Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v nedeljo, 11. januarja 2026, izjavil, da Izrael pozorno spremlja zaostrovanje protivladnih protestov v Iranu. Na seji kabineta je poudaril, da ves svet občuduje pogum iranskih državljanov, ki se borijo za svobodo po vsej državi. Netanjahu je ob tem izrazil upanje, da se bo iransko ljudstvo kmalu osvobodilo režima, ki ga je označil za tiranijo. Istočasno z dogajanjem v Iranu izraelska vojska pripravlja nove vojaške operacije v Libanonu. Po poročanju virov blizu izraelske vlade so priprave na napade na infrastrukturo militantnega gibanja Hezbolah v polnem teku. Izrael s temi ukrepi odgovarja na grožnje Hezbolaha in krepi svojo varnostno navzočnost ob severni meji, kar dodatno stopnjuje regionalne napetosti. Dogajanje v Iranu in Libanonu je tesno povezano s širšo krizo na Bližnjem vzhodu, ki traja že od leta 2025. Medtem ko se v Iranu širijo nemiri, Izrael strateško izkorišča trenutek za oslabitev iranskih zaveznikov v regiji, predvsem Hezbolaha, hkrati pa ohranja pritisk na Hamas v Gazi. Razmere ostajajo nepredvidljive, saj se diplomatska prizadevanja soočajo z nenehnimi grožnjami z vojaškim posredovanjem.

Izraelska bojna letala so v nedeljo izvedla niz zračnih napadov na več naselij v južnem Libanonu, kar predstavlja novo zaostritev razmer v regiji. Izraelske obrambne sile (IDF) so pred začetkom operacije izdale ukaz za evakuacijo prebivalcev vasi Kafr Hata, nakar so tamkajšnjo vojaško infrastrukturo označile za cilj napada. Po navedbah izraelske vojske so bili napadi usmerjeni predvsem na skladišča orožja šiitskega gibanja Hezbolah. Operacija se je odvila kljub nedavnim prizadevanjem za umiritev razmer. Libanonska tiskovna agencija Ani poroča, da so izraelska letala napadla območja v okolici več mest na jugu države, kar je povzročilo preplah med lokalnim prebivalstvom. Izraelska stran trdi, da so bili napadi nujni za nevtralizacijo groženj, ki jih predstavljajo oborožene celice Hezbolaha na tem območju. Incident sledi poročilom libanonske vojske, ki je v četrtek sporočila, da je uspešno izvedla razorožitev pripadnikov Hezbolaha južno od reke Litani. Kljub tem navedbam Izrael nadaljuje z vojaškimi operacijami, saj ocenjuje, da infrastruktura skupine še vedno predstavlja neposredno nevarnost za njegovo varnost. Razmere na terenu ostajajo napete, mednarodna skupnost pa s svaročili spremlja morebitno širitev konflikta.

Izrael je v stanju visoke pripravljenosti zaradi možnosti ameriškega posredovanja v Iranu. Ameriški veleposlanik v Izraelu, Michael Huckabee, je ponovil, da bi padec iranskega režima pomenil konec podpore Hamasu, Hezbolahu in Hutijem. Hkrati je prišlo do izraelskih napadov na območje Gaze, kjer so bili ubiti trije Palestinci.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Izraelska vojaška letala so v nedeljo, 21. septembra 2025, izvedla vrsto močnih zračnih napadov na več območij v južnem Libanonu. Po poročanju lokalnih medijev so bili napadi usmerjeni na gozdnata območja v okolici krajev Al-Mahmudija in Al-Damškija ter na višavje Džabur. Izraelska vojska je potrdila izvajanje operacij in ob tem navedla, da so bili cilji napadov infrastrukturni objekti gibanja Hezbolah, ki se nahajajo na tem območju. Libanonski viri poročajo o skupno šestih tarčah, ki so jih zadela izraelska letala, vključno z okolico mesta Džaba. Napadi so povzročili precejšnjo materialno škodo na prizadetih lokacijah, vendar podrobnejših podatkov o morebitnih žrtvah med civilisti ali pripadniki oboroženih skupin trenutno še ni. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napetosti na libanonsko-izraelski meji, ki se v zadnjih dneh močno krepijo. Spletni viri in tiskovne agencije navajajo, da so izraelske sile operacije označile za nujne za zagotavljanje varnosti na severu države. Razmere ostajajo napete, saj obe strani krepita svojo vojaško prisotnost vzdolž t. i. modre linije, medtem ko mednarodna skupnost poziva k umiritvi sovražnosti in preprečitvi širšega regionalnega konflikta.

