V Minnesoti so se stopnjevali spopadi med zveznimi agenti in protestniki, ki nasprotujejo agresivnim operacijam zveznih organov za priseljevanje. Napetosti so dosegle vrhunec v torek, ko so zvezne sile v Minneapolisu uporabile solzivec, šok granate in poprovo pršilo, da bi razgnale množico aktivistov. Protesti so odziv na nedavno operacijo zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE), med katero je zvezni agent ubil 37-letno Renee Nicole Good, ameriško državljanko in mater, kar je sprožilo val ogorčenja po vsej državi. Zvezna država Minnesota je skupaj z mestoma Minneapolis in Saint Paul v ponedeljek vložila tožbi proti administraciji predsednika Donalda Trumpa. Generalni državni tožilec Minnesote Keith Ellison je namestitev več tisoč zveznih agentov označil za "zvezno invazijo", ki nima nobene povezave z uradno navedenim bojem proti goljufijam. Tožba navaja, da Ministrstvo za domovinsko varnost krši prvi amandma ameriške ustave in druge ustavne pravice, ter zahteva takojšnjo zaustavitev oziroma omejitev zveznih operacij. Kljub pravnim postopkom in civilnim nemirom so zvezni organi napovedali nadaljevanje operacij in namestitev več kot 2.000 dodatnih častnikov. Medtem ko so se v Minneapolisu vrstili spopadi pred zveznimi poslopji, so v predmestjih študenti zapustili šole v znak protesta proti množičnim izgonom. Administracija trdi, da so operacije nujne za zagotavljanje varnosti, vendar nasprotniki opozarjajo na pomanjkljivo usposobljenost in pretirano uporabo sile s strani agentov služb CBP in ICE.

V ameriškem mestu Minneapolis so se stopnjevale napetosti po usodnem streljanju na 37-letno Renee Nicole Good, ki jo je 7. januarja ubil agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE). Incident se je zgodil med zvezno operacijo, ko naj bi Goodova s svojim vozilom poskušala blokirati pot agentom. Medtem ko Ministrstvo za domovinsko varnost trdi, da je agent streljal v samoobrambi, ko je aktivistka z vozilom zapeljala proti njemu, kritiki in lokalni uradniki opozarjajo na prekomerno uporabo sile. Družina pokojne je za civilno preiskavo že najela ugledno odvetniško pisarno Romanucci & Blandin, ki je v preteklosti zastopala družino Georgea Floyda. Dogodek je povzročil precejšen nemir znotraj zveznih organov, saj naj bi notranji dokumenti razkrivali strah in oklevanje med agenti glede nadaljnjih napotitev na teren. Vodstvo agencije je uslužbencem svetovalo, naj se ne izpostavljajo, prekrijejo oznake enot in so previdni pri objavah na družbenih omrežjih. Na zveznem sodišču je sodnica Kate Menendez izrazila nezadovoljstvo nad pomanjkanjem neposrednih dokazov in pričevanj s strani pravosodnega ministrstva, ko so slednji poskušali utemeljiti restriktivne ukrepe proti protestnikom, ki zahtevajo ustavitev taktik ICE. Politična razsežnost primera se poglablja z razkritji o radikalni naravi skupine, ki ji je pripadala Goodova. Skupina naj bi zagovarjala taktike t. i. "mikro-intifade" za oviranje priseljenskih organov. Medtem ko aktivisti zahtevajo ukinitev službe ICE, zagovorniki pregona opozarjajo na nevarnosti, ki jih takšne akcije predstavljajo za varnostne organe. Primer postaja osrednja točka razprav o zakonitosti, odgovornosti in mejah aktivizma v Združenih državah Amerike, kar spominja na družbene nemire iz leta 2020.

Novi posnetki iz Fordove tovarne v Dearbornu so pokazali, da je predsednik Donald Trump med obiskom pokazal sredinec in kletvico delavcu, ki ga je zmerjal. Delavec je bil po incidentu suspendiran, dogodek pa je sprožil odzive tako Trumpovih podpornikov kot nasprotnikov.

