Izraelske zračne sile so v ponedeljek in torek izvedle niz napadov na tarče v južnem in vzhodnem delu Libanona, pri čemer so zadela tudi Sidon, tretje največje mesto v državi. V zgodnjih torkovih urah je bil v Sidonu popolnoma uničen trinadstropni trgovski objekt, libanonske oblasti pa poročajo o obsežni gmotni škodi. Napadi so se zvrstili v času povečanih napetosti in le nekaj dni pred napovedanim srečanjem libanonskih uradnikov, na katerem naj bi razpravljali o ključnem vprašanju razorožitve oboroženega gibanja Hezbolah. Libanonska vlada je dejanja ostro obsodila in jih označila za provokacijo pred pomembnimi diplomatskimi pogovori o razorožitvi. Operacije sledijo stopnjevanju nasilja v regiji, ki se je razširilo tudi na Zahodni breg, kjer so izraelske sile med nedavnimi vpadi v begunjska naselja povzročile civilne žrtve. Stopnjevanje vojaških aktivnosti neposredno vpliva na stabilnost bližnjevzhodne regije in otežuje prizadevanja za dosego trajnega premirja.

Izraelske vojaške sile so v soboto in torek izvedle niz vdorov v južnosirsko pokrajino Kunejtra, kar predstavlja nove kršitve suverenosti sirske države. Po poročanju lokalnih medijev in tiskovne agencije Anadolu so izraelske enote s tremi vojaškimi vozili prodrle v vasi Barika in Kudna preko vhoda v mesto Bir Adžam. Skupno so zabeležili tri ločene vdore, ki so se osredotočili na podeželsko območje v jugozahodnem delu države. Operacije potekajo v času povečane nestabilnosti v Siriji, kjer so se izraelske sile v zadnjem obdobju pogosto vmešavale v dogajanje na terenu, uradno pod pretvezo zagotavljanja varnosti na mejnem območju. Zadnji vdori v Kunejtru so povzročili dodatne napetosti v regiji, ki se že spopada z notranjimi plemenskimi spori in krhkim premirjem po zamenjavi oblasti v Damasku. Sirski viri poudarjajo, da gre za neupravičen poseg v ozemeljsko celovitost države.

Tiskovni predstavnik iranskega ministrstva za zunanje zadeve Esmaeil Baghaei je v uradni izjavi poudaril, da iranske oborožene sile ostajajo v stanju polne pripravljenosti za obrambo države. Njegov odziv je sledil nedavnim navedbam in grožnjam s strani Izraela in Združenih držav Amerike glede morebitnih novih vojaških posegov proti Iranu. Baghaei je tovrstne grožnje označil za del širše psihološke vojne in medijskega pritiska, ki naj bi bil usmerjen v destabilizacijo države. Po besedah tiskovnega predstavnika iranske oblasti pozorno spremljajo dejavnosti nasprotnikov in ne bodo dopustile nikakršne malomarnosti pri zaščiti suverenosti Irana. Poudaril je, da so oborožene sile odločene braniti domovino z vsemi razpoložljivimi sredstvi, medtem ko medijske špekulacije o napadih interpretirajo kot že znano strategijo stopnjevanja napetosti. Izjava odraža vztrajanje Teherana pri obrambni drži sredi zaostrenih regionalnih varnostnih razmer.

Izraelska vojska je izvedla dodatne napade na območja Gaze, s čimer je kršila dogovor o prekinitvi ognja, ki velja od oktobra. V izraelskem napadu blizu Han Junisa je bil ubit Palestinec.

