Prizivno sodišče Združenih držav Amerike je v četrtek razveljavilo sodbo, ki je junija lani omogočila izpustitev palestinskega aktivista in imetnika stalnega prebivališča Mahmuda Khalila iz prisilnega pridržanja. Sodišče je s tesnim izidom 2:1 odločilo, da okrožno sodišče ni bilo pristojno za odločanje v Khalilovem primeru deportacije, kar odpira pot njegovi ponovni aretaciji. Khalil, ki je poročen z ameriško državljanko in ima v ZDA rojenega sina, je bil v središču javne pozornosti zaradi vodenja propalestinskih protestov na Univerzi Columbia. Administracija predsednika Trumpa primer izpostavlja kot pomembno pravno zmago, saj trdi, da so bili ukrepi proti Khalilu nujni zaradi domnevnega ogrožanja zunanjepolitičnih interesov ZDA. Ministrstvo za domovinsko varnost je v uradni izjavi poudarilo, da bivanje v državi s t. i. zeleno karto predstavlja privilegij, ki ga lahko država odvzame tistim, ki zagovarjajo nasilje ali podpirajo terorizem. Khalil te obtožbe zavrača in poudarja, da gre za poskus omejevanja svobode govora. Zadeva sproža širša ustavnopravna vprašanja o mejah svobode izražanja za tuje študente in zakonite rezidente v ZDA. Čeprav se prizivno sodišče ni opredelilo do vsebine Khalilovega zagovora glede prvega amandmaja k ameriški ustavi, njegova odločitev pomeni, da se mora aktivist s postopki deportacije spopadati v okviru imigracijskih sodišč in ne na zvezni ravni. Khalil je izrazil razočaranje nad sodbo, a napovedal nadaljnji pravni boj za svoje pravice.

Ameriški senat je v četrtek z veliko večino potrdil paket treh zakonov o porabi v skupni vrednosti 174 milijard dolarjev, s čimer se je ameriški kongres izognil delnemu zaprtju vlade pred iztekom proračunskega roka. Sveženj, ki so ga senatorji podprli z 82 glasovi proti 15, zagotavlja sredstva za delovanje ministrstev za trgovino, pravosodje, energijo in notranje zadeve do konca septembra. Gre za pomemben korak v proračunskem procesu za proračunsko leto 2026, saj je zakonodajno telo sedaj potrdilo polovico vseh potrebnih ukrepov za financiranje države. Kljub uspešnemu glasovanju se ameriški zakonodajalci še vedno spopadajo z zahtevnimi pogajanji glede preostalih šestih zakonov o proračunskih sredstvih, ki jih morajo sprejeti do 30. januarja, da bi v celoti preprečili ustavitev delovanja vladnih služb. Med najbolj spornimi vprašanji ostaja financiranje ministrstva za domovinsko varnost, kjer so stališča med republikanci in demokrati še vedno precej narazen. Po vrnitvi s tedenskega premora bo senat pod časovnim pritiskom nadaljeval z obravnavo preostalih finančnih ukrepov. Sprejeti zakonski sveženj predstavlja določen napredek v sicer pogosto blokiranem proračunskem procesu v Washingtonu. Odobrena sredstva so ključna za neovirano delovanje zveznih agencij in izvajanje nacionalnih programov. Politični opazovalci poudarjajo, da bo končni uspeh pri preprečevanju popolne blokade države odvisen predvsem od zmožnosti doseganja kompromisa glede varnostnih in migracijskih vprašanj, ki so vezana na proračun za domovinsko varnost.

Ameriška sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je v četrtek sprožila ostre odzive pravnih strokovnjakov po svojih izjavah o delovanju agentov službe ICE (Immigration and Customs Enforcement) v Minnesoti. Noemova je zagovarjala prakso agentov, ki so od mimoidočih zahtevali dokazila o državljanstvu in identiteti, ter poudarila, da gre za standardne protokole pri izvajanju ciljnih operacij. Po njenih besedah so takšni postopki nujni za zagotavljanje varnosti in preverjanje morebitnih kršiteljev zvezne zakonodaje v okolici kriminalnih žarišč. Pravni analitik mreže CNN in nekdanji tožilec Elie Honig je trditve sekretarke označil za napačne, nezakonite in neustavne. Honig je opozoril, da četrti amandma ameriške ustave ščiti posameznike pred samovoljnim ustavljanjem in zahtevami po identifikaciji brez vnaprejšnjega utemeljenega suma. Poudaril je, da agenti ne smejo zahtevati dokumentov od oseb le na podlagi njihove prisotnosti v bližini operacije, saj to predstavlja kršitev državljanskih pravic. Sekretarka Noemova se je neposrednim vprašanjem novinarjev o tem, ali bi morali Američani s seboj vedno nositi dokazila o državljanstvu, izognila. Namesto tega je vztrajala pri trditvi, da vsi ukrepi službe ICE potekajo v skladu z zakonom in dolgoletnimi protokoli, ki so jih uporabljale tudi prejšnje administracije. Poleg tega je zatrdila, da so sodišča v preteklosti že večkrat potrdila pravilnost tovrstnih postopkov, vendar konkretnih pravnih podlag za ustavljanje brez suma ni navedla.

