Grški zunanji minister Jorgos Gerapetritis je v parlamentu poudaril, da je razširitev ozemeljskih voda, vključno z Egejskim morjem, izključna nacionalna pravica Grčije, o kateri se z drugimi državami ne bo pogajala. Izjava prihaja kot neposreden odziv na nedavne trditve turškega zunanjega ministra Hakana Fidana o statusu morskih meja. Gerapetritis je s tem utrdil uradno stališče Aten, da vprašanje suverenosti nad morskimi pasovi ostaja zunaj okvira mednarodnih pogajanj. Istočasno je grški premier Kiriakos Micotakis napovedal, da se bo z turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoğanom najverjetneje srečal v začetku februarja. Čeprav točen datum še ni določen, Micotakis pričakuje srečanje v prvi dekadi meseca. Premier je izpostavil, da bo osrednja tema pogovorov določitev morskih meja, vendar je Turčijo pozval, naj se vzdrži neutemeljenih zahtev, ki spodkopavajo stabilnost v regiji. Poleg vprašanja epikontinentalnega pasu bosta voditelja obravnavala tudi druge bilateralne zadeve, med katerimi so ključnega pomena migracije in sodelovanje med različnimi ministrstvi. Kljub pripravljenosti na dialog Grčija vztraja, da so njene ozemeljske pravice v skladu z mednarodnim pravom morja neodtujljive, kar postavlja jasne meje prihajajočim pogajanjem z Ankaro.

Grški zunanji minister George Gerapetritis je v petek v parlamentu ponovil odločenost države, da razširi svoje ozemeljske vode in vzpostavi nov morski park v Egejskem morju. Napoved prihaja kljub dolgotrajnim opozorilom Turčije, da bi vsakršen tovrsten enostranski korak Aten v teh sporah pomenil razlog za vojno (casus belli). Gerapetritis je poudaril, da je širitev voda suverena pravica Grčije, ki bo uveljavljena v skladu z mednarodnim pravom. Napetosti med sosednjima državama so se ponovno povečale le dan po tem, ko je turški zunanji minister Hakan Fidan izjavil, da je vprašanje Egejskega morja treba reševati celovito. Turčija že desetletja nasprotuje grški širitvi voda zunaj trenutnih šestih navtičnih milj, saj bi to po njihovem mnenju praktično zaprlo dostop do mednarodnih voda in omejilo turške interese. Grški načrti poleg širitve voda vključujejo tudi prostorsko načrtovanje morskih parkov, kar Turčija vidi kot poskus prejudiciranja statusa nekaterih otokov in čeri. Kljub nedavnim prizadevanjem za izboljšanje dvostranskih odnosov in dialogu na visoki ravni, najnovejše izjave kažejo na globoka razhajanja glede morske suverenosti. Grčija vztraja, da njena pravica do širitve voda do 12 navtičnih milj temelji na Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS), ki pa je Turčija ni podpisala. Razmere ostajajo napete, saj nobena stran ne kaže pripravljenosti na odstopanje od svojih temeljnih stališč glede teritorialne razmejitve.

Britanska revija The Economist je na podlagi diplomatskih virov objavila seznam najverjetnejših kandidatov za nasledstvo turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. Med ključnimi osebami, ki bi lahko v prihodnosti prevzele vodenje države, so se znašli člani predsednikove družine in visoki državni uradniki. Največ pozornosti vzbujajo predsednikov mlajši sin Bilal Erdogan, njegov zet in razvijalec vojaških brezpilotnih letalnikov Selcuk Bayraktar ter sedanji zunanji minister Hakan Fidan. Analiza poudarja, da izbira naslednika ne bo odvisna le od družinskih vezi, temveč tudi od strateškega vpliva znotraj turškega varnostnega in političnega aparata. Selcuk Bayraktar uživa velik ugled zaradi uspehov turške obrambne industrije, medtem ko Hakan Fidan velja za izkušenega stratega, ki je pred vodenjem diplomacije dolga leta usmerjal turško obveščevalno službo MIT. Na seznamu se pojavlja tudi Suleyman Soylu, nekdanji notranji minister, ki ohranja močan vpliv v nacionalističnih krogih. Čeprav Erdogan še ni uradno napovedal umika iz politike, se razprave o njegovem nasledniku stopnjujejo zaradi ugibanj o njegovem zdravstvenem stanju in potrebi po stabilni tranziciji oblasti v prihodnjem desetletju. Izbira novega voditelja bo ključno oblikovala prihodnjo usmeritev Turčije, njeno vlogo v zvezi NATO ter geopolitično držo v regiji, ki jo zaznamujejo konflikti na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je potrdil, da Turčija vodi pogovore s Pakistanom in Savdsko Arabijo o pridružitvi obrambnemu zavezništvu, ki sta ga državi vzpostavili septembra. Pakistanski minister Raza Hayat Hiraj je potrdil, da gre za ločen dogovor od lanskega pakistansko-savdskega sporazuma. Pogajanja naj bi potekala že skoraj eno leto.

