Grški zunanji minister Giorgos Gerapetritis je potrdil, da je Grčija prejela uradno vabilo novoizvoljenega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa za sodelovanje v vlogi ustanovne članice v novem mirovnem svetu za Gazo. Minister je informacijo razkril med obiskom v Kairu, kjer se je udeležil tristranskega srečanja med Grčijo, Ciprom in Egiptom. Gerapetritis je poudaril, da to vabilo potrjuje strateški pomen Grčije kot stabilnega dejavnika in posrednika v regiji Vzhodnega Sredozemlja. Na srečanju v egiptovski prestolnici so zunanji ministri razpravljali o aktualnih krizah na Bližnjem vzhodu, s poudarkom na razmerah v Gazi in napetostih z Iranom. Grčija zagovarja diplomacijo namesto vojaških spopadov in se zavzema za takojšnjo stabilizacijo razmer. Tristransko sodelovanje med Atenami, Nikozijo in Kairom po besedah ministra služi kot vzor za regionalno povezovanje in zagotavljanje varnosti v nemirnem okolju. Sodelovanje Grčije v mirovnem svetu za Gazo pod okriljem nove ameriške administracije bi lahko znatno spremenilo dinamiko diplomatskih prizadevanj na Bližnjem vzhodu. Minister je izpostavil, da je strateško partnerstvo z Egiptom ključnega pomena za doseganje trajnega miru, hkrati pa je potrdil, da bodo Atene aktivno prispevale k oblikovanju rešitev, ki bi končale humanitarno krizo in preprečile nadaljnjo eskalacijo konfliktov v regiji.

Grški minister za zunanje zadeve Giorgos Gerapetritis in minister za pomorstvo ter otoško politiko Vasilis Kikilias sta se sestala na nujnem delovnem srečanju v Atenah po torkovih napadih z brezpilotnimi letalniki na grške tankerje v bližini ruskega pristanišča Novorosijsk. Napadi so se zgodili v torek, 13. januarja, ko so bila plovila zasidrana in so čakala na pretovor surove nafte na terminalu Caspian Pipeline Consortium (CPC). Tarča napadov so bili tankerji Delta Harmony, Matilda in Delta Supreme, pri čemer je bil napad na prvo omenjeno plovilo tudi posnet. Minister Kikilias je poudaril, da je prednostna naloga grške vlade zagotavljanje varnosti posadk in plovil v grški lasti, ki delujejo na mednarodnih trgovskih poteh. Po navedbah pristojnih organov sta bila na enem izmed napadenih tankerjev tudi dva grška državljana, ki v incidentu nista bila poškodovana. Srečanje med ministroma je bilo osredotočeno na analizo varnostnih razmer v Črnem morju in usklajevanje diplomatskih ter operativnih odzivov na naraščajočo nevarnost za pomorski promet v tej regiji. Incident predstavlja resno zaostritev razmer v severovzhodnem delu Črnega morja, kjer potekajo ključne energetske poti. Grški ladjarji, ki upravljajo z eno največjih trgovskih mornaric na svetu, so se znašli neposredno vpleteni v varnostno krizo, kar zahteva okrepljeno mednarodno sodelovanje pri varovanju plovnih poti. Grško ministrstvo za zunanje zadeve namerava o dogodkih obvestiti tudi evropske partnerje in zaveznike v zvezi NATO, saj napadi na civilna plovila pomenijo kršitev mednarodnega prava in ogrožajo svetovno energetsko stabilnost.

Po ameriškem napadu na Venezuelo in aretaciji Nicolása Madura vlada v Caracasu mrtva tišina. Ulice nadzorujejo oboroženi agenti, v zraku pa je vonj po zažganem. Ameriški predsednik Trump in Marco Rubio sta nakazala možnost ameriške intervencije tudi na Kubi. Grški in kubanski sindikati so obsodili ameriško intervencijo v Venezueli.