Videoposnetek prikazuje zamaskirane moške, oborožene s palicami, ki so napadli 67-letnega Basima Saleha Yassina v drevesnici v Deir Sharafu na Zahodnem bregu.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Sorodnik 11-letne Hamse Housou je sporočil, da je deklico v Gazi ubil izraelski ogenj, skoraj tri mesece po začetku prekinitve ognja. Družina se je vrnila na območje, ki je bilo označeno kot varno.

Libanonska vojska je sporočila, da je zaključila prvo fazo načrta za razorožitev Hezbolaha, ki zajema območje med izraelsko mejo in reko Litani.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je prispel v Bejrut na svojo četrto potovanje po prevzemu funkcije. Namen obiska je srečanje in pogovori z libanonskimi uradniki. Med obiskom, ki se je začel danes, bo minister Aragči razpravljal o različnih temah, vključno z regionalnimi vprašanji in dvostranskimi odnosi med Iranom in Libanonom. Poseben poudarek bo na razpravah o morebitnih grožnjah, ki jih predstavlja izraelski režim, kot je sam napovedal. To kaže na Iranovo zaskrbljenost glede varnostne situacije v regiji in njegovega vpliva na Libanon. Pričakuje se, da bodo pogovori vključevali tudi širše regionalne izzive, saj Iran aktivno spremlja dogajanje na Bližnjem vzhodu. Obisk poudarja kontinuirano diplomatsko dejavnost Irana v regiji in njegovo željo po krepitvi odnosov z Libanonom.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Izraelske zračne sile so v ponedeljek in torek izvedle niz napadov na tarče v južnem in vzhodnem delu Libanona, pri čemer so zadela tudi Sidon, tretje največje mesto v državi. V zgodnjih torkovih urah je bil v Sidonu popolnoma uničen trinadstropni trgovski objekt, libanonske oblasti pa poročajo o obsežni gmotni škodi. Napadi so se zvrstili v času povečanih napetosti in le nekaj dni pred napovedanim srečanjem libanonskih uradnikov, na katerem naj bi razpravljali o ključnem vprašanju razorožitve oboroženega gibanja Hezbolah. Libanonska vlada je dejanja ostro obsodila in jih označila za provokacijo pred pomembnimi diplomatskimi pogovori o razorožitvi. Operacije sledijo stopnjevanju nasilja v regiji, ki se je razširilo tudi na Zahodni breg, kjer so izraelske sile med nedavnimi vpadi v begunjska naselja povzročile civilne žrtve. Stopnjevanje vojaških aktivnosti neposredno vpliva na stabilnost bližnjevzhodne regije in otežuje prizadevanja za dosego trajnega premirja.

Izraelske vojaške sile so v soboto in torek izvedle niz vdorov v južnosirsko pokrajino Kunejtra, kar predstavlja nove kršitve suverenosti sirske države. Po poročanju lokalnih medijev in tiskovne agencije Anadolu so izraelske enote s tremi vojaškimi vozili prodrle v vasi Barika in Kudna preko vhoda v mesto Bir Adžam. Skupno so zabeležili tri ločene vdore, ki so se osredotočili na podeželsko območje v jugozahodnem delu države. Operacije potekajo v času povečane nestabilnosti v Siriji, kjer so se izraelske sile v zadnjem obdobju pogosto vmešavale v dogajanje na terenu, uradno pod pretvezo zagotavljanja varnosti na mejnem območju. Zadnji vdori v Kunejtru so povzročili dodatne napetosti v regiji, ki se že spopada z notranjimi plemenskimi spori in krhkim premirjem po zamenjavi oblasti v Damasku. Sirski viri poudarjajo, da gre za neupravičen poseg v ozemeljsko celovitost države.

