Ruski senator Aleksej Puškov je 9. januarja podvomil o iskrenosti predloga italijanske premierke Giorgie Meloni za ponovno vzpostavitev dialoga z Rusijo in imenovanje posebnega odposlanca Evropske unije za reševanje ukrajinske krize. Puškov je izpostavil, da pobuda pušča odprti dve ključni vprašanji: kdo naj bi v takšnem dialogu sploh sodeloval in kakšno je uradno stališče celotne Evropske unije do teh pogajanj. Po njegovem mnenju so besede Melonijeve brez konkretnih pojasnil o vsebini in udeležencih pogovorov zgolj retorične narave.
Ruska stran prek Puškova opozarja, da trenutne razmere v odnosih med Evropsko unijo in Rusko federacijo onemogočajo enostavno vrnitev za pogajalsko mizo. Senator, ki deluje v odboru Sveta federacije za ustavno zakonodajo, je poudaril, da italijanska pobuda prihaja v času globoke zaostritve konfliktov, kjer so stališča Bruslja in Moskve diametralno nasprotna. Moskva tako zahteva večjo jasnost glede tega, o čem bi se strani sploh pogajali, preden bi takšen dialog lahko vzeli resno.
Odziv ruskega senatorja odraža širše nezaupanje Moskve do diplomatov iz držav članic Evropske unije. Kljub temu da Italija tradicionalno velja za eno izmed držav, ki si znotraj unije prizadevajo za ohranitev določenih komunikacijskih kanalov z Rusijo, Puškov meni, da predlog Melonijeve ne ponuja realnih temeljev za končanje sovražnosti v Ukrajini. Ruska federacija tako ostaja skeptična do vloge EU kot morebitnega posrednika pri mirnem reševanju konflikta.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.