Izrael je odvzel licence več kot trideset humanitarnim organizacijam, kar povzroča težave pri njihovem delovanju v Gazi. Zdravniki brez meja so opozorili, da bodo marca prisiljeni končati svoje delovanje v Gazi, če Izrael ne bo spremenil te odločitve. Poleg tega je Izrael po poročilih pospešil širitev naselbin in de facto aneksijo delov zasedenega Zahodnega brega.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Generalni sekretar gibanja Hezbolah šejk Naim Kasem je v televizijskem nagovoru ob šesti obletnici smrti iranskega generala Kasema Solejmanija in namestnika poveljnika iraških sil Abuja Mahdija al Muhandisa izrazil ponos nad tesnimi vezmi z Iranom. Kasem je Solejmanija označil za vzor avtentičnega islamskega humanitarnega projekta in poudaril, da je bil njegov glavni cilj podpora odporniškim gibanjem ter preprečevanje tujih vplivov v regiji. Po njegovih navedbah je Iran gibanju Hezbolah nudil obsežno vojaško in politično podporo, ne da bi v zameno zahteval kakršne koli povračilne usluge. Kasem je v svojem govoru izpostavil, da ostaja prednostna naloga Hezbolaha popoln umik izraelskih sil iz Libanona. Pohvalil je vojaške veščine nekdanjega poveljnika sil Al Kuds in poudaril, da je iranska pomoč ključna za stabilnost in moč šiitskega gibanja v Libanonu. Nagovor se vpenja v širši kontekst napetosti na Bližnjem vzhodu, kjer Hezbolah ob tesnem sodelovanju s Teheranom ohranja svojo oboroženo strukturo kljub mednarodnim pritiskom po razorožitvi. Dogodek v Teheranu in Bejrutu znova potrjuje os odporniškega gibanja pod iranskim vodstvom.

Namestnik generalnega sekretarja Hezbolaha, Šejk Naim Kasem, je na slovesnosti ob šesti obletnici smrti iranskega generala Kasema Solejmanija in podvoveljnika iraških sil Abuja Mahdija al Muhandisa izpostavil strateški pomen njunega delovanja. Po Kasemovih besedah je Solejmani združeval izjemno vojaško in politično zavest, kar mu je omogočalo natančno analiziranje dogodkov in učinkovito delovanje na terenu. Solejmanija je označil za osebnost, ki ni bila le vojaški poveljnik, temveč simbol celotnega gibanja. Slovesnosti, ki so potekale v Libanonu in Iranu, so namenjene krepitvi ideologije »osi upora«. Predsednik iranske Fundacije za zadeve mučencev in veteranov je ob tej priložnosti poslal posebno sporočilo, v katerem je poudaril trajno zapuščino pokojnega generala. Dogodki so potekali ob prisotnosti visokih političnih in verskih predstavnikov, ki so v svojih nagovorih poudarili, da bodo nadaljevali pot, ki sta jo začrtala Solejmani in al Muhandis.

Libanonsko gibanje Hezbolah in Vrhovni politični svet Jemna sta ostro obsodila nedavno ameriško vojaško operacijo v Venezueli, ki so jo označili za dejanje teroristične agresije in uličnega razbojništva. Po navedbah obeh organizacij so ameriške sile izvedle napade na glavno mesto Caracas, pri čemer so ciljale na ključno civilno infrastrukturo in stanovanjska naselja. V izjavah so poudarili, da je operacija vključevala ugrabitev venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge, kar predstavlja resno kršitev mednarodnega prava in suverenosti države. Hezbolah je v svojem sporočilu za javnost podrobno opisal, da so bile tarče napadov predvsem civilne ustanove, kar je povzročilo preplah med prebivalstvom. Vrhovni politični svet Jemna je dejanje označil za precedens brez primere v sodobni diplomaciji in napad na ustavno ureditev neodvisne republike. Obe organizaciji sta izrazili solidarnost z venezuelskim ljudstvom v luči stopnjevanja pritiskov s strani administracije Združenih držav Amerike, ki si že dlje časa prizadeva za zamenjavo oblasti v tej južnoameriški državi.