Grški zunanji minister Giorgos Gerapetritis se je po telefonu pogovarjal z egiptovskim kolegom Badrom Abdelatijem o dvostranskih vprašanjih in regionalnem razvoju v okviru strateškega partnerstva med Grčijo in Egiptom. Ministra sta izrazila pripravljenost za okrepitev sodelovanja in poudarila pomen skorajšnjega trilateralnega srečanja med Grčijo, Ciprom in Egiptom.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je komentiral tristransko srečanje med Izraelom, Grčijo in Ciprom v Jeruzalemu in poudaril, da Ankara ne bo dovolila kršitev svojih pravic v Egejskem in Sredozemskem morju. Grški zunanji minister Giorgos Gerapetritis je medtem izpostavil pomen ohranjanja odprtih komunikacijskih kanalov s Turčijo za preprečevanje napetosti. Napovedano je tudi srečanje med grškim premierjem Micotakisem in Erdoganom v Ankari v prihodnjih mesecih.

Grško Nacionalno svetovanje o zunanji politiki bo v sredo potekalo pod vodstvom ministra za zunanje zadeve, Giorgosa Gerapetritisa. Glavna tema srečanja bodo razmere v vzhodnem Sredozemlju.

Grški premier Kiriakos Micotakis je v Atenah sprejel moldavsko predsednico Maio Sandu in poudaril, da je vstop Moldavije v Evropsko unijo strateška prioriteta za Grčijo. Micotakis je čestital Sandujevi za uspešno izvedbo nedavnih parlamentarnih volitev in izpostavil dinamične odnose med državama.

Grški zunanji minister Giorgos Geraperitis je ob prihodu na Dunaj poudaril zavezanost Grčije mednarodnemu pravu, njeno vlogo v EU in Natu ter pomen soočanja z agresijo. Izpostavil je, da je Grčija v zadnjih letih osrednja točka mednarodnega dogajanja in ključni dejavnik pri oživljanju OVSE ter v Varnostnem svetu Združenih narodov.

Kimberly Guilfoyle, nova ameriška veleposlanica, in grški premier Kiriakos Micotakis sta po srečanju v palači Maximos pozdravila skupino učencev. Guilfoyle je izrazila prepričanje, da bo sodelovanje med državama doseglo nove višine.

ZDA so Varnostnemu svetu Združenih narodov predložile predlog resolucije o umiku sankcij proti sirskemu predsedniku Ahmedu al-Šaraaju in ministru za notranje zadeve Anasu Hatabu. To se je zgodilo pred načrtovanim srečanjem sirskega predsednika s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom v Beli hiši.

Kimberly Guilfoyle se je kot nova veleposlanica ZDA v Grčiji sestala s predsednikom Konstantinosom Tasoulasom. Srečala se je tudi s Tatjano Blatnik na ameriškem veleposlaništvu. Domača buržoazija se usklajuje z načrti Američanov za "energetsko prevlado".

Kolumbija je odpoklicala svojega veleposlanika iz ZDA zaradi izjav ameriškega predsednika Donalda Trumpa o povečanju carin in ustavitvi plačil Kolumbiji. Rusija je izrazila nestrinjanje z morebitno dobavo raket Tomahawk Ukrajini s strani ZDA. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov in njegov ameriški kolega Marco Rubio bosta kmalu opravila telefonski pogovor o novem srečanju na vrhu med Trumpom in Putinom. Grški zunanji minister Giorgos Gerapetritis se je srečal s turškim kolegom Hakanom Fidanom v Luxembourgu, medtem pa se pripravlja teren za morebitni oborožen konflikt v Ukrajini.

Grška vlada s podporo drugih strank in tvorb evroatlantizma spodbuja ameriško-NATO načrte v regiji, od katerih meščanski razred pričakuje delež. Poleg tega Grčija krepi svojo prisotnost v vesolju z dvema novima mikro-satelitoma, s čimer se država uvršča na mednarodni vesoljski zemljevid. Minister za razvoj Tákis Theodorikákos pa je poudaril podporo naložbam v ladjedelništvo in otoško Grčijo, s ciljem spremembe gospodarskega modela in trajnostnega razvoja grške periferije.

PAME in številne sindikalne organizacije so obsodile napad izraelskih oboroženih sil na flotiljo "Global Sumud Flotilla" in pozvale k zboru pred izraelskim veleposlaništvom 10. oktobra. Hristos Kacotis (KKE) je poudaril, da ljudje zahtevajo izstop Grčije iz vojne in preusmeritev sredstev v zdravstvo in izobraževanje namesto za Natove klavnice. Razprava v parlamentu o nabavi četrte fregate "Belharra" je ponovno razkrila usklajenost meščanskih strank z Natovimi načrti.

