Italijansko zunanje ministrstvo je potrdilo, da sta bila Alberto Trentini in Mario Burlò, ki sta bila pridržana v venezuelanskih zaporih, izpuščena na prostost. Po besedah zunanjega ministra Antonia Tajanija se oba moška trenutno nahajata na sedežu italijanskega veleposlaništva v Caracasu in sta v dobrem zdravstvenem stanju. Tajani je o dogodku že obvestil predsednico vlade Giorgio Meloni, ki je primera osebno spremljala skozi celoten proces njunega pridržanja. Izpustitev predstavlja diplomatski uspeh za Rim, ki si je aktivno prizadeval za varno vrnitev svojih državljanov. Ministrstvo pričakuje, da se bosta Trentini in Burlò v kratkem vrnila v domovino, kjer jima bodo nudili nadaljnjo pomoč. To dejanje sledi stopnjevanju diplomatskih pritiskov in imenovanju posebnega odposlanca, ki je bil zadolžen izključno za reševanje vprašanj italijanskih ujetnikov v južnoameriški državi. Čeprav podrobnosti o pogojih njune izpustitve niso bile v celoti razkrite, dogodek nakazuje na določeno stopnjo popuščanja napetosti med Italijo in Venezuelo. Italijanska diplomacija še naprej pozorno spremlja usodo drugih svojih državljanov, ki ostajajo v venezuelanskih zapornih sistemih sredi zaostrenih političnih razmer v državi.

Ruski senator Aleksej Puškov je 9. januarja podvomil o iskrenosti predloga italijanske premierke Giorgie Meloni za ponovno vzpostavitev dialoga z Rusijo in imenovanje posebnega odposlanca Evropske unije za reševanje ukrajinske krize. Puškov je izpostavil, da pobuda pušča odprti dve ključni vprašanji: kdo naj bi v takšnem dialogu sploh sodeloval in kakšno je uradno stališče celotne Evropske unije do teh pogajanj. Po njegovem mnenju so besede Melonijeve brez konkretnih pojasnil o vsebini in udeležencih pogovorov zgolj retorične narave. Ruska stran prek Puškova opozarja, da trenutne razmere v odnosih med Evropsko unijo in Rusko federacijo onemogočajo enostavno vrnitev za pogajalsko mizo. Senator, ki deluje v odboru Sveta federacije za ustavno zakonodajo, je poudaril, da italijanska pobuda prihaja v času globoke zaostritve konfliktov, kjer so stališča Bruslja in Moskve diametralno nasprotna. Moskva tako zahteva večjo jasnost glede tega, o čem bi se strani sploh pogajali, preden bi takšen dialog lahko vzeli resno. Odziv ruskega senatorja odraža širše nezaupanje Moskve do diplomatov iz držav članic Evropske unije. Kljub temu da Italija tradicionalno velja za eno izmed držav, ki si znotraj unije prizadevajo za ohranitev določenih komunikacijskih kanalov z Rusijo, Puškov meni, da predlog Melonijeve ne ponuja realnih temeljev za končanje sovražnosti v Ukrajini. Ruska federacija tako ostaja skeptična do vloge EU kot morebitnega posrednika pri mirnem reševanju konflikta.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je v petek v Rimu izrazila prepričanje, da Združene države Amerike ne bodo uporabile vojaške sile za prevzem nadzora nad Grenlandijo. Ob tem je pozvala h krepitvi vloge zveze Nato v arktični regiji, s čimer bi naslovili varnostne pomisleke ZDA in zagotovili stabilnost na tem strateško pomembnem območju. Premierka je v svojem nagovoru poudarila, da je Arktika postala stičišče geopolitičnih interesov, kjer se prepletajo gospodarske ambicije in varnostna tveganja. Po njenih besedah bi moralo severnoatlantsko zavezništvo delovati kot osrednji koordinator varnostne politike na severu, s čimer bi preprečili enostranske poteze posameznih velesil in ohranili mednarodni pravni red. Izjave Melonijeve prihajajo v času povečanih napetosti glede naravnih virov in plovnih poti, ki se odpirajo zaradi taljenja ledu. Italija, ki si prizadeva za aktivnejšo vlogo znotraj zavezništva Nato, s temi stališči utrjuje svojo pozicijo zagovornice multilateralizma v okviru čezatlantskega sodelovanja.