Tiskovni predstavnik iranskega ministrstva za zunanje zadeve Esmaeil Baghaei je v uradni izjavi poudaril, da iranske oborožene sile ostajajo v stanju polne pripravljenosti za obrambo države. Njegov odziv je sledil nedavnim navedbam in grožnjam s strani Izraela in Združenih držav Amerike glede morebitnih novih vojaških posegov proti Iranu. Baghaei je tovrstne grožnje označil za del širše psihološke vojne in medijskega pritiska, ki naj bi bil usmerjen v destabilizacijo države. Po besedah tiskovnega predstavnika iranske oblasti pozorno spremljajo dejavnosti nasprotnikov in ne bodo dopustile nikakršne malomarnosti pri zaščiti suverenosti Irana. Poudaril je, da so oborožene sile odločene braniti domovino z vsemi razpoložljivimi sredstvi, medtem ko medijske špekulacije o napadih interpretirajo kot že znano strategijo stopnjevanja napetosti. Izjava odraža vztrajanje Teherana pri obrambni drži sredi zaostrenih regionalnih varnostnih razmer.

Izraelska vojska je izvedla dodatne napade na območja Gaze, s čimer je kršila dogovor o prekinitvi ognja, ki velja od oktobra. V izraelskem napadu blizu Han Junisa je bil ubit Palestinec.

Izrael je odvzel licence več kot trideset humanitarnim organizacijam, kar povzroča težave pri njihovem delovanju v Gazi. Zdravniki brez meja so opozorili, da bodo marca prisiljeni končati svoje delovanje v Gazi, če Izrael ne bo spremenil te odločitve. Poleg tega je Izrael po poročilih pospešil širitev naselbin in de facto aneksijo delov zasedenega Zahodnega brega.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Generalni sekretar gibanja Hezbolah šejk Naim Kasem je v televizijskem nagovoru ob šesti obletnici smrti iranskega generala Kasema Solejmanija in namestnika poveljnika iraških sil Abuja Mahdija al Muhandisa izrazil ponos nad tesnimi vezmi z Iranom. Kasem je Solejmanija označil za vzor avtentičnega islamskega humanitarnega projekta in poudaril, da je bil njegov glavni cilj podpora odporniškim gibanjem ter preprečevanje tujih vplivov v regiji. Po njegovih navedbah je Iran gibanju Hezbolah nudil obsežno vojaško in politično podporo, ne da bi v zameno zahteval kakršne koli povračilne usluge. Kasem je v svojem govoru izpostavil, da ostaja prednostna naloga Hezbolaha popoln umik izraelskih sil iz Libanona. Pohvalil je vojaške veščine nekdanjega poveljnika sil Al Kuds in poudaril, da je iranska pomoč ključna za stabilnost in moč šiitskega gibanja v Libanonu. Nagovor se vpenja v širši kontekst napetosti na Bližnjem vzhodu, kjer Hezbolah ob tesnem sodelovanju s Teheranom ohranja svojo oboroženo strukturo kljub mednarodnim pritiskom po razorožitvi. Dogodek v Teheranu in Bejrutu znova potrjuje os odporniškega gibanja pod iranskim vodstvom.

Namestnik generalnega sekretarja Hezbolaha, Šejk Naim Kasem, je na slovesnosti ob šesti obletnici smrti iranskega generala Kasema Solejmanija in podvoveljnika iraških sil Abuja Mahdija al Muhandisa izpostavil strateški pomen njunega delovanja. Po Kasemovih besedah je Solejmani združeval izjemno vojaško in politično zavest, kar mu je omogočalo natančno analiziranje dogodkov in učinkovito delovanje na terenu. Solejmanija je označil za osebnost, ki ni bila le vojaški poveljnik, temveč simbol celotnega gibanja. Slovesnosti, ki so potekale v Libanonu in Iranu, so namenjene krepitvi ideologije »osi upora«. Predsednik iranske Fundacije za zadeve mučencev in veteranov je ob tej priložnosti poslal posebno sporočilo, v katerem je poudaril trajno zapuščino pokojnega generala. Dogodki so potekali ob prisotnosti visokih političnih in verskih predstavnikov, ki so v svojih nagovorih poudarili, da bodo nadaljevali pot, ki sta jo začrtala Solejmani in al Muhandis.

