporazuma med raznolikimi političnimi strankami v državi. Medtem je v ZDA nova anketa pokazala, da večina Američanov meni, da so osebne odločitve glavni vzrok za revščino in brezdomstvo, čeprav jih več kot polovica podpira večjo vladno pomoč potrebnim. V Hong Kongu pa so leta aktivizma pripeljala do zakona o istospolnih partnerstvih, vendar je pred njimi še težko glasovanje.

Robert Kennedy zahteva preiskavo negativnih učinkov cepiv in vzrokov za avtizem. Raziskovalci so razvili cepivo, ki naj bi rešilo koale pred izumrtjem zaradi klamidije. V Zabjelu so potekali pogovori o prepovedi gradnje na območju bodočega parka, mestne oblasti pa so poudarile, da spoštujejo pravico meščanov do protesta in so odprte za dialog.

10. septembra so se v Franciji začeli protesti in blokade cest, licejev in univerz. Po podatkih ministrstva za izobraževanje je bilo oviranih okoli sto licejev, 27 pa blokiranih. Policija je množično posredovala proti dijakom.

Emmanuel Macron je imenoval Sébastiena Lecornuja za novega francoskega premierja po odstopu Françoisa Bayrouja. Lecornu je že peti premier v manj kot dveh letih. Imenovanje se je zgodilo medtem, ko v Franciji potekajo protesti zaradi varčevalnih ukrepov.

V Franciji so protestniki pod geslom "Blokiraj vse" ovirali promet, zažigali smetnjake in se spopadali s policijo zaradi politične in gospodarske krize. Aretiranih je bilo več sto ljudi. V Westburyju v Južni Afriki so protestniki zaradi pomanjkanja vode blokirali ceste, policija pa je uporabila gumijaste naboje in solzivec za razpršitev množice.

V Beogradu so potekali protesti, kjer so študenti in drugi državljani zahtevali odgovornost za domnevno policijsko brutalnost v Novem Sadu. Protesti so del dolgotrajnega gibanja, ki se je začelo leta 2024 po zrušenju stavbe. Medtem v Nepalu vojaki patruljirajo po ulicah Katmanduja zaradi uvedbe izrednih razmer po smrtonosnih protestih proti korupciji. Protesti so največji v zadnjih desetletjih, sprožila pa jih je prepoved dostopa.

Študenti univerze YSU so se zbrali ob fontani na kampusu, da bi žalovali za žrtvami protestov v Nepalu. Medtem pa je v Kongu vojska obtožena, da je streljala na protestnike, pri čemer so bili ubiti najmanj trije ljudje.