Italija in Španija sta napotili vojne ladje za spremljanje flotilje, ki pluje proti Gazi. Italija je prvo ladjo poslala v sredo, potem ko so organizatorji flotilje trdili, da so bile protestne ladje tarča napadov z droni. Španija je sledila Italiji in prav tako poslala vojaško ladjo, potem ko je bila Global Sumud Flotilla, ki poskuša prebiti blokado Gaze, napadena z izraelskimi droni.

Belgija je sledila zgledu številnih držav in priznala Palestino. Hamas je v Gazi javno usmrtil tri Palestince, obtožene sodelovanja z Izraelom. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je obsodil priznanje Palestine s strani zaveznikov Izraela, medtem ko se izraelski napadi na območju Gaze nadaljujejo s ciljem zavzetja mesta Gaza in izgona prebivalstva.

Evropski poslanec Giorgos Avtias je pozval Evropsko komisijo, naj Turčiji trajno prepove udeležbo v programih za oborožitev, saj naj bi slednja poskušala vstopiti v obrambni sektor prek zasebnega podjetja države članice. Poslanec ND Serres Hadjivasiliou je poudaril pomembnost grško-libijskih odnosov, zlasti za Libijo, in poudaril, da je Grčija prisotna in si prizadeva za vlogo pri obnovi države. Poleg tega sta Evropska komisija in Evropski parlament dosegla nov okvirni sporazum o preglednosti in zaupanju.

Friedrich Merz je izjavil, da mora Evropa ponovno oceniti svoje interese v odnosu do ZDA, pri čemer je napovedal, da bo transatlantsko sodelovanje v prihodnje odvisno od posameznih okoliščin. Hkrati je bilo poudarjeno, da zakon o ustanovitvi in delovanju podružnic tujih univerz v Grčiji ustvarja ugodne naložbene priložnosti za državo na področju visokega šolstva in raziskav. Zunanji minister Cipra, Konstantinos Kombos, je v Albaniji predstavil prioritete ciprskega predsedovanja Svetu EU.

V Grčiji so napovedane volitve leta 2027, medtem ko opozicija kritizira vladno politiko in obljublja socialno pravičnost. Združenje trgovskih podjetij Grčije (ESEE) nasprotuje zatiranju javnih uslužbencev in 13-urnemu delavniku. Na Cipru minister za finance ne namerava predložiti okrnjene davčne reforme in jo je pripravljen umakniti. Sprememba zakona predvideva prenos pristojnosti predsednika OPEKEPE na generalnega direktorja finančnih in tehničnih služb.

Grški zunanji minister Giorgos Gerapetritis je izjavil, da Libija spoštuje suverene pravice Grčije in da si Atene prizadevajo za pogovore o pomorskih mejah v skladu z mednarodnim pravom. Hkrati si Turčija prizadeva utrditi sporni pomorski sporazum z Libijo, pri čemer je Ibrahim Kalin, vodja turške obveščevalne službe, obiskal generala Halifo Haftarja v Bengaziju. Grški poslanec je poudaril podporo Ukrajini, jo povezal s ciprsko tragedijo in zavrnil turško-libijski sporazum.

Izraelska vlada je razdeljena glede načrta premierja Netanjahuja za ponovno zasedbo Gaze, zato je bila odpovedana seja vlade, na kateri naj bi bil načrt potrjen. Visoki izraelski vojaški uradniki opozarjajo, da bi načrt ogrozil življenja talcev. V Atenah pa sta se srečala grški in egiptovski zunanji minister, kjer so razpravljali o strateških zavezništvih in konkurenci za kapitalski dobiček.

Med novimi poročili o pogajanjih med Rusijo in Ukrajino v Istanbulu je Kijev predlagal takojšnje premirje in srečanje predsednikov Putin-Zelenski konec avgusta. Tretji krog pogajanj je trajal približno 40 minut, glavno dogajanje pa je bilo usmerjeno v izmenjavo ujetnikov. Kmalu po mirovnih pogovorih sta si strani izmenjali tudi napade z droni, pri čemer je ukrajinska vojska napadla območja v južni Rusiji, ruske sile pa so izvedle obsežen napad na Odeso.