Izraelska vojska je v več letalskih napadih na jugu Libanona zadela tarče šiitskega gibanja Hezbolah, vključno z vadbenim taborom elitne enote Radvan. Po navedbah izraelske vojske so bili napadi usmerjeni na objekte, ki jih skupina uporablja za usposabljanje borcev in skladiščenje orožja. Operacija je bila izvedena zaradi kršitev sporazuma o prekinitvi ognja in grožnje, ki jo vadbene dejavnosti Hezbolaha predstavljajo za varnost Izraela. Izraelski obrambni minister je ob tem poudaril pripravljenost države na nadaljnje ukrepe za uničenje zmogljivosti omenjene milice, če se bodo provokacije nadaljevale. Napadi so se odvili v več regijah južnega Libanona, vključno z območji severno od reke Litani, kar dodatno zaostruje že tako napete razmere na meji med državama. Libanonska stran za zdaj ni poročala o številu morebitnih žrtev, medtem ko Izrael vztraja, da so bili cilji izključno vojaške narave.

Izraelska vojska je v petek izvedla vrsto zračnih napadov na tarče gibanja Hezbollah v južnem delu Libanona. Po uradnih navedbah vojaških virov so bili napadi usmerjeni na ključne objekte proiranske milice, vključno s kompleksom za urjenje, ki ga uporablja elitna enota Radwan. Izraelske sile so ob tem zadele tudi zgradbo, ki naj bi služila kot skladišče orožja. Operacija se je odvila v času povečanih napetosti na obmejnem območju, kjer Izrael redno izvaja napade kljub mednarodnim prizadevanjem za stabilizacijo razmer. Današnji napadi so del širše izraelske strategije nevtralizacije vojaške infrastrukture Hezbollaha, ki jo Izrael označuje za neposredno grožnjo svoji varnosti. Po poročanju lokalnih virov so bili napadi siloviti, vendar natančno usmerjeni na območja pod nadzorom omenjene milice. Izraelsko ministrstvo za obrambo je poudarilo, da bodo nadaljevali z operacijami proti vsem strukturam, ki podpirajo teroristične dejavnosti proti državi Izrael. Libanonska stran za zdaj ni podala podrobnih informacij o morebitnih žrtvah med civilisti, medtem ko napadi še naprej poglabljajo humanitarno in varnostno krizo v regiji.

Izraelske obrambne sile (IDF) so v petek na severu države sprožile sisteme zračne obrambe po zaznavi sumljivega predmeta v bližini mesta Baram ob meji z Libanonom. Po sprožitvi siren za zračni alarm, ki so v tem delu Izraela zatulile prvič po daljšem časovnem obdobju, je bila izstreljena prestrezna raketa. Po preverjanju so vojaški viri potrdili, da je šlo za t. i. lažni cilj oziroma napačen alarm in ne za dejansko nevarnost ali vdor brezpilotnega letalnika. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti med Izraelom in šiitskim gibanjem Hezbolah, vendar slednje, po poročanju tiskovne agencije Reuters, v ta konkretni dogodek ni bilo vpleteno. Čeprav so se pojavila ugibanja o morebitnem napadu z droni, je izraelska vojska kasneje pojasnila, da prestrezanje ni povzročilo škode ali neposredne nevarnosti za prebivalstvo. Dogodek sledi nizu izraelskih zračnih napadov na tarče Hezbolaha na jugu Libanona v preteklih dneh, kar ohranja visoko stopnjo pripravljenosti obeh strani. Kljub temu da tokrat ni prišlo do dejanskega napada, so izraelski droni v preteklem obdobju večkrat ciljali člane Hezbolaha na jugu Libanona, kar odraža nestabilne varnostne razmere v regiji. Današnji lažni alarm poudarja občutljivost zračne obrambe na severni izraelski meji, kjer se vojska spopada z nenehnimi grožnjami iz sosednje države.