Po več kot 25 letih pogajanj je Evropska unija dala zeleno luč za podpis sporazuma o prosti trgovini z državami Mercosurja, vključno z Brazilijo. Podpis sporazuma je predviden za 17. januarja v Asuncionu. Paraguajski minister za zunanje zadeve je potrdil podpis sporazuma z Evropsko unijo v Asuncionu. Uradniki poudarjajo, da bo sporazum ustvaril največje območje proste trgovine na svetu.

Razkrito je bilo, da v baru v Crans-Montani, kjer je v požaru umrlo 40 ljudi, pet let ni bilo varnostnega pregleda. Med žrtvami so bili tudi trije judovski najstniki. Švica je v petek organizirala spominsko slovesnost in dan žalovanja za žrtvami.

Grška komunistična partija (KKE) je ostro kritizirala sporazum EU-Mercosur in ga označila za "sovražno dejanje" proti grškim kmetom, živinorejcem, čebelarjem in ribičem. KKE je za sprejetje sporazuma okrivila grško vlado.

Rusija je v nočnem napadu na Ukrajino uporabila hipersonično raketo Orešnik, kar je povračilo za poskus terorističnega napada na Putinovo rezidenco. Napad je bil usmerjen na energetsko infrastrukturo, zlasti v zahodni Ukrajini, in je povzročil poziv kijevskih oblasti k evakuaciji prebivalcev zaradi mrzlega vremena.

Evropska unija je po več kot dveh desetletjih pogajanj dosegla politični konsenz za sklenitev prostotrgovinskega sporazuma z južnoameriškim blokom Mercosur, ki ga sestavljajo Brazilija, Argentina, Bolivija, Paragvaj in Urugvaj. Kmetijski ministri sedemindvajseterice so se v sredo v Bruslju sestali, da bi dorekli podrobnosti o zaščiti evropskih kmetov, hkrati pa izkoristili gospodarske in geopolitične prednosti največjega trgovinskega dogovora v zgodovini povezave. Po navedbah glavnega pogajalca EU Maroša Šefčoviča bo sporazum povečal izvoz kmetijskih proizvodov iz EU za do 50 odstotkov, hkrati pa bo Uniji zagotovil vlogo kredibilne trgovinske partnerice v nestabilnih svetovnih razmerah. Premik v pogajanjih se dogaja v času, ko Bruselj intenzivno išče nove trge, da bi ublažil posledice ameriških carin, hkrati pa poteka le teden dni po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, kjer so pridržali predsednika Nicolása Madura. Čeprav je Francija decembra lani pod pritiskom domačih kmetov sporazum blokirala, se zdaj kaže močna volja preostalih članic po dokončni sklenitvi. Pogajanja se bodo nadaljevala v petek, uradni podpis sporazuma pa se po neuradnih napovedih pričakuje 12. januarja v Paragvaju. Strateški pomen dogovora je poudaril tudi Šefčovič, ki je izpostavil, da je kredibilnost v trenutnem turbulentnem svetu neprecenljiva valuta. Sporazum ne bo le odprl novih poti za evropsko industrijo, temveč bo okrepil vpliv EU v Južni Ameriki, kjer se blok sooča z naraščajočim vplivom drugih svetovnih velesil. Kljub optimizmu pa kmetijski sektor v nekaterih evropskih državah še vedno izraža zaskrbljenost zaradi povečanega uvoza južnoameriškega govejega mesa in perutnine pod ugodnejšimi pogoji.

Stranka Kuomintang (KMT) je predlagala prednostno obravnavo novih načrtov, kot je TPASS, v državnem proračunu, kar je sprožilo kritike Demokratske napredne stranke (DPP). DPP je potezo označila za "samopostrežno" izbiranje proračunskih postavk. Sočasno je potekala razprava o brezplačnih prehranskih paketih za šolarje, pri čemer so se pojavile obtožbe o finančnih manipulacijah. Poleg tega sta KMT in Bela stranka predlagali ustavno obtožbo predsednika Lai Ching-teja, zaradi česar bo 14. in 15. junija potekala javna obravnava.