Žvižgač znotraj Ministrstva za domovinsko varnost ZDA je javnosti domnevno razkril osebne podatke približno 4500 uslužbencev Urada za priseljevanje in carine (ICE) ter obmejne straže. Podatki, ki vključujejo imena, delovne elektronske naslove, telefonske številke in opise delovnih nalog agentov ter njihovih nadzornikov, so bili posredovani aktivistični podatkovni bazi ICE List, ki deluje v okviru projekta Crust News. Gre za enega največjih varnostnih vdorov v zgodovini te agencije, ki sproža resne pomisleke glede varnosti zveznih uslužbencev na terenu. Motiv za razkritje naj bi bil upor proti delovanju agencije in ogorčenje nad nedavnim dogodkom v Minneapolisu, kjer naj bi agenti ICE ustrelili Renee Nicole Good. Žvižgač naj bi s tem dejanjem želel omogočiti večji javni nadzor nad delovanjem organov pregona in zagotoviti njihovo odgovornost za dejanja na terenu. Informacije so se razširile preko odprtega novinarskega projekta, ki zbira podatke o osebju, vpletenem v dejavnosti nadzora meja in priseljevanja. Vodstvo agencije in Ministrstvo za domovinsko varnost se po objavi poročil spopadata z notranjim nestrinjanjem in tveganji, ki jih objava takšnih informacij prinaša za operativno delo. Varnostni strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko javna izpostavljenost agentov privedla do nadlegovanja ali neposrednih groženj uslužbencem in njihovim družinam, medtem ko aktivisti vztrajajo, da je transparentnost nujna za preprečevanje zlorab pooblastil.

Kritike Trumpove administracije so se okrepile zaradi preiskave ministra za pravosodje proti predsedniku Federal Reserve Jeromeu Powellu, ki je sprožila zaskrbljenost glede neodvisnosti centralne banke in povzročila nezadovoljstvo v kabinetu. Minister za finance Scott Bessent naj bi opozoril predsednika Trumpa, da lahko preiskava zmoti finančne trge. Poleg tega sta Illinois in Minnesota vložili tožbe proti Trumpovi administraciji zaradi smrtonosnih imigracijskih operacij.

Ministrstvo za domovinsko varnost Združenih držav Amerike je sprejelo odločitev o prekinitvi statusa začasne zaščite (TPS) za državljane Somalije, kar pomeni, da se bodo morali begunci do sredine marca vrniti v svojo domovino. Odločitev vpliva na več sto Somalcev, ki so v ZDA poiskali zatočišče pred dolgotrajnim državljanskim konfliktom in nestabilnostjo v tej vzhodnoafriški državi. Ameriške oblasti so odločitev utemeljile s poročili, da se varnostne razmere v določenih delih Somalije izboljšujejo, kar naj bi omogočalo varno vrnitev njihovih državljanov. Gre za nadaljevanje strožje politike do priseljevanja, ki jo izvaja trenutna ameriška administracija, pri čemer se sistematično pregledujejo in ukinjajo programi, ki so desetletja nudili varno zavetje ljudem iz kriznih območij. Humanitarne organizacije ob tem opozarjajo, da Somalija še vedno ostaja ena najnevarnejših držav na svetu, kjer grožnjo predstavljajo predvsem ekstremistične skupine, kot je Al Šabab. Vrnitev beguncev v domovino bi po njihovem mnenju lahko povzročila nove varnostne tveganja za posameznike in dodatno obremenila že tako krhko humanitarno situacijo v regiji.

Najnovejša poročila o kibernetski varnosti razkrivajo alarmanten trend, kjer so tehnike socialnega inženiringa postale osrednje orodje za krajo sredstev, zlasti v sektorju kriptovalut. Namesto napadanja programske kode se hekerji osredotočajo na manipulacijo uporabnikov, ki jih z uporabo generativne umetne inteligence in globokih ponaredkov (deepfakes) pripravijo do tega, da sami izvedejo škodljiva dejanja ali nakažejo sredstva. Primeri vključujejo kampanje na platformi YouTube, kjer so umetno ustvarjeni svetovalci žrtve prepričali v prenos zlonamerne kode, ki je nato sredstva preusmerila v denarnice napadalcev. Vzporedno s tem podjetja beležijo industrijsko širjenje t. i. »typosquattinga«, kjer napadalci registrirajo na stotine domen, ki so skoraj identične uveljavljenim blagovnim znamkam. Borzni posredniki, kot je Pepperstone, opozarjajo, da je boj proti tem lažnim stranem postal vsakodnevno opravilo, saj umetna inteligenca omogoča hitro kloniranje legitimnih spletnih mest. Takšne prevare niso le posamezni incidenti, temveč sistemska grožnja, saj zmanjšujejo pozornost uporabnikov in povečujejo verjetnost uspešnih napadov. Kritične posledice pomanjkljive varnosti so se nedavno pokazale tudi na Novi Zelandiji, kjer je hekerski napad na podjetje Manage My Health ogrozil zasebne zdravstvene podatke več sto tisoč ljudi. Strokovnjaki poudarjajo, da tehnične revizije niso več dovolj. Za učinkovito obrambo pred sodobnimi grožnjami so nujni strožji standardi dostopa, nenehno izobraževanje uporabnikov in praktično usposabljanje študentov kibernetske varnosti v realnih scenarijih napadov.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Donald Trump je bil obtožen, da spreminja ZDA v 'banana republiko' zaradi groženj s kazenskimi postopki proti predsedniku Federal Reserve, Jeromu Powellu. Demokrati so zahtevali informacije o tem, koliko 'upornikov' s 6. januarja je bilo zaposlenih na Ministrstvu za pravosodje in Ministrstvu za domovinsko varnost. Republikanski senator je bil zasmehovan zaradi izjave o 'koruptnem delu' Trumpovega boja s Federal Reserve.