Hezbollah je uradno sporočil, da se ne namerava odpovedati svojemu orožju, čeprav se izteka rok, ki ga je libanonska vlada določila za začetek razorožitve na jugu države. Konec leta 2025 bi moral po načrtih vlade v Bejrutu predstavljati zaključek prve faze razoroževanja te oborožene skupine, vendar so predstavniki gibanja poudarili, da bodo svojo vojaško moč ohranili. Odločitev prihaja v času okrepljenih izraelskih zračnih napadov na libanonsko ozemlje, kar dodatno zaostruje varnostne razmere v regiji. Napetosti med libanonskimi oblastmi in Hezbollahom se stopnjujejo, saj mednarodna skupnost pritiska na Libanon, naj zagotovi izpolnjevanje resolucij Združenih narodov o demilitarizaciji območja južno od reke Litani. Zavračanje razorožitve povečuje tveganje za nadaljnjo destabilizacijo Libanona in neposreden vojaški spopad širših razsežnosti z Izraelom, ki svoje napade utemeljuje prav z nevtralizacijo Hezbollahove grožnje.

Ameriški predsednik Donald Trump se je v svojem letovišču Mar-a-Lago na Floridi sestal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, s katerim sta potrdila usklajeno politiko do Irana. Trump je Teheran ostro opozoril pred morebitnim ponovnim zagonom jedrskega programa ali obnovo zalog balističnih raket, pri čemer je dejal, da bi Združene države Amerike v takšnem primeru uporabile svoja strateška sredstva, vključno z bombarderji B-2. Voditelja sta razpravljala tudi o načinih za prekinitev zastoja pri pogajanjih o prekinitvi ognja na območju Gaze ter o varnostnih vprašanjih, povezanih z libanonskim gibanjem Hezbolah. Srečanje predstavlja nadaljevanje ameriške politike stopnjevanja pritiska na Iran, ki jo Trump zagovarja že dlje časa. Izraelska stran je izrazila zadovoljstvo nad neomajno podporo Washingtona v luči poročil o iranskih prizadevanjih za obnovo vojaške infrastrukture po nedavnih regionalnih spopadih. Trumpova retorika nakazuje pripravljenost na neposredno vojaško posredovanje, če bi Teheran prestopil določene pragove pri razvoju orožja za množično uničevanje ali raketne tehnologije, kar še dodatno zaostruje napetosti na Bližnjem vzhodu.

Izraelska vojska je v nedeljo uradno prejela in v svojo strukturo vključila napredni laserski obrambni sistem Železni žarek (Iron Beam), s čimer je Izrael postal prva država na svetu z delujočim tovrstnim orožjem. Sistem, ki ga je razvilo podjetje Rafael Advanced Defense Systems, je namenjen prestrezanju raket, dronov in minometnih granat. Tehnologija laserskega uničevanja ciljev bo integrirana v obstoječo večplastno mrežo zračne obrambe, v prihodnosti pa jo nameravajo namestiti tudi na vojaška letala. Glavna prednost novega sistema je drastično zmanjšanje stroškov obrambe. Medtem ko so konvencionalne prestrezne rakete, kot so tiste v sistemu Železna kupola, izjemno drage, uporaba laserja omogoča prestrezanje za delček te cene. Izraelski uradniki so poudarili, da bo ta tehnološki preskok bistveno vplival na dinamiko na bojišču in okrepil nacionalno varnost. Razvoj sistema je potekal v času povečanih napetosti v regiji, kjer se Izrael spopada z grožnjami iz Gaze in s strani Hezbolaha v Libanonu.

Po srečanju z Netanjahujem je Trump ponovil grožnje Iranu glede morebitnih novih ameriških napadov, če bo ta obnovil jedrski ali raketni program. Kremelj je pozval k zadržanosti in deeskalaciji napetosti. Trump je podprl Netanjahujevo politiko v Gazi, Iranu in drugod.

Pričakuje se, da bo ameriški predsednik Donald Trump pritisnil na doseganje napredka pri prekinitvi ognja v Gazi, ko se bo danes srečal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem. Pogovori bodo vključevali izraelske pomisleke glede Hezbolaha v Libanonu in Iranu. Netanjahu je ta mesec dejal, da ga je Trump povabil na pogovore, medtem ko si Washington prizadeva vzpostaviti prehodno vlado in mednarodne varnostne sile v obleganem palestinskem območju. Trump je dejal, da se bo morda kmalu srečal z izraelskim voditeljem, vendar Bela hiša ni potrdila podrobnosti. Bela hiša se na zahtevo po komentarju srečanja ni odzvala. Pričakuje se, da bo Netanjahu obiskal obmorsko letovišče Mar-a-Lago.