Švicarski tožilci so zaslišali lastnike bara v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v požaru na novega leta dan umrlo 40 ljudi. Župan je razkril, da bar pet let ni imel varnostnega pregleda. Italijanska premierka Meloni je obljubila pravico za žrtve in dejala, da je tragedija posledica malomarnosti in pohlepa. Švica je razglasila nacionalni dan žalovanja za žrtvami.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung bo prihodnji teden obiskal Japonsko, kjer se bo 13. in 14. januarja v mestu Nara sestal z japonsko premierko Sanae Takaichi. Namen vrha je krepitev bilateralnih vezi ter razprava o ključnih regionalnih, globalnih in gospodarskih vprašanjih. Obisk se bo začel v torek, vključeval pa bo tudi uradno večerjo obeh voditeljev. Neposredno po vrnitvi iz Japonske bo predsednik Lee v Seulu gostil italijansko premierko Giorgio Meloni, ki bo na uradnem obisku v Južni Koreji med 17. in 19. januarjem. Modra hiša je v izjavi za javnost potrdila, da bosta voditelja na vrhu obravnavala vprašanja skupnega interesa, kar nakazuje na intenzivno diplomatsko dejavnost Južne Koreje v začetku leta. Ta diplomatska ofenziva Seula je usmerjena v utrjevanje zavezništev tako v azijsko-pacifiški regiji kot znotraj skupine G7, kjer Italija igra pomembno vlogo. Srečanja bodo osredotočena na stabilnost regije in gospodarsko sodelovanje v času povečanih geopolitičnih tveganj, pri čemer bo poudarek tudi na kulturnih in socialnih odnosih med državami.

Kljub nasprotovanju Francije in protestom kmetov je večina držav članic EU podprla prostotrgovinski sporazum z Mercosurjem. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen naj bi že v ponedeljek odpotovala v Paragvaj, kjer naj bi uradno podpisala sporazum.

V Parizu se je odvil vrh t.i. koalicije prostovoljcev, na katerem so predstavniki 35 držav razpravljali o nadaljnji varnostni in vojaški pomoči Ukrajini. Dogodek je bil namenjen utrjevanju zavezništva v luči dolgotrajnega konflikta z Rusijo. Italijanska premierka Giorgia Meloni je ob robu srečanja jasno poudarila, da Italija na ukrajinsko ozemlje ne bo napotila svojih vojaških enot, s čimer je postavila mejo neposredni vpletenosti svoje države v spopade. Medtem ko Rim zavrača prisotnost vojakov na terenu, so iz Nemčije prišla sporočila o morebitni okrepljeni vojaški prisotnosti v sosednjih državah članicah zveze Nato. Takšni premiki bi služili kot odvračalni ukrep in zagotovilo za varnost vzhodnega krila zavezništva. Srečanje v francoski prestolnici je znova izpostavilo različne pristope evropskih sil pri vprašanju stopnjevanja vojaške pomoči in neposredne prisotnosti v regiji.

Italija bo po poročanju virov pri Evropski uniji na petkovem zasedanju veleposlanikov držav članic podprla sklenitev prostotrgovinskega sporazuma med EU in latinskoameriškim blokom Mercosur. Odločitev Rima velja za ključen premik, ki bi lahko dokončno odprl pot k uveljavitvi sporazuma, o katerem se strani pogajata že več kot 25 let. Italijanska premierka Giorgia Meloni je spremembo stališča nakazala po tistem, ko je Evropska komisija predlagala pospešitev izplačil pomoči kmetom v višini 45 milijard evrov, kar je označila za pomemben korak naprej. Podpora Italije je ključnega pomena, saj sporazumu še vedno ostro nasprotujejo v Franciji, na Poljskem in Madžarskem. Glavni razlog za nasprotovanje so skrbi kmetijskih lobijev, ki se bojijo nelojalne konkurence zaradi poceni uvoza mesa in kmetijskih pridelkov iz Južne Amerike. Italijanska vlada se je sprva spopadala s podobnimi pomisleki, vendar so zagotovila Bruslja o dodatni finančni podpori kmetijskemu sektorju očitno prevladala nad prvotnimi zadržki.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Evropski voditelji so izrazili solidarnost z Grenlandijo po ponovnih izjavah Donalda Trumpa o interesu ZDA za arktični otok. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen se je odzval na Trumpove pobude in poudaril, da Grenlandija ni Venezuela. Medtem je odziv Evropske unije na Trumpove izjave bil zadržan.