HBO je opustil načrtovano nadaljevanko o Jonu Snowu, vendar razvija novo nadaljevanje serije Igra prestolov, ki se bo osredotočilo na Aryo Stark. Pripravlja se tudi film o Aegonovi osvojitvi, ki bo služil kot predzgodba serije. Donald Trump je med intervjujem izjavil, da Tony Dokoupil iz CBS ne bi imel službe, če bi zmagala Kamala Harris. Prav tako je dejal, da bi David Ellison iz Paramount Skydance lahko bankrotiral, če bi sam izgubil volitve. Mike Tyson naj bi leta 2025 Donaldu Trumpu v Beli hiši predal prošnjo za pomilostitev Seana "Diddyja" Combsa.

Nova anketa CNN, ki jo je izvedel SSRS, je pokazala, da polovica Američanov meni, da Agencija za priseljevanje in carino (ICE) zmanjšuje varnost v ameriških mestih. Večina Američanov meni, da je smrtni strel uradnika ICE na Renée Good, prebivalko Minneapolisa, neprimerna uporaba sile.

Agent ameriške zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE) je v Minneapolisu med poskusom aretacije ustrelil državljana Venezuele v nogo. Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost je v uradni izjavi na družbenem omrežju X sporočilo, da je zvezni uradnik sprožil obrambni strel, da bi zavaroval svoje življenje, potem ko se je moški uprl pridržanju. Gre za drugi tovrstni incident z uporabo strelnega orožja s strani uslužbencev agencije ICE v tem mestu v zadnjem tednu dni. Lokalne oblasti so po dogodku pozvale prebivalce k mirnosti, saj so napetosti v mestu narasle zaradi ponavljajočih se incidentov zveznih organov. Ministrstvo za domovinsko varnost moškega obravnava kot nezakonitega priseljenca, preiskava o okoliščinah streljanja pa še poteka. Identiteta ustreljenega uradno ni bila razkrita, razen njegovega državljanstva. Incident se je zgodil le teden dni po tem, ko so agenti iste agencije v Minneapolisu usodno ustrelili voznico avtomobila. Ponavljajoče se nasilje zveznih organov v urbanem okolju je sprožilo vprašanja o protokolih uporabe sile pri izvajanju priseljenske zakonodaje v Združenih državah Amerike, kar vpliva na širšo javno razpravo o varnosti in človekovih pravicah priseljencev.

V Minneapolisu so izbruhnili protesti po tem, ko je agent ICE ustrelil venezuelskega moškega. Protestniki so se spopadli z zveznimi agenti, ki so uporabili bliskavice in solzivec. V Kaliforniji je agent ministrstva za domovinsko varnost trajno oslepil protestnika proti ICE, ko ga je od blizu ustrelil z "nesmrtonosnim" orožjem. Poškodovani trdi, da so ga agenti po dogodku zasmehovali.