Libanonsko gibanje Hezbolah in Vrhovni politični svet Jemna sta ostro obsodila nedavno ameriško vojaško operacijo v Venezueli, ki so jo označili za dejanje teroristične agresije in uličnega razbojništva. Po navedbah obeh organizacij so ameriške sile izvedle napade na glavno mesto Caracas, pri čemer so ciljale na ključno civilno infrastrukturo in stanovanjska naselja. V izjavah so poudarili, da je operacija vključevala ugrabitev venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge, kar predstavlja resno kršitev mednarodnega prava in suverenosti države. Hezbolah je v svojem sporočilu za javnost podrobno opisal, da so bile tarče napadov predvsem civilne ustanove, kar je povzročilo preplah med prebivalstvom. Vrhovni politični svet Jemna je dejanje označil za precedens brez primere v sodobni diplomaciji in napad na ustavno ureditev neodvisne republike. Obe organizaciji sta izrazili solidarnost z venezuelskim ljudstvom v luči stopnjevanja pritiskov s strani administracije Združenih držav Amerike, ki si že dlje časa prizadeva za zamenjavo oblasti v tej južnoameriški državi.

Izraelska vojska je v več letalskih napadih na jugu Libanona zadela tarče šiitskega gibanja Hezbolah, vključno z vadbenim taborom elitne enote Radvan. Po navedbah izraelske vojske so bili napadi usmerjeni na objekte, ki jih skupina uporablja za usposabljanje borcev in skladiščenje orožja. Operacija je bila izvedena zaradi kršitev sporazuma o prekinitvi ognja in grožnje, ki jo vadbene dejavnosti Hezbolaha predstavljajo za varnost Izraela. Izraelski obrambni minister je ob tem poudaril pripravljenost države na nadaljnje ukrepe za uničenje zmogljivosti omenjene milice, če se bodo provokacije nadaljevale. Napadi so se odvili v več regijah južnega Libanona, vključno z območji severno od reke Litani, kar dodatno zaostruje že tako napete razmere na meji med državama. Libanonska stran za zdaj ni poročala o številu morebitnih žrtev, medtem ko Izrael vztraja, da so bili cilji izključno vojaške narave.

Izraelska vojska je v petek izvedla vrsto zračnih napadov na tarče gibanja Hezbollah v južnem delu Libanona. Po uradnih navedbah vojaških virov so bili napadi usmerjeni na ključne objekte proiranske milice, vključno s kompleksom za urjenje, ki ga uporablja elitna enota Radwan. Izraelske sile so ob tem zadele tudi zgradbo, ki naj bi služila kot skladišče orožja. Operacija se je odvila v času povečanih napetosti na obmejnem območju, kjer Izrael redno izvaja napade kljub mednarodnim prizadevanjem za stabilizacijo razmer. Današnji napadi so del širše izraelske strategije nevtralizacije vojaške infrastrukture Hezbollaha, ki jo Izrael označuje za neposredno grožnjo svoji varnosti. Po poročanju lokalnih virov so bili napadi siloviti, vendar natančno usmerjeni na območja pod nadzorom omenjene milice. Izraelsko ministrstvo za obrambo je poudarilo, da bodo nadaljevali z operacijami proti vsem strukturam, ki podpirajo teroristične dejavnosti proti državi Izrael. Libanonska stran za zdaj ni podala podrobnih informacij o morebitnih žrtvah med civilisti, medtem ko napadi še naprej poglabljajo humanitarno in varnostno krizo v regiji.