Po smrti Renee Nicole Good v Minneapolisu se je sprožila preiskava njenih aktivističnih povezav, medtem ko se zdi, da agentu Jonathanu Rossu ne bo treba odgovarjati. Policist iz Portlanda je bil umaknjen s protestne dolžnosti zaradi izjav, ki so branile streljanje. Agenti DHS so izrazili zadržke glede napotitev zaradi naraščajočega odpora. Konzervativni komentator je na CNN doživel kritike zaradi upravičevanja nasilnih ukrepov proti protestnikom. V znak protesta proti odzivu Trumpove administracije na streljanje so odstopili štirje visoki uradniki Ministrstva za pravosodje.

Trumpova administracija je začela trditi, da Američani nimajo ustavne pravice snemati policistov. Republikanka Mary Miller je zavrnila anketo, ki kaže na ogorčenje proti ICE zaradi incidenta v Minneapolisu. Demokrati zahtevajo informacije o zaposlovanju ljudi, ki so bili pomiloščeni zaradi vpletenosti v dogodke 6. januarja, s strani Ministrstva za pravosodje in Ministrstva za domovinsko varnost. Trump je napovedal konec zveznega financiranja za mesta zatočišča za nezakonite priseljence s 1. februarjem. Anketa je pokazala, da večina volivcev zdaj podpira ukinitev ICE.

Zvezni preiskovalci preiskujejo povezave 37-letne Renee Nicole Good, ki jo je ubil agent ICE Jonathan Ross. Medtem so demokrati organizirali tiskovne konference, na katerih so pozivali k odgovornosti za njeno smrt. Guvernerka Južne Dakote, Kristi Noem, je dejala, da DHS v Minneapolis pošilja dodatne zvezne agente. Minnesota in Twin Cities pa so tožili zvezno vlado zaradi domnevnega političnega ciljanja, ki naj bi kršilo prvi amandma.

Ministrstvo za domovinsko varnost Združenih držav Amerike je v Minneapolis napotilo več sto dodatnih zveznih agentov, potem ko je agent urada za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross med operacijo ustrelil in ubil 37-letno Renee Nicole Good. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je odločitev utemeljila z zagotavljanjem varnosti uslužbencev, ki v mestu izvajajo operacije proti domnevnim kriminalnim združbam med priseljenci. Napotitev sledi predhodni namestitvi 2000 agentov, kar je v mestu sprožilo močne proteste in odkrit odpor lokalnih oblasti. Analitiki in medijski komentatorji so kritični do objave videoposnetka z agentovega mobilnega telefona, ki so ga v javnost lansirali njegovi podporniki. Po mnenju poznavalcev posnetek ne potrjuje teorije o samoobrambi, temveč kaže, da je Ross stal ob strani vozila in streljal v glavo voznice, ko je ta skušala odpeljati. Priče in videoposnetki nakazujejo na agresivno vedenje zveznih uslužbencev še pred samim streljanjem, kar je dodatno zaostrilo odnose med zvezno oblastjo in mestno upravo Minneapolisa. Župan Jacob Frey in guverner Tim Walz sta kritizirala ukrepe ministrstva in pozvala k prekinitvi zveznih operacij v mestu. Lokalni predstavniki trdijo, da zvezni organi s svojo prisotnostjo in načinom delovanja ovirajo neodvisne preiskave ter po nepotrebnem stopnjujejo napetosti v skupnosti. Kljub pozivom k umiritvi razmer ministrstvo vztraja pri nadaljevanju operacij, kar napoveduje nadaljnje politično in pravno zaostrovanje med zveznimi in državnimi organi.

Ministrstvo za domovinsko varnost Združenih držav Amerike je v ponedeljek napovedalo investicijo v višini 115 milijonov ameriških dolarjev za razvoj in uvajanje tehnologij za boj proti dronom. Sredstva so namenjena zagotavljanju varnosti med prihajajočim svetovnim prvenstvom v nogometu (FIFA World Cup) ter ob praznovanjih 250-letnice ameriške neodvisnosti. Investicija odraža naraščajočo zaskrbljenost glede morebitnih groženj, ki jih predstavljajo brezpilotni letalniki na množičnih javnih prireditvah. Sredstva bo upravljal novoustanovljeni urad v okviru ministrstva, ki je posebej zadolžen za hiter nakup in namestitev sistemov za odkrivanje in nevtralizacijo dronov. Nova struktura bo omogočila agilnejši odziv na tehnološki napredek na področju brezpilotnih letalnikov, ki bi lahko bili uporabljeni za napade ali motenje varnosti. Pobuda poudarja prednostno nalogo ameriške vlade pri zaščiti kritične infrastrukture in civilnih zbirališč. Odločitev prihaja v času, ko tehnologija dronov postaja vse dostopnejša in tehnološko dovršena, kar predstavlja nove izzive za varnostne službe po celem svetu. ZDA s tem korakom krepijo svoje obrambne zmogljivosti pred civilnimi in drugimi zračnimi grožnjami v okviru priprav na nekatere največjih mednarodnih dogodkov v državi v prihodnjih letih.