Namestnik vodje kabineta Bele hiše Stephen Miller je napovedal, da so zvezni organi pregona v Minnesoti začeli z delovanjem, usmerjenim v identifikacijo in razbitje uporniških mrež, ki ovirajo delo službe za priseljevanje in carine (ICE). V okviru operacije, imenovane "Metro Surge", je ministrstvo za domovinsko varnost v mesti Minneapolis in St. Paul napotilo približno 3000 zveznih agentov. Ukrep sledi objavi predsednika Donalda Trumpa, ki je prebivalcem Minnesote napovedal "dan obračuna in povračilnih ukrepov". Miller je v nastopu na televiziji Fox News sprožil ostre odzive z izjavo, da zvezni agenti pri opravljanju svojih dolžnosti uživajo široko imuniteto. Po njegovih besedah bi vsakršno oviranje njihovega dela, vključno s strani lokalnih uradnikov ali protestnikov, pomenilo kaznivo dejanje. Pravni strokovnjaki so te trditve nemudoma zavrnili in opozorili, da zvezni uslužbenci nimajo popolne imunitete in so lahko kazensko preganjani, če prekoračijo svoja zakonita pooblastila. Napetosti v regiji so se stopnjevale po nedavnem usodnem streljanju na Renee Good v Minneapolisu, v katerega so bili vpleteni agenti ICE. Okrepljena prisotnost zveznih sil, ki vključuje agente carine in mejne zaščite (CBP) ter preiskovalce domovinske varnosti (HSI), je po mnenju kritikov odgovor na dejavnosti levih aktivističnih skupin, medtem ko vlada vztraja pri vzpostavljanju javnega reda in miru ter izvajanju zakonodaje o priseljevanju.

Ameriška televizijska mreža MSNBC je v oddaji Morning Joe sprožila burno razpravo o metodah dela ameriške službe za priseljevanje in carino (ICE), potem ko so javnost pretresli posnetki brutalnih aretacij v Minnesoti. Voditelj Joe Scarborough je med predvajanjem posnetkov, ki prikazujejo agente pri razbijanju avtomobilskih stekel in nasilnem vlečenju ljudi na cesto, ravnanje zveznih agentov neposredno primerjal s policijskimi državami, kot sta Rusija pod Vladimirjem Putinom in nekdanja Sovjetska zveza. Razprava se je osredotočila na ustavnopravne vidike takšnih posegov in vprašanje legitimnosti uporabe sile proti posameznikom na javnih mestih. Kritiki takšnega poročanja poudarjajo, da so bili nekateri posnetki uporabljeni brez celovitega konteksta, saj naj bi agenti v določenih primerih izvajali le preverjanje statusa tujih državljanov, ki so zavračali sodelovanje. Kljub temu so prizori nasilja, vključno z incidentom, v katerem je bil ustrelijen 37-letni Renee Good, sprožili široko politično razpravo o prihodnosti ameriške migracijske politike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Scarborough je poudaril, da takšni prizori, kjer zamaskirani agenti zahtevajo dokumente in uporabljajo fizično silo proti protestnikom ali osumljencem, ne odražajo ameriških ustavnih vrednot. Dogajanje v Minnesoti in odzivi medijev kažejo na globoko polarizacijo v ameriški družbi glede vloge varnostnih organov pri nadzoru meja in notranje varnosti. Medtem ko svetovalec Stephen Miller in sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem zagovarjata strožje ukrepe, del javnosti opozarja na kršenje človekovih pravic in preobrazbo države v represivni aparat, ki spominja na avtokratske režime.

Po poročilih nevladnih organizacij naj bi se represija v Iranu stopnjevala, število smrtnih žrtev protestov pa naj bi doseglo 2000. Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki poslujejo z Iranom, kar bi lahko prizadelo Kitajsko. Obenem je protestnikom sporočil, da "pomoč prihaja". Kitajska je obsodila uporabo carin kot sredstvo pritiska, Katar pa je zaradi naraščajočih napetosti začel z evakuacijo osebja iz letalskega oporišča Al Udeid.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je z 21. januarjem uvedlo nedoločen odlog obdelave priseljenskih in nepriseljenskih vizumov za državljane 75 držav. Odločitev, ki temelji na interni direktivi ministrstva, zajema približno 40 odstotkov vseh držav na svetu. Po navedbah uradnih virov je cilj ukrepa razširjen postopek preverjanja prosilcev, s katerim želijo omejiti vstop osebam, za katere ocenjujejo, da bi lahko postale breme ameriškega socialnega sistema. Ukrep se osredotoča predvsem na tiste, ki si v ZDA želijo priseliti, medtem ko naj se za študentske in nekatere druge kategorije vizumov po prvotnih informacijah ne bi uporabljal v celoti, vendar ostaja obdelava za vseh 75 držav trenutno ustavljena. Ta poteza predstavlja pomembno zaostritev ameriške priseljenske politike in sledi prizadevanjem administracije po strožjem nadzoru nad vstopom tujih državljanov v državo. Analitiki opozarjajo, da bo takšna sistemska zamrznitev povzročila precejšnje logistične težave in diplomatske napetosti s prizadetimi državami. Seznam držav, na katere se nanaša ta omejitev, vključuje širok nabor regij, kar kaže na obsežno revizijo varnostnih in ekonomskih kriterijev, ki jih Washington uporablja pri odobritvi vstopnih dovoljenj.