Več tisoč ljudi se je v torek v severovzhodni Siriji zbralo na protestih proti prisilnemu umiku kurdskih borcev iz mesta Alep, ki je sledil večdnevnim smrtonosnim spopadom z vladnimi silami. Nasilje v drugem največjem sirskem mestu je dodatno poglobilo razkol med vlado predsednika Ahmeda al-Šare in kurdskimi silami (SDF), ki so nezaupljive do nove islamistične oblasti. Protestniki so v mestu Kamišli kljub dežju izražali nasprotovanje politiki novega režima, ki želi centralizirati oblast po 14 letih državljanske vojne. Sirska vlada je območje vzhodno od Alepa razglasila za zaprto vojaško območje, kurdske sile pa obtožila nove mobilizacije, kar kljub razglašeni prekinitvi ognja povečuje tveganje za širitev konflikta. Napetosti so narasle po tem, ko so spopadi prejšnji teden terjali več deset življenj, sirski predsednik pa vztraja pri obljubi o poenotenju države pod enim vodstvom, čemur se Kurdi na severu države upirajo. Trenutne razmere v Alepu odražajo nestabilnost v post-revolucionarni Siriji, kjer se interesi različnih oboroženih frakcij še vedno močno križajo. Medtem ko vlada poskuša utrditi nadzor nad ključnimi urbanimi središči, kurdska manjšina strahuje pred izgubo avtonomije in ponovnim pregonom, kar bi lahko privedlo do dolgotrajne destabilizacije severnega dela države.

Po poročilih nevladnih organizacij naj bi se represija v Iranu stopnjevala, število smrtnih žrtev protestov pa naj bi doseglo 2000. Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki poslujejo z Iranom, kar bi lahko prizadelo Kitajsko. Obenem je protestnikom sporočil, da "pomoč prihaja". Kitajska je obsodila uporabo carin kot sredstvo pritiska, Katar pa je zaradi naraščajočih napetosti začel z evakuacijo osebja iz letalskega oporišča Al Udeid.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Donald Trump je izjavil, da razmišlja o "močnih možnostih" za posredovanje v Iranu, vključno z zračnimi napadi, zaradi nasilnega zatiranja protestov. Organizacije za človekove pravice poročajo, da je bilo ubitih že skoraj 650 protestnikov, na tisoče pa jih je bilo pridržanih. Iran trdi, da je pripravljen na pogovore, a tudi na vojno. Trump je tudi nakazal, da je Iran morda prestopil rdečo črto.

Turški zunanji minister Hakan Fidan se je udeležil spletne konference, posvečene drugi fazi mirovnega načrta za območje Gaze. Namen srečanja je bil uskladitev mednarodnih prizadevanj za stabilizacijo razmer na bližnjevzhodnem konfliktnem območju in iskanje diplomatskih rešitev za trajno premirje. Sodelovanje Turčije na tovrstnih srečanjih poudarja njeno vlogo kot regionalne posrednice pri reševanju palestinskega vprašanja. Razprave so bile osredotočene na konkretne korake druge faze načrta, ki vključuje humanitarno pomoč in dolgoročno politično ureditev v regiji. Turška diplomacija si v okviru teh prizadevanj prizadeva za širši konsenz med mednarodnimi akterji, s čimer želi preprečiti nadaljnje stopnjevanje nasilja. Fidan je v pogovorih izpostavil nujnost takojšnjega ukrepanja za zaščito civilnega prebivalstva.