Ameriška ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem je v nedeljo sporočila, da bo vlada v Minneapolis poslala več sto dodatnih zveznih agentov. Odločitev o okrepitvi varnostnih sil v mestu sledi oceni varnostnih razmer, ki zahtevajo dodatno podporo lokalnim organom pregona pri ohranjanju javnega reda in miru. Napotitev zveznih sil je del širšega prizadevanja zvezne vlade za zagotavljanje varnosti v mestu, ki se je v preteklosti spopadalo z obsežnimi nemiri in napetostmi med prebivalstvom in policijo. Ministrstvo za domovinsko varnost pri tem poudarja, da bodo agenti nudili podporo pri varovanju zvezne lastnine in zagotavljanju splošne varnosti prebivalcev. Čeprav podrobnosti o specifičnih nalogah dodatnih enot niso bile v celoti razkrite, poteza nakazuje na povečano pripravljenost zveznih oblasti pred morebitnimi novimi incidenti. Odločitev ministrice Noemove prihaja v času, ko se v več ameriških mestih ponovno odpirajo vprašanja o vlogi zvezne policije pri obvladovanju lokalnih protestov in vzdrževanju reda.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Ameriško ministarstvo za domovinsko varnost je v zvezno državo Minnesota napotilo več sto dodatnih policistov po tem, ko so v mestu Minneapolis izbruhnili obsežni nemiri. Odločitev je v nedeljo sporočila ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem, ukrep pa sledi protestom deset tisočev ljudi, ki so se na ulice podali zaradi smrti matere treh otrok. Po razpoložljivih podatkih naj bi žensko ubil uslužbenec imigracijske policije, kar je sprožilo val ogorčenja in nasilja v mestu. Napetosti v regiji so se stopnjevale hitro, saj so se mirni protesti sprevrgli v nevarne spopade, ki so ohromili dele mesta. Administracija predsednika Trumpa se je na dogajanje odzvala s povečano prisotnostjo zveznih organov pregona, da bi ponovno vzpostavila red in mir. Gre za enega večjih varnostnih izzivov v državi, ki ponovno odpira vprašanja o delovanju imigracijskih služb in uporabi sile s strani uradnih oseb. Dodatne policijske enote naj bi služile kot okrepitev lokalnim oblastem, ki se že več dni borijo z obvladovanjem množic. Razmere ostajajo napete, saj protestniki zahtevajo odgovornost in reformo policijskega sistema. Mednarodna javnost dogajanje pozorno spremlja, saj incidenti z uporabo smrtne sile s strani policije v Združenih državah Amerike pogosto sprožijo širše civilne nemire.