Žvižgač znotraj Ministrstva za domovinsko varnost ZDA je javnosti domnevno razkril osebne podatke približno 4500 uslužbencev Urada za priseljevanje in carine (ICE) ter obmejne straže. Podatki, ki vključujejo imena, delovne elektronske naslove, telefonske številke in opise delovnih nalog agentov ter njihovih nadzornikov, so bili posredovani aktivistični podatkovni bazi ICE List, ki deluje v okviru projekta Crust News. Gre za enega največjih varnostnih vdorov v zgodovini te agencije, ki sproža resne pomisleke glede varnosti zveznih uslužbencev na terenu. Motiv za razkritje naj bi bil upor proti delovanju agencije in ogorčenje nad nedavnim dogodkom v Minneapolisu, kjer naj bi agenti ICE ustrelili Renee Nicole Good. Žvižgač naj bi s tem dejanjem želel omogočiti večji javni nadzor nad delovanjem organov pregona in zagotoviti njihovo odgovornost za dejanja na terenu. Informacije so se razširile preko odprtega novinarskega projekta, ki zbira podatke o osebju, vpletenem v dejavnosti nadzora meja in priseljevanja. Vodstvo agencije in Ministrstvo za domovinsko varnost se po objavi poročil spopadata z notranjim nestrinjanjem in tveganji, ki jih objava takšnih informacij prinaša za operativno delo. Varnostni strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko javna izpostavljenost agentov privedla do nadlegovanja ali neposrednih groženj uslužbencem in njihovim družinam, medtem ko aktivisti vztrajajo, da je transparentnost nujna za preprečevanje zlorab pooblastil.

Kritike Trumpove administracije so se okrepile zaradi preiskave ministra za pravosodje proti predsedniku Federal Reserve Jeromeu Powellu, ki je sprožila zaskrbljenost glede neodvisnosti centralne banke in povzročila nezadovoljstvo v kabinetu. Minister za finance Scott Bessent naj bi opozoril predsednika Trumpa, da lahko preiskava zmoti finančne trge. Poleg tega sta Illinois in Minnesota vložili tožbe proti Trumpovi administraciji zaradi smrtonosnih imigracijskih operacij.

Ministrstvo za domovinsko varnost Združenih držav Amerike je sprejelo odločitev o prekinitvi statusa začasne zaščite (TPS) za državljane Somalije, kar pomeni, da se bodo morali begunci do sredine marca vrniti v svojo domovino. Odločitev vpliva na več sto Somalcev, ki so v ZDA poiskali zatočišče pred dolgotrajnim državljanskim konfliktom in nestabilnostjo v tej vzhodnoafriški državi. Ameriške oblasti so odločitev utemeljile s poročili, da se varnostne razmere v določenih delih Somalije izboljšujejo, kar naj bi omogočalo varno vrnitev njihovih državljanov. Gre za nadaljevanje strožje politike do priseljevanja, ki jo izvaja trenutna ameriška administracija, pri čemer se sistematično pregledujejo in ukinjajo programi, ki so desetletja nudili varno zavetje ljudem iz kriznih območij. Humanitarne organizacije ob tem opozarjajo, da Somalija še vedno ostaja ena najnevarnejših držav na svetu, kjer grožnjo predstavljajo predvsem ekstremistične skupine, kot je Al Šabab. Vrnitev beguncev v domovino bi po njihovem mnenju lahko povzročila nove varnostne tveganja za posameznike in dodatno obremenila že tako krhko humanitarno situacijo v regiji.