Benjamin Netanyahu naj bi od Donalda Trumpa zahteval podporo za nove vojaške akcije proti iranskemu programu balističnih izstrelkov. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je izjavil, da je Iran v »obsežni« vojni z ZDA, Izraelom in Evropo. Donald Trump naj bi Iranu zagrozil z jedrskim orožjem.

Generalni sekretar Hezbolaha, šejk Naim Kasem, je izjavil, da so pozivi k razorožitvi odporniškega gibanja del skupnega ameriško-izraelskega projekta, ki služi interesom Izraela. Poudaril je, da je Libanon izpolnil svoje obveznosti iz sporazuma o prekinitvi ognja, medtem ko Izrael nadaljuje z napadi in kršitvami.

Generalni sekretar Hezbollaha, šeik Naim Kasem, je ob obeležitvi enega od poveljnikov Hezbollaha obtožil ZDA in Izrael za povzročanje nestabilnosti in negotovosti v Libanonu. Pozval je k prenehanju vsestranskih napadov na Libanon.

Turška policija je v Istanbulu izvedla več hkratnih racij in aretirala več kot sto osumljenih članov militantne skupine Islamska država, ki naj bi načrtovali napade na božične in novoletne praznike. Oblasti so sporočile, da so prijele tudi Ibrahima Burtakucina v Malatyi, ki je osumljen, da je deloval v imenu teroristične skupine in pripravljal novoletni napad.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je na Floridi srečal s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom. Po navedbah izraelskih virov naj bi bila glavna tema pogovorov Gaza, pa tudi Iran, Sirija in Hezbolah.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un je pohvalil vezi svoje države z Rusijo in dejal, da so okrepljene s »skupno krvjo, življenjem in smrtjo v istem jarku«. Severna Koreja je razkrila tudi prvo jedrsko podmornico. Visoki predstavniki obeh držav so izrazili upanje za poglobitev sodelovanja.

Izraelska vojska je izvedla več zračnih napadov na cilje gibanja Hezbolah v Libanonu. Napadi so bili usmerjeni na skladišča orožja in vadbene komplekse na jugu in vzhodu države.

Izraelske obrambne sile so sporočile, da so bombardirale vojaško vadbišče in skladišča orožja pro-iranskega gibanja Hezbolah v Libanonu. Izraelska vojska je ciljala na različne lokacije gibanja, vključno z goratimi območji na jugu, v Nabatiyi in Jezzinu, pa tudi na vzhodu države.

Izraelski vojni minister Israel Katz je izjavil, da Izrael ne namerava popolnoma zapustiti Gaze in načrtuje nove vojaške in kmetijske postojanke na severu območja. Hkrati je izraelska vlada odobrila 19 novih naselbin na Zahodnem bregu, kar bi lahko ogrozilo prekinitev ognja v Gazi. Izrael načrtuje tudi 110 milijard dolarjev naložb v razvoj lastne orožarske industrije v naslednjem desetletju, da bi zmanjšal odvisnost od drugih držav. Poleg tega so izraelske sile izvedle več zračnih napadov v južnem Libanonu na domnevne cilje Hezbolaha. Izrael opozarja, da bo ukrepal, če bo Iran obnovil raketna oporišča. Nevladne organizacije opozarjajo, da novi izraelski postopki ovirajo dostavo pomoči v Gazi in na Zahodnem bregu.

Izraelske obrambne sile so objavile, da so bombardirale vojaško vadbišče in skladišča orožja pro-iranskega gibanja Hezbolah v Libanonu. Napadi so se zgodili nekaj dni pred rokom, ko naj bi libanonska vojska začela z naslednjo fazo načrta za konsolidacijo orožja pod državno upravo.

V izraelskem zračnem napadu na vzhodu Libanona je bil ubit en človek, za katerega izraelska vojska trdi, da je bil visok član iranske revolucionarne garde. Napad se je zgodil v regiji Al-Nasiriya, tarča pa je bilo vozilo.