V Italiji so se z začetkom leta 2026 močno zaostrile politične napetosti glede napovedanega referenduma o reformi pravosodja. Ker parlamentu ob sprejetju reforme ni uspelo doseči dvotretjinske večine, je ljudsko glasovanje postalo obvezno, vprašanje datuma izvedbe pa je postalo predmet strateških prepirov. Italijanska vlada si prizadeva za čim zgodnejši termin, medtem ko opozicija in Visoki svet sodstva (CSM) poskušata postopek zavleči. Nasprotniki reforme želijo s podaljševanjem rokov ohraniti trenutni sistem volitev v sodniške organe in se izogniti novim pravilom, ki bi omejila vpliv interesnih skupin znotraj sodstva. Kampanja se je začela z ostrimi obtožbami o zavajanju javnosti, saj so se na železniških postajah pojavili plakati z napisi, da reforma sodnike podreja politiki, kar zagovorniki sprememb označujejo za neresnico. Sporne vsebine trdijo, da reforma krši neodvisnost sodstva, čeprav 104. člen italijanske ustave ostaja nespremenjen. Zagovorniki reforme, vključno s stranko Forza Italia in fundacijo Luigi Einaudi, so te navedbe označili za informacijsko prevaro in poudarjajo, da je ločitev sodniških in tožilskih karier nujen korak za ozdravitev sistema. Končno odločitev o datumu referenduma, ki bo predvidoma marca, bo moral sprejeti predsednik države Sergio Mattarella.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Francija, Velika Britanija in Ukrajina so 6. januarja 2026 podpisale deklaracijo o nameri napotitve večnacionalnih sil v Ukrajino po koncu konflikta. Predsednik Macron je podprl načrte Kijeva o številčnosti ukrajinske vojske s 800.000 vojaki po koncu spopadov. Nemški kancler Friedrich Merz je po srečanju "koalicije voljnih" v Parizu dejal, da bo za mir v Ukrajini potrebno soglasje Kijeva in držav EU, ki ga podpirajo, za določene kompromise. Merz je tudi predlagal, da bi Nemčija v primeru premirja lahko namestila svoje vojake na ozemlju Nata, ki meji na Ukrajino.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je za petek, 9. januarja, v Rimu sklicala spominsko mašo za mlade žrtve tragične nesreče v švicarskem letovišču Crans-Montana. Na žalno slovesnost, ki bo potekala v baziliki svetega Ambroža in Karla na ulici Via del Corso, je premierka povabila najvišje predstavnike države, vključno s predsednikom republike Sergiem Mattarello. Dogodek je zasnovan kot trenutek narodne enotnosti v spomin na preminule mlade osebe. K udeležbi na maši so bili poleg ministrov italijanske vlade povabljeni tudi voditelji opozicijskih strank. Meloni s tem korakom želi povezati italijanske institucije in politično javnost v skupnem žalovanju za žrtvami nedavne tragedije. Izbira lokacije v središču italijanske prestolnice in vključitev vseh vej oblasti poudarjata pomen, ki ga država pripisuje temu dogodku, s čimer se Italija poklanja žrtvam strage, ki je močno pretresla tamkajšnjo javnost.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

ZDA so aretirale venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, kar je povzročilo mednarodne odzive. Trump je nakazal na morebitno vojaško akcijo v Kolumbiji in izrazil prepričanje, da ameriška operacija v Venezueli ne bo vplivala na odnose s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Trump je tudi izjavil, da mora Amerika v celoti pridobiti nadzor nad venezuelsko nafto z namenom obnove države. Združeni narodi bodo razpravljali o zakonitosti aretacije Madura. Tajvanski obrambni minister je izjavil, da je vojska pripravljena na vse možne scenarije, vključno s poskusom "obglavljenja", ki bi ga izvedla Kitajska, po vzoru ameriške operacije v Venezueli.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so iz zapora v Brooklynu s helikopterjem in oklepnimi vozili prepeljali na zvezno sodišče na Manhattnu. V New Yorku sta bila pridržana od sobote, obtožena sta trgovine z drogami. Švica je zamrznila sredstva Nicolása Madura.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Združene države Amerike so 3. januarja 2026 izvedle vojaško operacijo v Caracasu, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Operacija je sledila večmesečnim napetostim in ameriškim obtožbam o Madurovi vpletenosti v narkoterorizem. Po uspešnem zajetju so se zvrstili odzivi svetovnih voditeljev, ki so razdeljeni glede legitimnosti uporabe vojaške sile na tujem ozemlju. Francoski predsednik Emmanuel Macron je operacijo pozdravil in izjavil, da se je venezuelsko ljudstvo končno osvobodilo diktature. Macron je pozval k mirnemu in demokratičnemu prehodu oblasti ter izrazil podporo opozicijskemu kandidatu Edmondu Gonzálezu Urrutii, da prevzame vodenje države v prehodnem obdobju. Podobno navdušenje je izrazil tudi ekvadorski predsednik Daniel Noboa, medtem ko je italijanska premierka Giorgia Meloni izrazila določene pomisleke glede same narave vojaškega posredovanja. Dogodek predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj ZDA za odstranitev Madura z oblasti, potem ko so nanj razpisale visoko tiralico. Trenutne razmere v Venezueli ostajajo negotove, medtem ko mednarodna skupnost pričakuje nadaljnje korake glede oblikovanja nove vlade in stabilizacije regije.