Čilsko sodišče je v torek oprostilo policijskega podpolkovnika Claudia Crespa, ki je bil obtožen streljanja na Gustava Gatico med množičnimi socialnimi nemiri leta 2019. Gatica, ki je bil takrat star 21 let, je zaradi strelov iz policijskega orožja oslepel na obe očesi, kar je postalo eden najbolj prepoznavnih simbolov policijskega nasilja v državi. Sodnica Cristina Cabello je v razsodbi navedla, da je bila uporaba sile zakonita oblika samoobrambe pred domnevno smrtonosnim napadom protestnikov. Dogodek se je zgodil 8. novembra 2019 v Santiagu v obdobju, ko so Čile pretresali siloviti protesti proti socialni neenakosti. Policija je bila takrat deležna ostrih kritik mednarodnih organizacij za človekove pravice zaradi pretirane uporabe solzivca in gumijastih nabojev. Po uradnih podatkih je med oktobrom 2019 in marcem 2020 v nemirih umrlo najmanj trideset ljudi, tisoči pa so bili poškodovani. Medtem ko se v Čilu soočajo s sodnimi epilogi dogodkov izpred let, grške oblasti v Serresu intenzivno preiskujejo sumljiv primer brutalnega pretepa 17-letnika. Forenzična poročila v Grčiji nakazujejo, da poškodb, ki vključujejo zlom lobanje in raztrganje aorte, ni mogla povzročiti le ena oseba. Preiskava se osredotoča na možnost vpletenosti več napadalcev, kar potrjujejo tudi izjave prič in video posnetki.

Najnovejša poročila o kibernetski varnosti razkrivajo alarmanten trend, kjer so tehnike socialnega inženiringa postale osrednje orodje za krajo sredstev, zlasti v sektorju kriptovalut. Namesto napadanja programske kode se hekerji osredotočajo na manipulacijo uporabnikov, ki jih z uporabo generativne umetne inteligence in globokih ponaredkov (deepfakes) pripravijo do tega, da sami izvedejo škodljiva dejanja ali nakažejo sredstva. Primeri vključujejo kampanje na platformi YouTube, kjer so umetno ustvarjeni svetovalci žrtve prepričali v prenos zlonamerne kode, ki je nato sredstva preusmerila v denarnice napadalcev. Vzporedno s tem podjetja beležijo industrijsko širjenje t. i. »typosquattinga«, kjer napadalci registrirajo na stotine domen, ki so skoraj identične uveljavljenim blagovnim znamkam. Borzni posredniki, kot je Pepperstone, opozarjajo, da je boj proti tem lažnim stranem postal vsakodnevno opravilo, saj umetna inteligenca omogoča hitro kloniranje legitimnih spletnih mest. Takšne prevare niso le posamezni incidenti, temveč sistemska grožnja, saj zmanjšujejo pozornost uporabnikov in povečujejo verjetnost uspešnih napadov. Kritične posledice pomanjkljive varnosti so se nedavno pokazale tudi na Novi Zelandiji, kjer je hekerski napad na podjetje Manage My Health ogrozil zasebne zdravstvene podatke več sto tisoč ljudi. Strokovnjaki poudarjajo, da tehnične revizije niso več dovolj. Za učinkovito obrambo pred sodobnimi grožnjami so nujni strožji standardi dostopa, nenehno izobraževanje uporabnikov in praktično usposabljanje študentov kibernetske varnosti v realnih scenarijih napadov.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Donald Trump je bil obtožen, da spreminja ZDA v 'banana republiko' zaradi groženj s kazenskimi postopki proti predsedniku Federal Reserve, Jeromu Powellu. Demokrati so zahtevali informacije o tem, koliko 'upornikov' s 6. januarja je bilo zaposlenih na Ministrstvu za pravosodje in Ministrstvu za domovinsko varnost. Republikanski senator je bil zasmehovan zaradi izjave o 'koruptnem delu' Trumpovega boja s Federal Reserve.

Po smrti Renee Nicole Good v Minneapolisu se je sprožila preiskava njenih aktivističnih povezav, medtem ko se zdi, da agentu Jonathanu Rossu ne bo treba odgovarjati. Policist iz Portlanda je bil umaknjen s protestne dolžnosti zaradi izjav, ki so branile streljanje. Agenti DHS so izrazili zadržke glede napotitev zaradi naraščajočega odpora. Konzervativni komentator je na CNN doživel kritike zaradi upravičevanja nasilnih ukrepov proti protestnikom. V znak protesta proti odzivu Trumpove administracije na streljanje so odstopili štirje visoki uradniki Ministrstva za pravosodje.