Iranski parlamentarni govorec je opozoril ZDA pred morebitno napačno oceno, če bo Iran napaden, in zagrozil s povračilnimi ukrepi. Iran je tudi opozoril, da bo v primeru napada na Teheran udaril po Izraelu in ameriških bazah. Iranski predsednik je izjavil, da bo poslušal protestnike, a opozoril pred izgredniki, kar kaže na zaostritev stališča glede protestov. Kljub zaostrenim ukrepom varnostnih sil se protivladni protesti v Iranu nadaljujejo že petnajsti dan, medtem ko zahodne države, predvsem ZDA, povečujejo pritisk na Teheran. Iranske oblasti so napovedale, da bi lahko okrepile zatiranje protestov, za nemire pa so okrivile teroriste.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Turški zunanji minister Hakan Fidan se je v Ankari srečal z omanskim kolegom Sayyidom Badrom Hamadom Al Busaidijem, s katerim sta v okviru uradnega obiska obravnavala ključna vprašanja dvostranskega sodelovanja in trenutne geopolitične razmere v regiji. Po poročanju turških medijev sta se diplomata osredotočila na krepitev gospodarskih vezi ter usklajevanje stališč glede varnostne situacije na Bližnjem vzhodu. Fidan je po srečanju poudaril pomen stabilnosti v Zalivu in širši regiji, kar predstavlja skupni interes obeh držav. Poleg srečanja z omanskim predstavnikom je minister Fidan opravil tudi ločen pogovor s pakistanskim zunanjim ministrom, kar nakazuje na intenzivno turško diplomatsko aktivnost v smeri islamskega sveta. Na skupni tiskovni konferenci z Al Busaidijem je Fidan podal izjave o napredku pri uresničevanju predhodnih dogovorov in napovedal nadaljnje investicijske projekte, ki bodo povezali gospodarstvi Turčije in Omana. Razpravljala sta tudi o humanitarni krizi v Gazi in potrebi po trajnejši rešitvi palestinskega vprašanja. Diplomatska srečanja potekajo v času, ko Turčija aktivno poskuša utrditi svojo vlogo regionalnega posrednika in stabilizatorja. Obisk omanskega ministra potrjuje strateško naravnanost Ankare k diverzifikaciji zavezništev in krepitvi vpliva v arabskem svetu. Turška diplomacija tako nadaljuje z vrsto visokih srečanj, ki vključujejo vprašanja od energetske varnosti do mirovnih pogajanj v sosednjih regijah, kar je bilo opazno tudi pri nedavnih prizadevanjih v kavkaškem konfliktu.

V Alepu je prišlo do množičnega razseljevanja prebivalstva zaradi okrepljenih spopadov med sirsko vojsko in kurdskimi borci. Sirska vojska je napovedala prekinitev ognja, vendar so kurdski borci zavrnili poziv k umiku. V spopadih je umrlo 21 ljudi.