Predsednik Donald Trump je dejal, da je Iran ZDA predlagal pogovore o jedrskem sporazumu. Povedal je tudi, da se namerava pogovarjati z Elonom Muskom o ponovni vzpostavitvi interneta v Iranu, kjer so oblasti prekinile storitve med protivladnimi protesti.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost se sooča z vprašanji glede interpretacije videoposnetka, ki prikazuje trenutke pred usodnim streljanjem na Renee Good v zvezni državi Minnesota. Predstavniki ministrstva so ob objavi gradiva javno zatrdili, da dokazi govorijo sami zase, vendar so analitiki in javnost izrazili dvome o tem, katere zaključke je na podlagi posnetkov dejansko mogoče objektivno sprejeti. Dogodek ponovno odpira širšo razpravo o policijskih postopkih in uporabi smrtne sile v Združenih državah Amerike. Analiza videoposnetka je ključnega pomena za ugotavljanje upravičenosti uporabe strelnega orožja, saj so uradne trditve oblasti pogosto v navzkrižju z interpretacijami zagovornikov človekovih pravic. V primeru Renee Good ostaja nejasno, ali posnetek nedvoumno podpira uradno različico dogodkov ali pa pušča prostor za različne razlage o tem, kaj se je dogajalo v kritičnih sekundah pred streli. Strokovnjaki opozarjajo, da lahko selektivna objava ali pristranska interpretacija vizualnih dokazov s strani državnih organov vpliva na javno mnenje še pred končano preiskavo. Primer v Minnesoti se vključuje v niz incidentov, ki spodbujajo zahteve po večji transparentnosti pri delu varnostnih organov. Čeprav ministrstvo vztraja pri svoji oceni, pomanjkanje jasnih odgovorov o okoliščinah streljanja povzroča dodatne napetosti v lokalni skupnosti in širše po državi. Preiskava incidenta se nadaljuje, pri čemer bo ključno, kako bodo neodvisni organi ocenili dostopne vizualne in forenzične dokaze.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Donald Trump je nakazal na možno novo intervencijo v tujini, s čimer je sprožil ugibanja o naslednji tarči njegove administracije po napadu na Venezuelo. Medtem se pojavljajo govorice, da ima Steve Bannon skrite motive pri promoviranju Trumpove kandidature za leto 2028.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Ministrica za domovinsko varnost Združenih držav Amerike Kristi Noem je sporočila, da so ameriške oblasti v okviru politike administracije predsednika Donalda Trumpa aretirale, pridržale in v izvorne države deportirale več kot 650.000 nezakonitih priseljencev. Po njenih navedbah je državo skupno zapustilo že 2,6 milijona ljudi, ki po mnenju vlade sploh ne bi smeli vstopiti v državo. Operacija odraža strogo politiko nove administracije, ki poudarja dosledno izvajanje imigracijske zakonodaje in množično odstranjevanje oseb brez urejenega statusa. Kristi Noem je ob tem izpostavila, da so ti ukrepi rezultat neposrednih usmeritev predsednika Trumpa, ki si prizadeva za vzpostavitev strožjega nadzora na mejah in znotraj države. Napovedi o množičnih izgonih so v preteklosti že sprožile številne kritike organizacij za človekove pravice, vendar vlada vztraja, da so postopki nujni za zagotavljanje nacionalne varnosti in pravnega reda. Podatki o deportacijah prihajajo v času, ko se ameriške zvezne oblasti spopadajo tudi s pomanjkanjem prostorov v pridržalnih centrih in pravnimi izzivi glede usode mladoletnih migrantov.

Po streljanju Renee Good s strani agenta ICE v Minneapolisu so se pojavili dvomi o uradni različici dogodkov. Nekdanji agent FBI je izrazil dvome o upravičenosti uporabe smrtonosne sile, pri tem pa se je skliceval na videoposnetek s telefona agenta ICE. V Philadelphii je šerif zagrozil z aretacijo agentov ICE, ki bi se lažno predstavljali kot organi pregona. Konservativni mediji so kritizirali odziv Trumpove administracije in Kristi Noem na streljanje.

Agenti ameriške službe za carine in varovanje meja so v četrtek popoldne v Portlandu v zvezni državi Oregon ustrelili in ranili dva venezuelska državljana, ki sta bila identificirana kot člana zloglasne tolpe Tren de Aragua. Incident se je zgodil med ciljno usmerjeno zaustavitvijo vozila v vzhodnem delu mesta, ko sta osumljenca z avtomobilom poskušala namerno trčiti v agente. Ministrstvo za domovinsko varnost je potrdilo, da so bili vpleteni agenti obmejne straže, ki so izvajali operacijo, povezano s kriminalnimi aktivnostmi venezuelskih tolp. Po uradnih navedbah so agenti posredovali v okviru širše preiskave o delovanju transnacionalnih kriminalnih združb na ozemlju Združenih držav Amerike. Oba ranjena osumljenca sta bila prepeljana v bolnišnico, njuno zdravstveno stanje pa za zdaj ni javno znano. Napad na zvezne agente med postopkom poudarja vse večje varnostne izzive, s katerimi se organi pregona spopadajo zaradi prisotnosti tujih kriminalnih struktur v ameriških mestih. Tolpa Tren de Aragua, ki izvira iz Venezuele, se je v zadnjem obdobju hitro razširila po celini in je v Združenih državah Amerike postala tarča prednostnih policijskih operacij. Današnji incident v Portlandu velja za enega redkih primerov neposrednega oboroženega spopada med pripadniki te skupine in zveznimi agenti na severozahodu države. Preiskava dogodka še poteka, območje streljanja pa je bilo več ur zaprto za javnost.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) je javno obtožilo hotelsko verigo Hilton izvajanja usklajene kampanje za zavračanje storitev uslužbencem urada za priseljevanje in carine (ICE). Po navedbah ministrstva je franšizni hotel Hampton Inn v bližini Minneapolisa zlonamerno preklical rezervacije agentom, ki so sobe poskušali rezervirati z uradnimi vladnimi elektronskimi naslovi. Incident je sprožil ostre odzive privržencev gibanja MAGA na družbenih omrežjih, ki vodstvu podjetja očitajo namerno oviranje izvajanja zakonov o priseljevanju. V ločenem incidentu v Dallasu je uslužbenka hotela Hilton Anatole na družbenih omrežjih objavila posnetek, v katerem je opozarjala skupnost na prisotnost agentov ICE v hotelu. Kljub njenim izjavam, da ji za izgubo zaposlitve ni mar, je vodstvo hotela sporočilo, da je že sprejelo ustrezne ukrepe zaradi kršitve delovnih standardov. Podjetje Hilton je v uradnem pojasnilu poudarilo, da so številni njihovi hoteli v neodvisni lasti in upravljanju, kar otežuje centraliziran nadzor nad odločitvami posameznih franšiz. Dogajanje stopnjuje napetosti med zveznimi organi in zasebnim sektorjem v času poostrenih migracijskih ukrepov. Medtem ko DHS trdi, da Hilton s svojimi dejanji posredno podpira kriminalce, se podjetje trudi ohraniti nevtralno podobo in poudarja odgovornost lokalnih upravnikov. Spor odpira širša vprašanja o sodelovanju korporacij pri izvajanju vladnih politik in varnostnih operacij na ameriških tleh.