Trumpova administracija je začela trditi, da Američani nimajo ustavne pravice snemati policistov. Republikanka Mary Miller je zavrnila anketo, ki kaže na ogorčenje proti ICE zaradi incidenta v Minneapolisu. Demokrati zahtevajo informacije o zaposlovanju ljudi, ki so bili pomiloščeni zaradi vpletenosti v dogodke 6. januarja, s strani Ministrstva za pravosodje in Ministrstva za domovinsko varnost. Trump je napovedal konec zveznega financiranja za mesta zatočišča za nezakonite priseljence s 1. februarjem. Anketa je pokazala, da večina volivcev zdaj podpira ukinitev ICE.

Zvezni preiskovalci preiskujejo povezave 37-letne Renee Nicole Good, ki jo je ubil agent ICE Jonathan Ross. Medtem so demokrati organizirali tiskovne konference, na katerih so pozivali k odgovornosti za njeno smrt. Guvernerka Južne Dakote, Kristi Noem, je dejala, da DHS v Minneapolis pošilja dodatne zvezne agente. Minnesota in Twin Cities pa so tožili zvezno vlado zaradi domnevnega političnega ciljanja, ki naj bi kršilo prvi amandma.

Ministrstvo za domovinsko varnost Združenih držav Amerike je v Minneapolis napotilo več sto dodatnih zveznih agentov, potem ko je agent urada za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross med operacijo ustrelil in ubil 37-letno Renee Nicole Good. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je odločitev utemeljila z zagotavljanjem varnosti uslužbencev, ki v mestu izvajajo operacije proti domnevnim kriminalnim združbam med priseljenci. Napotitev sledi predhodni namestitvi 2000 agentov, kar je v mestu sprožilo močne proteste in odkrit odpor lokalnih oblasti. Analitiki in medijski komentatorji so kritični do objave videoposnetka z agentovega mobilnega telefona, ki so ga v javnost lansirali njegovi podporniki. Po mnenju poznavalcev posnetek ne potrjuje teorije o samoobrambi, temveč kaže, da je Ross stal ob strani vozila in streljal v glavo voznice, ko je ta skušala odpeljati. Priče in videoposnetki nakazujejo na agresivno vedenje zveznih uslužbencev še pred samim streljanjem, kar je dodatno zaostrilo odnose med zvezno oblastjo in mestno upravo Minneapolisa. Župan Jacob Frey in guverner Tim Walz sta kritizirala ukrepe ministrstva in pozvala k prekinitvi zveznih operacij v mestu. Lokalni predstavniki trdijo, da zvezni organi s svojo prisotnostjo in načinom delovanja ovirajo neodvisne preiskave ter po nepotrebnem stopnjujejo napetosti v skupnosti. Kljub pozivom k umiritvi razmer ministrstvo vztraja pri nadaljevanju operacij, kar napoveduje nadaljnje politično in pravno zaostrovanje med zveznimi in državnimi organi.

Ministrstvo za domovinsko varnost Združenih držav Amerike je v ponedeljek napovedalo investicijo v višini 115 milijonov ameriških dolarjev za razvoj in uvajanje tehnologij za boj proti dronom. Sredstva so namenjena zagotavljanju varnosti med prihajajočim svetovnim prvenstvom v nogometu (FIFA World Cup) ter ob praznovanjih 250-letnice ameriške neodvisnosti. Investicija odraža naraščajočo zaskrbljenost glede morebitnih groženj, ki jih predstavljajo brezpilotni letalniki na množičnih javnih prireditvah. Sredstva bo upravljal novoustanovljeni urad v okviru ministrstva, ki je posebej zadolžen za hiter nakup in namestitev sistemov za odkrivanje in nevtralizacijo dronov. Nova struktura bo omogočila agilnejši odziv na tehnološki napredek na področju brezpilotnih letalnikov, ki bi lahko bili uporabljeni za napade ali motenje varnosti. Pobuda poudarja prednostno nalogo ameriške vlade pri zaščiti kritične infrastrukture in civilnih zbirališč. Odločitev prihaja v času, ko tehnologija dronov postaja vse dostopnejša in tehnološko dovršena, kar predstavlja nove izzive za varnostne službe po celem svetu. ZDA s tem korakom krepijo svoje obrambne zmogljivosti pred civilnimi in drugimi zračnimi grožnjami v okviru priprav na nekatere največjih mednarodnih dogodkov v državi v prihodnjih letih.