Izraelski obrambni minister Israel Katz je obljubil, da Izrael ne bo nikoli zapustil Gaze in načrtuje nove vojaško-kmetijske postojanke na severu območja. Hkrati je Izrael odobril gradnjo 19 novih judovskih naselbin na zasedenem Zahodnem bregu. Izraelske sile so izvedle več napadov v južnem Libanonu, s čimer so kršile sporazum o prekinitvi ognja. Umrl je Mohammad Bakri, palestinski režiser filma Jenin, Jenin.

Izrael je odobril gradnjo 19 novih judovskih naselbin na okupiranem Zahodnem bregu. Minister za obrambo je napovedal, da Izrael ne bo zapustil Gaze in načrtuje nove vojaško-kmetijske postojanke na severu območja. Palestinci poročajo, da je Izrael blizu Jeruzalema porušil več sto domov, s čimer je razselil na stotine Palestincev.

Libanonski zunanji minister je ponovno izrazil kritične in sovražne izjave proti Iranu in gibanju Hezbolah. Minister je ponovil obtožbe na račun Irana in Hezbolaha.

Izraelski bojevniški zrakoplovi so ponovno napadli južni Libanon. Hkrati so izraelski droni množično preletavali naselja v južnem Libanonu. Izraelska vojska je v izjavi trdila, da je ciljala več lokacij za izstreljevanje raket, ki pripadajo Hezbolahu, na različnih območjih južnega Libanona.

Libanonska vojska je potrdila, da je bil med tremi ubitimi v izraelskem zračnem napadu na vozilo na jugu države tudi libanonski vojak. Obenem je Libanon zavrnil izraelske trditve, da je bil ubiti vojak povezan s Hezbolahom, in poudaril, da gre za zlonameren napad na libanonsko vojsko. Izrael je pred tem trdil, da je napad ciljal na pripadnike, ki so obnavljali teroristično infrastrukturo.

Federal Reserve išče povratne informacije o novi vrsti plačilnega računa, ki bi olajšal dostop fintech in kripto podjetjem do sistemov centralne banke. Hkrati je Binance obtožen, da je po dogovoru z ameriškimi oblastmi še naprej obdeloval stotine milijonov dolarjev transakcij preko računov, označenih kot sumljivi, vključno s tistimi, povezanimi z Iranom in Hezbollahom.

Izraelske sile so v južnem Libanonu izvedle več napadov, s čimer so kršile dogovor o prekinitvi ognja. Pri mestu Sidon je bil v izraelskem napadu ubit najmanj en človek, medtem ko so izraelske sile, nameščene na lokaciji Ruwaysat al-Alam, streljale na domove v mestu Kfaršouba, kar je povzročilo materialno škodo. Izraelski zračni napad z dronom je zadel avtomobil v mestu Yater.

Strah pred uspešnimi napadi sil Ansaralah na okupirana ozemlja še naprej preganja oblasti v Izraelu.

Trumpova administracija je odredila prekinitev gradnje petih velikih vetrnih projektov ob vzhodni obali za najmanj 90 dni. Odredba je bila izdana v obliki pisem, poslanih graditeljem.

V izraelskem zračnem napadu na avtomobil v bližini mesta Akatnit v južnem Libanonu so bili ubiti trije ljudje. Libanonska vojska je območje zavarovala.

Ameriška obalna straža je poskušala prestreči naftni tanker, povezan z Venezuelo, ki je plul pod panamsko zastavo in je bil osumljen prevoza iranske nafte. Sodišče v ZDA je izdalo nalog za zaseg tankerja Bella1, ki naj bi bil namenjen v Venezuelo, zaradi kršitve sankcij. Tanker Centuries, ki so ga ZDA zadržale ob obali Venezuele, je prevažal pošiljko venezuelske nafte, ki je pripadala kitajskemu trgovcu s surovinami. Tanker je ignoriral zahtevo po pregledu in nadaljeval pot, nakar se je začelo aktivno zasledovanje.