Izraelske obrambne sile (IDF) so v petek na severu države sprožile sisteme zračne obrambe po zaznavi sumljivega predmeta v bližini mesta Baram ob meji z Libanonom. Po sprožitvi siren za zračni alarm, ki so v tem delu Izraela zatulile prvič po daljšem časovnem obdobju, je bila izstreljena prestrezna raketa. Po preverjanju so vojaški viri potrdili, da je šlo za t. i. lažni cilj oziroma napačen alarm in ne za dejansko nevarnost ali vdor brezpilotnega letalnika. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti med Izraelom in šiitskim gibanjem Hezbolah, vendar slednje, po poročanju tiskovne agencije Reuters, v ta konkretni dogodek ni bilo vpleteno. Čeprav so se pojavila ugibanja o morebitnem napadu z droni, je izraelska vojska kasneje pojasnila, da prestrezanje ni povzročilo škode ali neposredne nevarnosti za prebivalstvo. Dogodek sledi nizu izraelskih zračnih napadov na tarče Hezbolaha na jugu Libanona v preteklih dneh, kar ohranja visoko stopnjo pripravljenosti obeh strani. Kljub temu da tokrat ni prišlo do dejanskega napada, so izraelski droni v preteklem obdobju večkrat ciljali člane Hezbolaha na jugu Libanona, kar odraža nestabilne varnostne razmere v regiji. Današnji lažni alarm poudarja občutljivost zračne obrambe na severni izraelski meji, kjer se vojska spopada z nenehnimi grožnjami iz sosednje države.

Hezbollah je uradno sporočil, da se ne namerava odpovedati svojemu orožju, čeprav se izteka rok, ki ga je libanonska vlada določila za začetek razorožitve na jugu države. Konec leta 2025 bi moral po načrtih vlade v Bejrutu predstavljati zaključek prve faze razoroževanja te oborožene skupine, vendar so predstavniki gibanja poudarili, da bodo svojo vojaško moč ohranili. Odločitev prihaja v času okrepljenih izraelskih zračnih napadov na libanonsko ozemlje, kar dodatno zaostruje varnostne razmere v regiji. Napetosti med libanonskimi oblastmi in Hezbollahom se stopnjujejo, saj mednarodna skupnost pritiska na Libanon, naj zagotovi izpolnjevanje resolucij Združenih narodov o demilitarizaciji območja južno od reke Litani. Zavračanje razorožitve povečuje tveganje za nadaljnjo destabilizacijo Libanona in neposreden vojaški spopad širših razsežnosti z Izraelom, ki svoje napade utemeljuje prav z nevtralizacijo Hezbollahove grožnje.

Ameriški predsednik Donald Trump se je v svojem letovišču Mar-a-Lago na Floridi sestal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, s katerim sta potrdila usklajeno politiko do Irana. Trump je Teheran ostro opozoril pred morebitnim ponovnim zagonom jedrskega programa ali obnovo zalog balističnih raket, pri čemer je dejal, da bi Združene države Amerike v takšnem primeru uporabile svoja strateška sredstva, vključno z bombarderji B-2. Voditelja sta razpravljala tudi o načinih za prekinitev zastoja pri pogajanjih o prekinitvi ognja na območju Gaze ter o varnostnih vprašanjih, povezanih z libanonskim gibanjem Hezbolah. Srečanje predstavlja nadaljevanje ameriške politike stopnjevanja pritiska na Iran, ki jo Trump zagovarja že dlje časa. Izraelska stran je izrazila zadovoljstvo nad neomajno podporo Washingtona v luči poročil o iranskih prizadevanjih za obnovo vojaške infrastrukture po nedavnih regionalnih spopadih. Trumpova retorika nakazuje pripravljenost na neposredno vojaško posredovanje, če bi Teheran prestopil določene pragove pri razvoju orožja za množično uničevanje ali raketne tehnologije, kar še dodatno zaostruje napetosti na Bližnjem vzhodu.

Izraelska vojska je v nedeljo uradno prejela in v svojo strukturo vključila napredni laserski obrambni sistem Železni žarek (Iron Beam), s čimer je Izrael postal prva država na svetu z delujočim tovrstnim orožjem. Sistem, ki ga je razvilo podjetje Rafael Advanced Defense Systems, je namenjen prestrezanju raket, dronov in minometnih granat. Tehnologija laserskega uničevanja ciljev bo integrirana v obstoječo večplastno mrežo zračne obrambe, v prihodnosti pa jo nameravajo namestiti tudi na vojaška letala. Glavna prednost novega sistema je drastično zmanjšanje stroškov obrambe. Medtem ko so konvencionalne prestrezne rakete, kot so tiste v sistemu Železna kupola, izjemno drage, uporaba laserja omogoča prestrezanje za delček te cene. Izraelski uradniki so poudarili, da bo ta tehnološki preskok bistveno vplival na dinamiko na bojišču in okrepil nacionalno varnost. Razvoj sistema je potekal v času povečanih napetosti v regiji, kjer se Izrael spopada z grožnjami iz Gaze in s strani Hezbolaha v Libanonu.