Po zajetju Nicolása Madura s strani Združenih držav Amerike so se odzvali različni evropski voditelji. Emmanuel Macron je izrazil zadovoljstvo in pozval k mirnemu prehodu oblasti pod vodstvom Edmunda Gonzáleza Urrutie. Daniel Noboa, predsednik Ekvadorja, je prav tako pozdravil ameriško operacijo. Vlada Venezuele pa je Macronove izjave, ki podpirajo prehod pod vodstvom opozicijskega voditelja Urrutie, označila za "nesramne". Giorgia Meloni je izrazila dvome glede ameriške vojaške akcije.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države vodile Venezuelo, dokler ne bo mogoče varno prenesti oblasti, in ni izključil novega udara. Trump je objavil fotografijo ujetega in zavezanega Madura z vodo.

Argentinski predsednik Javier Milei je napovedal oblikovanje nove mednarodne zveze desetih držav, ki se bo osredotočala na boj proti socializmu in t. i. 'woke' ideologiji. Milei je v pogovoru za CNN pojasnil, da želi s partnerji zgraditi zavezništvo, ki bo zagovarjalo ideje svobode, pri čemer je socializem označil za 'rak rano' regije. Čeprav imen sodelujočih držav ni razkril, je v zadnjem obdobju okrepil stike z voditelji Paragvaja, Salvadorja in Hondurasa, hkrati pa si prizadeva za tesnejše vezi z Donaldom Trumpom, Viktorjem Orbanom in Giorgio Meloni. Istočasno je venezuelski predsednik Nicolás Maduro izrazil pripravljenost na normalizacijo odnosov z Združenimi državami Amerike. Maduro je izpostavil, da je Venezuela pripravljena na ameriške investicije v svoj naftni sektor pod pogoji, ki so primerljivi s tistimi podjetja Chevron. Poleg gospodarskega sodelovanja je ponudil tudi dialog o skupnem boju proti trgovini z drogami, kar predstavlja odmik od prejšnje ostre retorike, medtem ko se ameriška podjetja že pogajajo o morebitni ublažitvi sankcij iz obdobja Trumpove administracije.

V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v novoletni noči v baru Le Constellation izbruhnil katastrofalen požar, ki je po prvih podatkih policije kanton Valais zahteval približno 40 smrtnih žrtev. Po navedbah načelnika policije Frédérica Gislerja je bilo v nesreči ranjenih še 115 oseb, od katerih jih je večina v kritičnem stanju zaradi hudih opeklin. Zaradi stopnje poškodb identifikacija žrtev še ni bila mogoča, oblasti pa domnevajo, da so med mrtvimi in poškodovanimi tudi tuji državljani. Preiskava o vzroku tragedije še poteka, vendar je policija že uradno izključila možnost terorističnega napada. Italijanski veleposlanik v Bernu Gian Lorenzo Cornado je pojasnil, da bi požar lahko povzročila petarda, ki je priletela v spuščen strop lokala, medtem ko nekateri očividci omenjajo uporabo namiznih ognjemetov ali sveč ob strežbi šampanjca. Švicarski predsednik Guy Parmelin je zaradi tragedije odpovedal novoletni nagovor in odredil petdnevno žalovanje, med katerim bodo zastave na zvezni palači v Bernu spuščene na pol droga. Na dogodek se je odzvala tudi italijanska premierka Giorgia Meloni, ki je izrazila sožalje in poudarila tesno sodelovanje med italijanskimi in švicarskimi organi pri reševanju situacije.