Turški zunanji minister Hakan Fidan se je udeležil vrha o Ukrajini v Parizu, kjer je v imenu predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana izpostavil varnost v Črnem morju kot strateško prioriteto svoje države. Srečanje, ki ga je sklical francoski predsednik Emmanuel Macron, je združilo več kot 30 držav v okviru tako imenovane koalicije voljnih pod vodstvom Francije in Velike Britanije. Fidan je na srečanju ponovil stališče Ankare o nujnosti sprejetja konkretnih in k rezultatom usmerjenih ukrepov za končanje vojne v Ukrajini. Turška delegacija je poudarila, da stabilnost v črnomorski regiji ostaja ključna za mednarodno varnost in nemoten pretok surovin. Poleg varnostnih vprašanj je turški minister izpostavil tudi pripravljenost države za posredovanje pri doseganju trajnega miru. Ankara si že od začetka konflikta prizadeva za ravnotežje med svojo vlogo v zvezi Nato in ohranjanjem odprtih komunikacijskih kanalov z obema vpletenima stranema, s čimer želi preprečiti nadaljnjo eskalacijo v svoji neposredni bližini.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je po petkovi molitvi v Carigradu napovedal, da bo v ponedeljek, 5. januarja, opravil telefonski pogovor z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Glavne teme pogovora bodo vključevale reševanje konflikta med Rusijo in Ukrajino ter trenutne razmere na območju Palestine. Erdogan je poudaril, da Turčija nadaljuje z aktivno diplomatsko vlogo in vzdržuje stike s ključnimi svetovnimi voditelji, vključno z Vladimirjem Putinom in Volodimirjem Zelenskim, medtem ko se bo turški zunanji minister Hakan Fidan udeležil prihajajočega vrha v Parizu. Poleg vprašanj o vojni v Ukrajini je turški predsednik izkoristil priložnost za oster napad na izraelsko vlado in premierja Benjamina Netanjahuja, ki ga je primerjal s faraonom. Izpostavil je množične demonstracije v Carigradu, na katerih se je zbralo več kot 520.000 ljudi v podporo Gazi, in zatrdil, da dejanja Izraela ne bodo ostala nekaznovana. Pogovori med Ankaro in Washingtonom potekajo tudi v luči morebitne vrnitve Turčije v program razvoja bojnih letal F-35, iz katerega je bila država pred leti izključena zaradi nakupa ruskega obrambnega sistema S-400, vendar je Trump nakazal pripravljenost na ponovni razmislek o tem vprašanju.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je v seriji telefonskih pogovorov s svojima kolegoma iz Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov (ZAE) obravnaval aktualno politično in varnostno situacijo v Jemnu. Fidan se je pogovarjal s savdskim zunanjim ministrom Faisalom bin Farhanom Al Saudom ter vodjo diplomacije ZAE šejkom Abdullahom bin Zayedom Al Nahyanom. Glavna tema diplomatskih prizadevanj so bili zadnji dogodki v Jemnu, kjer si Turčija prizadeva za stabilizacijo razmer in tesnejše regionalno sodelovanje. Ti pogovori odražajo aktivno vlogo Turčije v bližnjevzhodni diplomaciji, kjer Ankara poskuša usklajevati stališča s ključnimi arabskimi prestolnicami glede regionalnih kriz. Čeprav podrobnosti o konkretnih dogovorih niso bile razkrite, srečanje na daljavo potrjuje pomembnost jemenske krize za varnostno arhitekturo celotnega Arabskega polotoka in strateški interes Turčije pri zagotavljanju regionalnega miru. Diplomatska pobuda Fidana sledi širšemu trendu turškega sodelovanja z regionalnimi akterji pri reševanju dolgotrajnih konfliktov.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v petek napovedal, da se bo v ponedeljek po telefonu pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom o ključnih vprašanjih zunanje politike. Osrednji temi pogovora bosta mirovna prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini ter aktualne razmere na območju Gaze. Erdogan je novico sporočil novinarjem v Istanbulu in poudaril, da Turčija ostaja aktivno vključena v reševanje bližnjevzhodnih konfliktov. Poleg napovedanega klica je turški voditelj razkril, da se bo turški zunanji minister Hakan Fidan v prihodnjih dneh v Parizu udeležil srečanja skupine držav, ki podpirajo Ukrajino. Ankara si že dlje časa prizadeva ohraniti vlogo posrednika med Moskvo in Kijevom, hkrati pa Erdogan stopnjuje kritike do izraelskega vodstva, saj je ponovil, da Turčija Gaze ni pustila na cedilu in da bodo premierja Netanjahuja doletele posledice njegovih dejanj. Sodelovanje med Turčijo in ZDA pri teh vprašanjih odraža skupna prizadevanja za stabilizacijo razmer, kljub nekaterim preteklim nesoglasjem glede energetske in obrambne politike.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je napovedal, da bo v ponedeljek, 5. januarja 2024, opravil telefonski pogovor s predsednikom Združenih držav Amerike Donaldom Trumpom. Glavna tema njunega dialoga bo iskanje možnosti za mirno rešitev konflikta v Ukrajini, dotaknila pa se bosta tudi vprašanja Palestine. Erdogan je poudaril, da ohranja redne stike tako z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom kot z ameriškim vrhom, s čimer Turčija utrjuje svojo vlogo posrednice v regiji. Načrtovani klic bo sledil vrhu t. i. koalicije voljnih v Parizu, kjer bo Turčijo zastopal zunanji minister Hakan Fidan. Ankara si že dlje časa prizadeva za oživitev carigrajskih pogajanj, ki so v začetnih fazah vojne veljala za najresnejši poskus premirja. Napovedano sodelovanje med Ankaro in Washingtonom prihaja v času, ko se v mednarodni javnosti pojavljajo različna ugibanja o Trumpovi prihodnji politiki do Ukrajine in morebitnih komercialnih pogojih za nadaljnjo vojaško pomoč Kijevu.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je v Ankari sprejel sekretarja ukrajinskega Sveta za nacionalno varnost in obrambo Rustema Umerova. Na srečanju v turški prestolnici sta sogovornika razpravljala o vprašanjih nacionalne varnosti in nadaljnjem sodelovanju med državama v luči trajajočih regionalnih napetosti. Sestanek predstavlja nadaljevanje diplomatskih prizadevanj Turčije, ki si prizadeva ohraniti vlogo posrednice med Kijevom in Moskvo ter hkrati krepiti strateške vezi z Ukrajino. Uradna Ankara podrobnosti o vsebini pogovorov ni razkrila, vendar pa srečanje na tako visoki ravni kaže na pomen usklajevanja varnostnih politik med Turčijo in Ukrajino. Turčija, ki je članica zveze NATO, vseskozi podpira ozemeljsko celovitost Ukrajine, hkrati pa vzdržuje odprte komunikacijske kanale z Rusko federacijo. Obisk Umerova potrjuje tesno obrambno in politično sodelovanje, ki se je v zadnjih letih še dodatno poglobilo.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je v svojem novoletnem sporočilu izpostavil, da se je Turčija v preteklem obdobju uveljavila kot ključen naslov za reševanje kriz in kot akter, ki vliva zaupanje v mednarodnem prostoru. Po njegovih besedah bo država tudi v letu 2026 nadaljevala s svojo aktivno zunanjepolitično strategijo, ki temelji na iskanju miru, stabilnosti in blaginje. Fidan je poudaril zavezanost Turčije k večstranski diplomaciji in izpolnjevanju humanitarnih odgovornosti na globalni ravni. Minister je v svojem nagovoru izpostavil, da Turčija ostaja vodilna sila pri oblikovanju rešitev za kompleksne mednarodne izzive. Napovedal je krepitev diplomatskih prizadevanj in poudaril pomen turškega prispevka k regionalnemu miru. Sporočilo odraža ambicije Ankare po utrditvi svojega položaja kot neodvisnega in vplivnega posrednika v globalnih zadevah, s posebnim poudarkom na humanitarnem delovanju in stabilizaciji kriznih žarišč.