Po srečanju z Netanjahujem je Trump ponovil grožnje Iranu glede morebitnih novih ameriških napadov, če bo ta obnovil jedrski ali raketni program. Kremelj je pozval k zadržanosti in deeskalaciji napetosti. Trump je podprl Netanjahujevo politiko v Gazi, Iranu in drugod.

Pričakuje se, da bo ameriški predsednik Donald Trump pritisnil na doseganje napredka pri prekinitvi ognja v Gazi, ko se bo danes srečal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem. Pogovori bodo vključevali izraelske pomisleke glede Hezbolaha v Libanonu in Iranu. Netanjahu je ta mesec dejal, da ga je Trump povabil na pogovore, medtem ko si Washington prizadeva vzpostaviti prehodno vlado in mednarodne varnostne sile v obleganem palestinskem območju. Trump je dejal, da se bo morda kmalu srečal z izraelskim voditeljem, vendar Bela hiša ni potrdila podrobnosti. Bela hiša se na zahtevo po komentarju srečanja ni odzvala. Pričakuje se, da bo Netanjahu obiskal obmorsko letovišče Mar-a-Lago.

Benjamin Netanyahu naj bi od Donalda Trumpa zahteval podporo za nove vojaške akcije proti iranskemu programu balističnih izstrelkov. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je izjavil, da je Iran v »obsežni« vojni z ZDA, Izraelom in Evropo. Donald Trump naj bi Iranu zagrozil z jedrskim orožjem.

Generalni sekretar Hezbolaha, šejk Naim Kasem, je izjavil, da so pozivi k razorožitvi odporniškega gibanja del skupnega ameriško-izraelskega projekta, ki služi interesom Izraela. Poudaril je, da je Libanon izpolnil svoje obveznosti iz sporazuma o prekinitvi ognja, medtem ko Izrael nadaljuje z napadi in kršitvami.

Generalni sekretar Hezbollaha, šeik Naim Kasem, je ob obeležitvi enega od poveljnikov Hezbollaha obtožil ZDA in Izrael za povzročanje nestabilnosti in negotovosti v Libanonu. Pozval je k prenehanju vsestranskih napadov na Libanon.

Turška policija je v Istanbulu izvedla več hkratnih racij in aretirala več kot sto osumljenih članov militantne skupine Islamska država, ki naj bi načrtovali napade na božične in novoletne praznike. Oblasti so sporočile, da so prijele tudi Ibrahima Burtakucina v Malatyi, ki je osumljen, da je deloval v imenu teroristične skupine in pripravljal novoletni napad.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je na Floridi srečal s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom. Po navedbah izraelskih virov naj bi bila glavna tema pogovorov Gaza, pa tudi Iran, Sirija in Hezbolah.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un je pohvalil vezi svoje države z Rusijo in dejal, da so okrepljene s »skupno krvjo, življenjem in smrtjo v istem jarku«. Severna Koreja je razkrila tudi prvo jedrsko podmornico. Visoki predstavniki obeh držav so izrazili upanje za poglobitev sodelovanja.

Izraelska vojska je izvedla več zračnih napadov na cilje gibanja Hezbolah v Libanonu. Napadi so bili usmerjeni na skladišča orožja in vadbene komplekse na jugu in vzhodu države.

Izraelske obrambne sile so sporočile, da so bombardirale vojaško vadbišče in skladišča orožja pro-iranskega gibanja Hezbolah v Libanonu. Izraelska vojska je ciljala na različne lokacije gibanja, vključno z goratimi območji na jugu, v Nabatiyi in Jezzinu, pa tudi na vzhodu države.