Italijanski parlament je v torek uradno potrdil vladni predlog proračuna za leto 2026, ki vključuje stroge ukrepe za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja. Proračunski načrt v vrednosti približno 22 milijard evrov je pripravljen z namenom, da se primanjkljaj v letu 2026 zniža na 2,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). S tem je desnosredinska koalicija pod vodstvom premierke Giorgie Meloni odgovorila na zahteve Evropske unije po večji fiskalni disciplini, saj je bila prejšnja ciljna vrednost primanjkljaja določena pri treh odstotkih. Sprejetje tega dokumenta predstavlja ključen korak za stabilizacijo italijanskih javnih financ v skladu z evropskimi pravili o dolgu. Ukrepi so usmerjeni v krčenje javne porabe, s čimer želi Rim izpolniti pričakovanja Bruslja in se izogniti morebitnim sankcijam zaradi čezmernega primanjkljaja. Proračun so podprli poslanci vladajoče koalicije, ki poudarjajo pomen dolgoročne finančne vzdržnosti države.

Evropska komisija je Italiji uradno izplačala osmi obrok iz Mehanizma za okrevanje in odpornost (RRF) v višini 12,8 milijarde evrov. Italijanska vlada pod vodstvom premierke Giorgie Meloni je ob tem sporočila, da država ostaja vodilna v Evropski uniji pri izvajanju nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost (PNRR). S tem izplačilom je Italija dosegla pomemben mejnik pri črpanju evropskih sredstev, namenjenih strukturnim reformam in investicijam po pandemiji covida-19. Podpredsednik Evropske komisije Raffaele Fitto je poudaril, da to potrjuje soliden ritem izvajanja načrta in kakovost izvedenih reform. Istočasno z izplačilom osmega obroka je Italija Evropski komisiji že poslala zahtevek za izplačilo devetega obroka, ki je prav tako vreden 12,8 milijarde evrov. Gre za predzadnji obrok v okviru celotnega načrta, kar kaže na pospešeno dinamiko italijanske administracije pri izpolnjevanju zahtevanih ciljev in mejnikov. Rim si prizadeva ohraniti kontinuiteto izplačil, da bi zagotovil stabilno financiranje projektov, ki so ključni za dolgoročno gospodarsko rast države. Premierka Meloni je izpostavila, da takšni uspehi krepijo vlogo Italije v evropskem prostoru.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim na Floridi izrazil optimizem glede možnosti mirovnega dogovora med Rusijo in Ukrajino. Trump je dejal, da je že govoril s Putinom in verjame, da si oba želita mir. Dodal je, da bo poskušal Putina pripeljati nazaj za pogajalsko mizo, čeprav priznal, da je to zapleteno. Putin pa medtem ponovno grozi, da bo dosegel vse cilje invazije na Ukrajino z vojaškimi sredstvi, saj trdi, da ukrajinske oblasti ne želijo mirne rešitve.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim dejal, da je bil dosežen velik napredek pri končanju vojne v Ukrajini. Pred pogovori je Trump zagotovil, da bo Ukrajina v primeru mirovnega sporazuma imela močne varnostne garancije. Zelenski je pogovore označil za "izjemne".

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je pred srečanjem z Donaldom Trumpom pogovarjal z evropskimi voditelji in jih namerava po pogovorih v Miamiju ponovno obvestiti o rezultatih. Voditelji EU in Nata so izrazili podporo Ukrajini.

V Firencah so aretirali še enega od voditeljev Hamasa, pristojnega za tujino. Med aretiranimi je tudi Mohammad Hannoun, predsednik Združenja Palestincev v Italiji. Preiskava je razkrila, da so osumljenci zbirali denar za Gazo in Palestince ter ga nakazovali Hamasu. Premierka Meloni je izrazila zadovoljstvo z aretacijo. Pina Picierno (PD) je izpostavila izjemno pomembnost aretacije.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un je pohvalil vezi svoje države z Rusijo in dejal, da so okrepljene s »skupno krvjo, življenjem in smrtjo v istem jarku«. Severna Koreja je razkrila tudi prvo jedrsko podmornico. Visoki predstavniki obeh držav so izrazili upanje za poglobitev sodelovanja.