Podpredsednik JD Vance je objavil ustanovitev nove funkcije pomočnika generalnega tožilca z nacionalno pristojnostjo za boj proti goljufijam v zveznih programih, s poudarkom na Minnesoti. Administracija Trumpa želi s tem ukrepom zatreti goljufije.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Objavljen je bil nov video posnetek, ki meče dvom na trditve Trumpove administracije glede streljanja Renee Good. Razkrito je bilo, da je bilo to že deveto streljanje agentov ICE v zadnjih štirih mesecih, pri čemer so vsa vključevala streljanje na ljudi v vozilih. Federalni agenti so se umaknili iz Louisiane in se premestili v Minneapolis. Nacionalno zaupanje v federalne oblasti je upadlo po več streljanjih ICE, zaradi česar sta vsaj dva župana obsodila vlado.

Med racijo proti priseljencem v Minneapolisu je agent ICE ustrelil in ubil žensko. Po navedbah Ministrstva za domovinsko varnost (DHS) naj bi ženska poskušala povoziti agente z avtomobilom. DHS je tudi obtožil hotelsko verigo Hilton, da podpira 'morilce in posiljevalce', ker je hotel v Minneapolisu odpovedal rezervacije agentom ICE.

Podjetje Hilton Hotels je sporočilo, da bo iz svojega sistema odstranilo franšizni hotel Hampton Inn na območju Minneapolisa, potem ko je vodstvo hotela ponovno zavrnilo nastanitev uslužbencem Ministrstva za domovinsko varnost (DHS). Incident se je zgodil v ponedeljek zvečer, kljub temu da se je upravljalsko podjetje pred tem že opravičilo za podobno dejanje. Agenti DHS so na območju preiskovali lokalne primere goljufij, vendar jim hotel ponovno ni želel zagotoviti prenočišča. Zaradi ponavljajočih se kršitev in diskriminatornega odnosa do vladnih uslužbencev se je krovna družba Hilton odločila za takojšnjo prekinitev franšizne pogodbe. Vodstvo Hiltona je poudarilo, da takšno vedenje ni v skladu z njihovimi standardi gostoljubja in pogodbenimi obveznostmi. Primer je v Združenih državah Amerike sprožil burne razprave o odnosu zasebnih podjetij do zveznih organov pregona, zlasti v luči preteklih napetosti v regiji.

V Minneapolisu je agent ICE ustrelil in ubil žensko, ki je po navedbah Ministrstva za domovinsko varnost z avtom poskušala povoziti zvezne agente med akcijo proti nezakonitim priseljencem. Protestniki so sprva trdili, da je šlo za imigrantsko akcijo.

Administracija nekdanjega predsednika Donalda Trumpa je na seznam držav, katerih državljani morajo za pridobitev vstopnega vizuma v Združene države Amerike položiti varščino v višini do 15.000 dolarjev, dodala sedem novih držav. Skupno število držav na tem seznamu se je tako povzpelo na 13, med katerimi jih je večina iz Afrike. Med na novo dodanimi državami so Butan, Bocvana, Srednjeafriška republika, Gvineja, Gvineja Bissau, Namibija in Turkmenistan. Novi ukrepi so stopili v veljavo 1. januarja, njihov cilj pa naj bi bil preprečevanje prekoračitev dovoljenega bivanja tujih državljanov. Višina varščine se giblje med 5.000 in 15.000 dolarji, kar po mnenju kritikov predstavlja nepremostljivo finančno oviro za številne prosilce iz revnejših regij. Ameriški uradniki ukrep zagovarjajo kot učinkovito sredstvo za zagotavljanje spoštovanja pogojev vizuma, pri čemer se sredstva vrnejo ob pravočasnem odhodu iz države. Ta poteza je le zadnja v nizu prizadevanj za zaostritev migracijske politike, ki vključuje tudi obvezne osebne intervjuje in razkritje zgodovine uporabe družbenih omrežij za prosilce iz vseh držav z vizumsko obveznostjo.