Zunanji minister Turčije Hakan Fidan je opravil telefonske pogovore z zunanjimi ministri Egipta, Savdske Arabije in Jordanije. Pogovarjali so se o razmerah v Somaliji in Gazi. Fidan se je srečal tudi z višjim svetovalcem ZDA za Afriko Massadom Boulosom, s katerim sta ocenila situacijo v Somaliji.

Izraelski obrambni minister Israel Katz je obljubil, da Izrael ne bo nikoli zapustil Gaze in načrtuje nove vojaško-kmetijske postojanke na severu območja. Hkrati je Izrael odobril gradnjo 19 novih judovskih naselbin na zasedenem Zahodnem bregu. Izraelske sile so izvedle več napadov v južnem Libanonu, s čimer so kršile sporazum o prekinitvi ognja. Umrl je Mohammad Bakri, palestinski režiser filma Jenin, Jenin.

Zunanji minister Hakan Fidan se je v Ankari sestal s člani političnega biroja Hamasa, ki ga je vodil Halil el-Hayye. Hamas je poudaril, da izpolnjuje pogoje za prekinitev ognja, vendar Izrael še naprej napada Gazo, kar naj bi oviralo prehod v drugo fazo mirovnega načrta.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je obtožil Hamas kršitve dogovora o prekinitvi ognja v Gazi, potem ko je bila v Rafi z eksplozivno napravo ranjena vojaška oseba. Izrael je napovedal odgovor. Hamas je zanikal odgovornost za incident.