Premier Papue Nove Gvineje, James Marape, je napovedal, da bo leto 2026 ključno za izpolnitev obljub pred volitvami leta 2027. Od voditeljev in javnih uslužbencev pričakuje pospešeno delo pri doseganju zastavljenih ciljev. Podobno je italijanska premierka Giorgia Meloni opozorila svoje osebje, da bo leto 2026 še zahtevnejše od leta 2025.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je izrazila prepričanje, da bo prihodnje leto slabše od leta 2025. Politični analitik Pankratov je za aif.ru pojasnil, da se Meloni boji več groženj, ki bi lahko negativno vplivale na Italijo.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je opozorila, da bo leto 2026 še težje od leta 2025 in bo zahtevalo maksimalen trud vseh.

Nemški kancler Friedrich Merc naj bi bil besen na francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ker ni podprl predloga o uporabi 210 milijard evrov zamrznjenega ruskega premoženja na vrhu Evropske unije v Bruslju. Po poročanju britanskega časnika naj bi Macron izdal Merca in bo moral za to plačati. Macron se naj bi skril za italijansko premierko Giorgio Meloni.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je pokazala razumevanje za tiste, ki imajo težave s plačevanjem računov, še posebej v zvezi s stroški povezanimi z nepremičninami. V Italiji se mnogi namreč težko spopadajo s plačevanjem davkov.

Voditelji Evropske unije so se dogovorili o zagotovitvi obsežnega posojila Ukrajini brez obresti za prihodnji dve leti, da bi zadovoljili njene vojaške in gospodarske potrebe. Vendar jim ni uspelo premostiti razlik z Belgijo, ki bi jim omogočile uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za zbiranje sredstev. Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo Ukrajina v letih 2026 in 2027 potrebovala 137 milijard evrov. Ukrajinska vlada je tik pred bankrotom in denar nujno potrebuje do pomladi.

Voditelji Evropske unije so v Bruslju dosegli dogovor o pomoči Ukrajini v višini 90 milijard evrov za naslednji dve leti. Predsednik Evropskega sveta je novico objavil na družbenem omrežju X. Pomoč sicer ni bila sprejeta z navdušenjem med evropskimi davkoplačevalci.

Voditelji Evropske unije so se dogovorili o odobritvi ogromnega brezobrestnega posojila Ukrajini za kritje njenih vojaških in gospodarskih potreb v naslednjih dveh letih. Kljub temu niso uspeli premostiti razlik z Belgijo, kar bi jim omogočilo uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za zbiranje sredstev. Po skoraj štirih letih vojne Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo Ukrajina v letih 2026 in 2027 potrebovala 137 milijard evrov. Ukrajinska vlada je tik pred bankrotom in nujno potrebuje denar do pomladi.

Voditelji Evropske unije so se dogovorili o velikem brezobrestnem posojilu Ukrajini za pokritje njenih vojaških in gospodarskih potreb v naslednjih dveh letih. Vendar jim ni uspelo premostiti razlik z Belgijo glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja za zbiranje sredstev. Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo Ukrajina v letih 2026 in 2027 potrebovala 137 milijard evrov. Ukrajinska vlada je tik pred bankrotom in nujno potrebuje denar do pomladi.

Voditelji EU so se dogovorili, da bi bilo pravično uporabiti zamrznjena ruska sredstva za financiranje Ukrajine. Češka se je skupaj s Slovaško in Madžarsko odločila, da ne bo podprla jamstev za financiranje Ukrajine, kar je kritiziral nekdanji premier Petr Fiala, ki meni, da s tem Češka izgublja dostojanstvo. Poljski premier Donald Tusk je pred vrhom EU pozval k hitri finančni pomoči Ukrajini.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izrazil zadovoljstvo z zamikom podpisa trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in državami Mercosurja, vendar ni izključil možnosti, da bi do podpisa prišlo januarja. Macron meni, da je še prezgodaj za odločitev, ali bo Francija sporazum sprejela, kljub močnemu nasprotovanju francoskih kmetov in političnih strank. Sébastien Lecornu se bo sestal s kmetijskimi sindikati, da bi razpravljali o tem vprašanju.

Evropski voditelji so se dogovorili o posojilu Ukrajini v višini 90 milijard evrov za naslednji dve leti. Posojilo bo zagotovilo 24 od 27 držav članic EU. Madžarska, Češka in Slovaška pri tem ne bodo sodelovale.

Zaradi nasprotovanja Italije, ki zahteva večjo zaščito za svoje kmete, je bil zaključek sporazuma Mercosur-EU ponovno preložen. Italijanska premierka Meloni je zahtevala dodatna pojasnila, kar je povzročilo zamudo pri sklenitvi dogovora.