Izraelska vojska je kljub dogovoru o prekinitvi ognja izvedla nove napade na Libanon, pri čemer so umrle tri osebe. Izrael je pojasnil, da je ciljal pripadnike šiitskega gibanja Hezbolah blizu Sidona.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je napovedal, da bo prihodnji teden z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom razpravljal o iranskih jedrskih aktivnostih in naslednji fazi načrta za Gazo. Pričakuje se, da bo Netanjahu prosil Trumpa za podporo novemu izraelsko-ameriškemu napadu na Iran.

Iran je izjavil, da je njegov program balističnih izstrelkov obramben in ne predmet pogajanj, medtem ko ZDA in Izrael izražata vse večjo zaskrbljenost zaradi iranskih raketnih zmogljivosti. Izrael naj bi pred srečanjem Netanjahuja s Trumpom preusmeril pozornost z iranskega jedrskega programa na raketne zmogljivosti, kar iranski mediji vidijo kot izgovor za novo vojno. Netanyahu naj bi na srečanju s Trumpom iskal odobritev za nove napade na Iran.

Izraelska vojska je izvedla več napadov na južni Libanon, le nekaj ur po tem, ko je Bejrut sporočil, da je razorožitev Hezbolaha na območju reke Litani "le še nekaj dni" oddaljena od zaključka. Izraelski dron je napadel avtomobil v mestu Yater, kasneje pa je Izrael bombardiral motorno kolo v bližini. Izraelska vojska je sporočila, da je napadla še enega terorista iz Hezbolaha v istem območju.

ZDA so pri obali Venezuele zasegle še en naftni tanker, ki je plul pod panamsko zastavo in prevažal venezuelsko nafto proti Kitajski. Venezuela je dejanje označila za 'rop in ugrabitev' ter 'prisilno izginotje' posadke. Po poročanju New York Timesa tanker ni bil na seznamu sankcioniranih plovil in je v lasti kitajskega podjetja. Zaseg je bil izveden po ukazu Trumpa.

Mediji poročajo o novem poskusu ZDA, da bi prevzele nadzor nad tankerjem ob obali Venezuele. V člankih ni dodatnih informacij o identiteti tankerja ali razlogih za ameriško posredovanje.

Vplivni ameriški senator Lindsey Graham je obtožil palestinsko skupino Hamas in libanonsko gibanje Hezbolah, da se ponovno oborožujeta. Po dveh letih vojne v Gazi je od oktobra začelo veljati krhko premirje med Izraelom in Hamasom, čeprav se obe strani obtožujeta kršitev. Premirje med Izraelom in Hezbolahom je začelo veljati novembra 2024 v Libanonu, po dveh mesecih vojne. Izrael kljub temu nadaljuje z napadi na libanonskem ozemlju, pri čemer trdi, da je tarča islamistično gibanje.

V nedeljo je v izraelskem napadu z dronom na jugu Libanona umrla ena oseba, ena pa je bila ranjena. Napad se je zgodil v mestu Yater.

Turčija obtožuje Izrael kršenja dogovorov o prekinitvi ognja, kar naj bi upočasnilo ameriški načrt za mir v Gazi. Hkrati lokalne oborožene skupine izkoriščajo umik izraelskih sil in slabljenje Hamasa, da bi prevzele nadzor, kar povečuje tveganje za notranje konflikte. Poročilo tudi navaja, da skupine, ki jih podpira Izrael, izvajajo napade na Hamas z območij Gaze, ki so pod izraelskim nadzorom.

Libanon je blizu zaključka prve faze razorožitve Hezbolaha južno od reke Litani pred rokom do konca leta. Predsednik vlade je dejal, da je del načrta, ki se nanaša na območje južno od reke Litani, "le še nekaj dni oddaljen od zaključka".

Izrael je ponovno kršil prekinitev ognja v Libanonu in napadel vozilo z dronom na jugu države. Ta incident predstavlja nadaljevanje kršitev libanonske zračnega prostora s strani izraelskih sil.