Visoki turški diplomat, vojaški voditelji in obveščevalni šefi so obiskali Sirijo, da bi ocenili dogovor med oblastmi v Damasku in kurdskimi silami glede integracije Kurdov v sirsko vojsko. Srečali so se s sirskim predsednikom Ahmedom al-Sharaajem.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je po pogovorih z ameriškimi, katarskimi in egiptovskimi uradniki v Miamiju dejal, da Turčija pričakuje, da se bo druga faza dogovora o prekinitvi ognja v Gazi začela v začetku leta 2026. Fidan je na tiskovni konferenci v Damasku poudaril, da so se pogovori osredotočili na ovire pri napredovanju dogovora in da je prioriteta, da vodenje Gaze prevzame palestinska skupina.

Turčija je izrazila dvom o nameri kurdskih sil SDF, da se integrirajo v sirsko državo, in poudarila, da mora kurdska skupina razorožiti svoje sile. Turčija je tudi zagrozila z vojaško akcijo, če se kurdske sile ne bodo v celoti integrirale v sirsko vojsko.

ZDA, Katar, Egipt in Turčija so pozvali strani v Gazi k spoštovanju zavez o prekinitvi ognja, ob nadaljevanju izraelskih napadov. Pogovori so pohvalili prvo fazo premirja, vključno s humanitarno pomočjo, vrnitvijo ujetnikov in zmanjšanjem sovražnosti.

Posebni odposlanec ZDA, Steve Witkoff, bo v Miamiju gostil srečanje s predstavniki Turčije, Katarja in Egipta, da bi pospešili pogovore o prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom. Izrael se je znašel v 'obdobju čakanja' glede dogovorov o prekinitvi ognja na več frontah.

Turški zunanji minister Hakan Fidan se je sestal s posebno odposlanko generalnega sekretarja Združenih narodov za Ciper, Mario Angelo Holguin Cuellar, da bi razpravljali o aktualnih vprašanjih, povezanih s Ciprom.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je v Ankari sprejel ameriškega veleposlanika in posebnega odposlanca za Sirijo Toma Barracka. Pogovori so potekali v prijateljskem vzdušju, vendar podrobnosti niso znane.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je opravil telefonske pogovore z zunanjimi ministri Jordanije, Savdske Arabije in Katarja o izvajanju mirovnega načrta za Gazo. V pogovorih so ocenili najnovejši razvoj dogodkov.

Grški diplomatski viri so odgovorili na izjave turškega zunanjega ministra Hakana Fidana in poudarili, da je edina razlika med Grčijo in Turčijo določitev izključne ekonomske cone (EEZ) in epikontinentalnega pasu. Grčija zavrača vse revizionistične pozicije in predloge.

Hamas je izrazil pripravljenost razpravljati o zamrznitvi ali skladiščenju svojega orožja kot del dogovora o prekinitvi ognja z Izraelom, kar bi lahko predstavljalo možno rešitev za rešitev konflikta.

Katarski premier in zunanji minister šejk Mohammed bin Abdulrahman bin Jassim Al-Thani se je na obrobju foruma v Dohi srečal z delegacijo organizacije The Elders. Minister za energetiko Saad bin Sherida Al Kaabi pa je v Dohi govoril z namestnikom premierja in ministrom za zunanje zadeve in turizem Malte, Ianom Borgom, o tesnejših energetskih povezavah.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je dejal, da pričakuje, da bosta Turčija in ZDA kmalu našli način za odpravo ameriških sankcij CAATSA. Dodal je, da sta zaveznici v Natu že začeli delati na tem vprašanju. ZDA so Turčijo leta 2020 izključile iz programa lovskih letal F-35 in uvedle sankcije zaradi nakupa ruskih sistemov zračne obrambe S-400. Turčija potezo ocenjuje kot nepravično in upa, da bosta strani to vprašanje rešili.

Hamas je izjavil, da je pripravljen predati orožje v Gazi palestinski oblasti, ki bi upravljala to območje, če se izraelska vojska umakne.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je na forumu v Dohi izjavil, da je Turčija pripravljena prispevati k mirovnim prizadevanjem v Gazi, vključno z možnostjo napotitve vojakov, če bo to potrebno. Poudaril je potrebo po mednarodnem sodelovanju pri reševanju kriz v regiji in izrazil turško pripravljenost, da stori svoj del.