Izraelski vojni minister Israel Katz je izjavil, da Izrael ne namerava popolnoma zapustiti Gaze in načrtuje nove vojaške in kmetijske postojanke na severu območja. Hkrati je izraelska vlada odobrila 19 novih naselbin na Zahodnem bregu, kar bi lahko ogrozilo prekinitev ognja v Gazi. Izrael načrtuje tudi 110 milijard dolarjev naložb v razvoj lastne orožarske industrije v naslednjem desetletju, da bi zmanjšal odvisnost od drugih držav. Poleg tega so izraelske sile izvedle več zračnih napadov v južnem Libanonu na domnevne cilje Hezbolaha. Izrael opozarja, da bo ukrepal, če bo Iran obnovil raketna oporišča. Nevladne organizacije opozarjajo, da novi izraelski postopki ovirajo dostavo pomoči v Gazi in na Zahodnem bregu.

Izraelske obrambne sile so objavile, da so bombardirale vojaško vadbišče in skladišča orožja pro-iranskega gibanja Hezbolah v Libanonu. Napadi so se zgodili nekaj dni pred rokom, ko naj bi libanonska vojska začela z naslednjo fazo načrta za konsolidacijo orožja pod državno upravo.

V izraelskem zračnem napadu na vzhodu Libanona je bil ubit en človek, za katerega izraelska vojska trdi, da je bil visok član iranske revolucionarne garde. Napad se je zgodil v regiji Al-Nasiriya, tarča pa je bilo vozilo.

Izraelski obrambni minister Israel Katz je obljubil, da Izrael ne bo nikoli zapustil Gaze in načrtuje nove vojaško-kmetijske postojanke na severu območja. Hkrati je Izrael odobril gradnjo 19 novih judovskih naselbin na zasedenem Zahodnem bregu. Izraelske sile so izvedle več napadov v južnem Libanonu, s čimer so kršile sporazum o prekinitvi ognja. Umrl je Mohammad Bakri, palestinski režiser filma Jenin, Jenin.

Izrael je odobril gradnjo 19 novih judovskih naselbin na okupiranem Zahodnem bregu. Minister za obrambo je napovedal, da Izrael ne bo zapustil Gaze in načrtuje nove vojaško-kmetijske postojanke na severu območja. Palestinci poročajo, da je Izrael blizu Jeruzalema porušil več sto domov, s čimer je razselil na stotine Palestincev.

Libanonski zunanji minister je ponovno izrazil kritične in sovražne izjave proti Iranu in gibanju Hezbolah. Minister je ponovil obtožbe na račun Irana in Hezbolaha.

Izraelski bojevniški zrakoplovi so ponovno napadli južni Libanon. Hkrati so izraelski droni množično preletavali naselja v južnem Libanonu. Izraelska vojska je v izjavi trdila, da je ciljala več lokacij za izstreljevanje raket, ki pripadajo Hezbolahu, na različnih območjih južnega Libanona.

Libanonska vojska je potrdila, da je bil med tremi ubitimi v izraelskem zračnem napadu na vozilo na jugu države tudi libanonski vojak. Obenem je Libanon zavrnil izraelske trditve, da je bil ubiti vojak povezan s Hezbolahom, in poudaril, da gre za zlonameren napad na libanonsko vojsko. Izrael je pred tem trdil, da je napad ciljal na pripadnike, ki so obnavljali teroristično infrastrukturo.

Federal Reserve išče povratne informacije o novi vrsti plačilnega računa, ki bi olajšal dostop fintech in kripto podjetjem do sistemov centralne banke. Hkrati je Binance obtožen, da je po dogovoru z ameriškimi oblastmi še naprej obdeloval stotine milijonov dolarjev transakcij preko računov, označenih kot sumljivi, vključno s tistimi, povezanimi z Iranom in Hezbollahom.

Izraelske sile so v južnem Libanonu izvedle več napadov, s čimer so kršile dogovor o prekinitvi ognja. Pri mestu Sidon je bil v izraelskem napadu ubit najmanj en človek, medtem ko so izraelske sile, nameščene na lokaciji Ruwaysat al-Alam, streljale na domove v mestu Kfaršouba, kar je povzročilo materialno škodo. Izraelski zračni napad z dronom je zadel avtomobil v mestu Yater.