Ameriška ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem je v nedeljo sporočila, da bo vlada v Minneapolis poslala več sto dodatnih zveznih agentov. Odločitev o okrepitvi varnostnih sil v mestu sledi oceni varnostnih razmer, ki zahtevajo dodatno podporo lokalnim organom pregona pri ohranjanju javnega reda in miru. Napotitev zveznih sil je del širšega prizadevanja zvezne vlade za zagotavljanje varnosti v mestu, ki se je v preteklosti spopadalo z obsežnimi nemiri in napetostmi med prebivalstvom in policijo. Ministrstvo za domovinsko varnost pri tem poudarja, da bodo agenti nudili podporo pri varovanju zvezne lastnine in zagotavljanju splošne varnosti prebivalcev. Čeprav podrobnosti o specifičnih nalogah dodatnih enot niso bile v celoti razkrite, poteza nakazuje na povečano pripravljenost zveznih oblasti pred morebitnimi novimi incidenti. Odločitev ministrice Noemove prihaja v času, ko se v več ameriških mestih ponovno odpirajo vprašanja o vlogi zvezne policije pri obvladovanju lokalnih protestov in vzdrževanju reda.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Ameriško ministarstvo za domovinsko varnost je v zvezno državo Minnesota napotilo več sto dodatnih policistov po tem, ko so v mestu Minneapolis izbruhnili obsežni nemiri. Odločitev je v nedeljo sporočila ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem, ukrep pa sledi protestom deset tisočev ljudi, ki so se na ulice podali zaradi smrti matere treh otrok. Po razpoložljivih podatkih naj bi žensko ubil uslužbenec imigracijske policije, kar je sprožilo val ogorčenja in nasilja v mestu. Napetosti v regiji so se stopnjevale hitro, saj so se mirni protesti sprevrgli v nevarne spopade, ki so ohromili dele mesta. Administracija predsednika Trumpa se je na dogajanje odzvala s povečano prisotnostjo zveznih organov pregona, da bi ponovno vzpostavila red in mir. Gre za enega večjih varnostnih izzivov v državi, ki ponovno odpira vprašanja o delovanju imigracijskih služb in uporabi sile s strani uradnih oseb. Dodatne policijske enote naj bi služile kot okrepitev lokalnim oblastem, ki se že več dni borijo z obvladovanjem množic. Razmere ostajajo napete, saj protestniki zahtevajo odgovornost in reformo policijskega sistema. Mednarodna javnost dogajanje pozorno spremlja, saj incidenti z uporabo smrtne sile s strani policije v Združenih državah Amerike pogosto sprožijo širše civilne nemire.

Predsednik Donald Trump je dejal, da je Iran ZDA predlagal pogovore o jedrskem sporazumu. Povedal je tudi, da se namerava pogovarjati z Elonom Muskom o ponovni vzpostavitvi interneta v Iranu, kjer so oblasti prekinile storitve med protivladnimi protesti.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost se sooča z vprašanji glede interpretacije videoposnetka, ki prikazuje trenutke pred usodnim streljanjem na Renee Good v zvezni državi Minnesota. Predstavniki ministrstva so ob objavi gradiva javno zatrdili, da dokazi govorijo sami zase, vendar so analitiki in javnost izrazili dvome o tem, katere zaključke je na podlagi posnetkov dejansko mogoče objektivno sprejeti. Dogodek ponovno odpira širšo razpravo o policijskih postopkih in uporabi smrtne sile v Združenih državah Amerike. Analiza videoposnetka je ključnega pomena za ugotavljanje upravičenosti uporabe strelnega orožja, saj so uradne trditve oblasti pogosto v navzkrižju z interpretacijami zagovornikov človekovih pravic. V primeru Renee Good ostaja nejasno, ali posnetek nedvoumno podpira uradno različico dogodkov ali pa pušča prostor za različne razlage o tem, kaj se je dogajalo v kritičnih sekundah pred streli. Strokovnjaki opozarjajo, da lahko selektivna objava ali pristranska interpretacija vizualnih dokazov s strani državnih organov vpliva na javno mnenje še pred končano preiskavo. Primer v Minnesoti se vključuje v niz incidentov, ki spodbujajo zahteve po večji transparentnosti pri delu varnostnih organov. Čeprav ministrstvo vztraja pri svoji oceni, pomanjkanje jasnih odgovorov o okoliščinah streljanja povzroča dodatne napetosti v lokalni skupnosti in širše po državi. Preiskava incidenta se nadaljuje, pri čemer bo ključno, kako bodo neodvisni organi ocenili dostopne vizualne in forenzične dokaze.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Donald Trump je nakazal na možno novo intervencijo v tujini, s čimer je sprožil ugibanja o naslednji tarči njegove administracije po napadu na Venezuelo. Medtem se pojavljajo govorice, da ima Steve Bannon skrite motive pri promoviranju Trumpove kandidature za leto 2028.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Ministrica za domovinsko varnost Združenih držav Amerike Kristi Noem je sporočila, da so ameriške oblasti v okviru politike administracije predsednika Donalda Trumpa aretirale, pridržale in v izvorne države deportirale več kot 650.000 nezakonitih priseljencev. Po njenih navedbah je državo skupno zapustilo že 2,6 milijona ljudi, ki po mnenju vlade sploh ne bi smeli vstopiti v državo. Operacija odraža strogo politiko nove administracije, ki poudarja dosledno izvajanje imigracijske zakonodaje in množično odstranjevanje oseb brez urejenega statusa. Kristi Noem je ob tem izpostavila, da so ti ukrepi rezultat neposrednih usmeritev predsednika Trumpa, ki si prizadeva za vzpostavitev strožjega nadzora na mejah in znotraj države. Napovedi o množičnih izgonih so v preteklosti že sprožile številne kritike organizacij za človekove pravice, vendar vlada vztraja, da so postopki nujni za zagotavljanje nacionalne varnosti in pravnega reda. Podatki o deportacijah prihajajo v času, ko se ameriške zvezne oblasti spopadajo tudi s pomanjkanjem prostorov v pridržalnih centrih in pravnimi izzivi glede usode mladoletnih migrantov.