V ameriški zvezni državi Minnesota se obeta obsežna operacija zveznih organov, saj v somestje Minneapolis in Saint Paul (Twin Cities) prihaja približno 2.000 agentov Ministrstva za domovinsko varnost. Po informacijah virov, na katere se sklicuje mreža ABC News, bodo agenti, ki prihajajo iz različnih uradov po celotni državi, sodelovali pri izvajanju ukrepov na področju priseljevanja in preiskovanju obsežnih goljufij v socialnih programih. Ministrstvo za domovinsko varnost natančnega števila napotenih uslužbencev zaradi zagotavljanja njihove varnosti ni želelo potrditi, vendar so navedli, da je število podvrženo spremembam glede na operativne potrebe. Zvezna država Minnesota se je v zadnjih mesecih znašla pod strogim nadzorom zvezne vlade tako zaradi vprašanj nezakonitega priseljevanja kot tudi zaradi obtožb o razširjenih finančnih prevarah v okviru socialnih storitev. Decembra lani je urad za priseljevanje in carine (ICE) že sprožil operacijo Metro Surge, ki je bila v veliki meri usmerjena proti tamkajšnji somalijski skupnosti. Nova napotitev agentov predstavlja nadgradnjo teh prizadevanj in odziv na kritike o pomanjkljivem nadzoru nad porabo javnih sredstev v zvezni državi, kar je v zadnjem času postalo predmet nacionalne razprave v Združenih državah Amerike.

Trumpova administracija je v Minneapolis napotila približno 2.000 zveznih agentov kot del akcije proti priseljevanju, ki sledi škandalu s prevarami pri socialni pomoči v Minnesoti. Večina prizadetih je prejemnikov socialne pomoči.

Hilton Worldwide Holdings je odstranil hotel v Minneapolisu iz svojega sistema, potem ko je hotel zavrnil sprejem rezervacij agentov Immigration and Customs Enforcement (ICE). Odločitev je sledila ogorčenju na spletu, ker hotel ni dovolil agentom ICE rezervirati sob.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je v Minneapolis in Saint Paul poslala približno 2000 uslužbencev Ministrstva za domovinsko varnost (DHS), ki bodo izvajali obsežno operacijo pregona nezakonitih migracij in preiskovanja domnevnih sistemskih prevar pri socialnih transferjih. Operacija naj bi po poročanju tujih medijev trajala mesec dni, v njej pa sodelujejo agenti urada za priseljevanje in carine (ICE) ter obmejne straže, vključno s poveljnikom Gregoryjem Bovinom. Povečan pritisk na zvezno državo Minnesota sledi prejšnjim izjavam predsednika Trumpa, ki je kritiziral tamkajšnjo somalsko skupnost in napovedal ostrejše ukrepe. Predstavnica ministrstva Tricia McLaughlin je pojasnila, da so zvezne sile že opravile več kot 1000 aretacij oseb, obtoženih težkih kaznivih dejanj, vključno z umori in posilstvi, vendar podrobnosti o točni razporeditvi enot zaradi varnosti niso razkrili. Operacija predstavlja stopnjevanje napetosti med zvezno oblastjo in lokalnimi skupnostmi v mestih, ki jih vodijo demokrati, saj Trumpova administracija poudarja boj proti kriminalu kot prednostno nalogo svoje notranje politike. Ukrep je povzročil precejšnje vznemirjenje med lokalnim prebivalstvom in zagovorniki človekovih pravic.

Po tem, ko je hotel Hilton v Minneapolisu zavrnil namestitev uslužbencem Službe za priseljevanje in carine (ICE), se je hotel opravičil in pojasnil, da je hotel v neodvisni lasti in upravljanju. Everpeak Hospitality, ki upravlja hotel, je prevzel odgovornost za nastalo situacijo. Ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) se je odzvalo z ogorčenjem in obtožilo hotelsko verigo, da namerno spodkopava zvezno kazenski pregon. V bizarnem odzivu je Ministrstvo za domovinsko varnost primerjalo ICE z Jezusom, Marijo in Jožefom.

Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) je povzročilo mednarodno ogorčenje z objavo na družbenih omrežjih, ki namiguje na načrtovan izgon 100 milijonov ljudi iz Združenih držav Amerike. Ministrstvo je ob ilustraciji idilične plaže zapisalo, da bi bila država brez prisotnosti ljudi iz tretjega sveta bolj mirna. Strokovnjaki in kritiki opozarjajo, da takšna retorika močno spominja na kampanje etničnega čiščenja in belega nacionalizma, saj bi številka 100 milijonov nujno vključevala tudi naturalizirane državljane in njihove potomce. Administracija predsednika Donalda Trumpa naj bi z uporabo izrazov, kot je 'remigracija', zavestno povzemala besednjak evropskih skrajno desničarskih gibanj. Poleg spornih sporočil so se pojavili tudi očitki o kršenju avtorskih pravic, saj naj bi ministrstvo podobo brez dovoljenja odtujilo japonskemu umetniku Hiroshiju Nagaiju. Hkrati so v javnost prišle informacije o tajni vojaški operaciji v Venezueli, o kateri sta bila osrednja ameriška medija obveščena vnaprej, a sta objavo zadržala zaradi varnosti enot. Dogodki stopnjujejo napetosti v ameriški družbi, ki se že dlje časa spopada z radikalnimi spremembami v vodenju države in militarizacijo javnega prostora, kar se odraža tudi v preteklih odločitvah o namestitvi nacionalne garde v prestolnici.

Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) je pod administracijo Donalda Trumpa povzročilo val ogorčenja z objavo na družbenih omrežjih, ki namiguje na deportacijo več kot 100 milijonov ljudi. Objava je vključevala grafično podobo idilične plaže z besedilom o Ameriki po omenjenih deportacijah, pri čemer je ministrstvo pripisalo, da gre za narod, ki ga tretji svet ne obleha več. Strokovnjaki in kritiki opozarjajo, da takšna retorika, ki vključuje termine, kot je remigracija, močno spominja na ideologijo belega nacionalizma in bi lahko pomenila kampanjo etničnega čiščenja, umerjeno proti vsem, ki niso belopolti državljani. Administracija se pri tem ne omejuje zgolj na retoriko, saj gre za stopnjevanje že začrtanih politik iz preteklega leta. Dokumenti in objave DHS nakazujejo, da se kampanja množičnih deportacij izvaja pod pretvezo zaščite ameriške kulturne dediščine. Ironično je, da je bila uporabljena grafična podoba ukradena japonskemu umetniku Hiroshiju Nagaiju, kar je še dodatno spodkopalo kredibilnost vladne objave. Poteza sledi seriji radikalnih ukrepov, ki vključujejo militarizacijo prestolnice in načrte za odvzem državljanstva naturaliziranim prebivalcem, kar kaže na sistematično spreminjanje demografske in pravne slike Združenih držav Amerike.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Po prijetju Nicolása Madura so se pojavili pozivi uradnika ameriškega ministrstva za domovinsko varnost, naj se Venezuelci v ZDA prostovoljno vrnejo v domovino. Donald Trump je začasni predsednici Delcy Rodriguez zagrozil z 'višjo ceno'. Venezuelski socialistični diktator Nicolás Maduro in njegova žena Cilia Flores sta se po poročilih znašla pred ameriškim zveznim sodiščem, kjer sta se soočila z obtožbami o narkoterorizmu. Podpredsednica Venezuele, Delcy Rodriguez, je obsodila »brez precedana« ameriško vojaško agresijo proti Venezueli, ki je kulminirala z »nezakonito ugrabitvijo« predsednika Nicolása Madura. Trgi se na prijetje Madura niso odzvali burno, opazna pa je bila rast zlata.

Trumpova administracija je že drugič v zadnjih tednih uporabila obtožbe o goljufiji, da bi upravičila okrepljene ukrepe zveznih organov pregona v Minnesoti. Ta država, ki ima največjo somalsko skupnost v ZDA, je postala središče povečanih aktivnosti FBI in DHS.

Donald Trump je v izjavi iz Mar-a-Laga napovedal oster boj proti domnevnim goljufijam v socialnem sistemu zvezne države Minnesota, ki naj bi dosegle vrednost do 18 milijard dolarjev. Osrednja točka spora so nepravilnosti v centrih za dnevno varstvo otrok, ki prejemajo sredstva iz davkoplačevalskega programa za pomoč pri varstvu (CCAP). Razkritja, ki jih je spodbudil videoposnetek neodvisnega novinarja Nicka Shirleyja, so privedla do zvezne preiskave pod vodstvom Ministrstva za domovinsko varnost (DHS) in Urada za priseljevanje in carine (ICE). Republiški poslanci v Minnesoti so potrdili, da so s Shirleyjem in žvižgači sodelovali pri zbiranju informacij o zlorabah, hkrati pa so demokratskega guvernerja Tima Walza pozvali k odstopu. Medtem ko liberalni mediji, vključno s CNN in Telemundom, Shirleyja označujejo za desničarskega vplivneža z nestrpnimi stališči, Trumpova administracija dogajanje označuje za "veliko prevaro". Razmere so se zaostrile po tem, ko so preiskovalci ugotovili sume razširjenih finančnih nepravilnosti v določenih skupnostih, kar je privedlo do zamrznitve zveznih sredstev za otroško varstvo ne le v Minnesoti, temveč po celotnih Združenih državah Amerike.