Turški publicist Ismail Kapan je v svoji kolumni za publikacijo Türkiye izjavil, da so zahodne države, v želji po oslabitvi Rusije in podaljšanju konflikta v Ukrajini, same postale ranljive. Kapan trdi, da se je izračun Zahoda, da bo oslabil Moskvo, izjalovil in povzročil nepričakovane negativne posledice za samega Zahod.

Vodja Čečenije, Ramzan Kadirov, je sporočil, da je ukrajinski brezpilotni letalnik napadel eno od stavb v kompleksu Grozni-City. V napadu ni bil nihče poškodovan. Dogodek je bil obravnavan na sestanku v Groznem.

V izraelskih zračnih napadih na severno Gazo so bili ubiti trije Palestinci, s čimer je Izrael kršil dogovor o prekinitvi ognja. V ločenem incidentu je bilo v severni Gazi ubitih pet Palestincev. Katar in Egipt sta pozvala k takojšnjemu umiku izraelskih enot in hitri napotitvi mednarodnih sil.

Zunanji minister Hakan Fidan se je udeležil 23. doškega foruma v Katarju, ki je potekal od 6. do 7. decembra. Na forumu je sodeloval v pomembnih razpravah, vključno z uvodnimi zasedanji o posredovanju v času razdrobljenosti in oblikovanju varnostne arhitekture na Bližnjem vzhodu, ter opravil dvostranske pogovore.

Zunanji minister Hakan Fidan se je v okviru 32. ministrskega sveta OVSE na Dunaju srečal z avstrijsko zunanjo ministrico Beate Meinl-Reisinger in madžarskim zunanjim ministrom Petrom Szijjartom. Fidan je poudaril strateški cilj Turčije glede članstva v EU in pozval k pospešitvi pogajanj. Na srečanju je minister Fidan nagovoril tudi udeležence ministrskega sveta OVSE.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je opozoril, da bi napadi na trgovske ladje v bližini turških obal v Črnem morju lahko zaprli regijo za trgovino in pretok ljudi. Po njegovih besedah takšni incidenti ogrožajo varnost plovbe in lahko Črno morje spremenijo v območje, nedostopno za mednarodno trgovino, kar vpliva na gospodarske interese Turčije in stabilnost celotne regije. Romunska vojska je uničila ukrajinsko.

Turški zunanji minister Hakan Fidan se je v Bruslju, ob robu srečanja zunanjih ministrov Nata, ločeno srečal s svojimi kolegi iz Nizozemske (David van Weel), Belgije (Maxime Prevot), Romunije in Bolgarije. Razpravljali so o dvostranskih odnosih in regionalnih vprašanjih.

Turški zunanji minister Hakan Fidan se je s generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem pogovarjal o varnosti Črnega morja, potem ko je Turčija izrazila zaskrbljenost zaradi napadov na ruske ladje. Fidan se je v Bruslju srečal tudi s številnimi predstavniki Nata in Evropske unije.

Ali Larijani je na Twitterju pozdravil turškega zunanjega ministra Hakana Fidana ob njegovem obisku v Iranu z besedami: "Dobrodošel v svojem domu."

Turški zunanji minister Hakan Fidan je med obiskom v Teheranu pozval mednarodno skupnost k takojšnjemu ukrepanju proti izraelski širitveni politiki, ki po njegovem mnenju spodkopava stabilnost v Siriji in Libanonu. Fidan se je v Teheranu srečal z iranskim zunanjim ministrom Abasom Araghčijem, s katerim sta razpravljala o ključnih regionalnih vprašanjih, vključno s Palestino, Gazo in Sirijo.

Turški zunanji minister Hakan Fidan se je v Teheranu srečal z iranskim predsednikom Mesudom Pezeškiyanom, predsednikom Islamskega posvetovalnega zbora Mohamedom Bakırom Galibafom in generalnim sekretarjem iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Alijem Laricanijem.

Turški zunanji minister Hakan Fidan se je v Teheranu srečal s predsednikom iranskega parlamenta, Mohamedom Bakerjem Galibafom, in iranskim zunanjim ministrom Sidom Abasom Irakčijem.