Po streljanju Renee Good s strani agenta ICE v Minneapolisu so se pojavili dvomi o uradni različici dogodkov. Nekdanji agent FBI je izrazil dvome o upravičenosti uporabe smrtonosne sile, pri tem pa se je skliceval na videoposnetek s telefona agenta ICE. V Philadelphii je šerif zagrozil z aretacijo agentov ICE, ki bi se lažno predstavljali kot organi pregona. Konservativni mediji so kritizirali odziv Trumpove administracije in Kristi Noem na streljanje.

Agenti ameriške službe za carine in varovanje meja so v četrtek popoldne v Portlandu v zvezni državi Oregon ustrelili in ranili dva venezuelska državljana, ki sta bila identificirana kot člana zloglasne tolpe Tren de Aragua. Incident se je zgodil med ciljno usmerjeno zaustavitvijo vozila v vzhodnem delu mesta, ko sta osumljenca z avtomobilom poskušala namerno trčiti v agente. Ministrstvo za domovinsko varnost je potrdilo, da so bili vpleteni agenti obmejne straže, ki so izvajali operacijo, povezano s kriminalnimi aktivnostmi venezuelskih tolp. Po uradnih navedbah so agenti posredovali v okviru širše preiskave o delovanju transnacionalnih kriminalnih združb na ozemlju Združenih držav Amerike. Oba ranjena osumljenca sta bila prepeljana v bolnišnico, njuno zdravstveno stanje pa za zdaj ni javno znano. Napad na zvezne agente med postopkom poudarja vse večje varnostne izzive, s katerimi se organi pregona spopadajo zaradi prisotnosti tujih kriminalnih struktur v ameriških mestih. Tolpa Tren de Aragua, ki izvira iz Venezuele, se je v zadnjem obdobju hitro razširila po celini in je v Združenih državah Amerike postala tarča prednostnih policijskih operacij. Današnji incident v Portlandu velja za enega redkih primerov neposrednega oboroženega spopada med pripadniki te skupine in zveznimi agenti na severozahodu države. Preiskava dogodka še poteka, območje streljanja pa je bilo več ur zaprto za javnost.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) je javno obtožilo hotelsko verigo Hilton izvajanja usklajene kampanje za zavračanje storitev uslužbencem urada za priseljevanje in carine (ICE). Po navedbah ministrstva je franšizni hotel Hampton Inn v bližini Minneapolisa zlonamerno preklical rezervacije agentom, ki so sobe poskušali rezervirati z uradnimi vladnimi elektronskimi naslovi. Incident je sprožil ostre odzive privržencev gibanja MAGA na družbenih omrežjih, ki vodstvu podjetja očitajo namerno oviranje izvajanja zakonov o priseljevanju. V ločenem incidentu v Dallasu je uslužbenka hotela Hilton Anatole na družbenih omrežjih objavila posnetek, v katerem je opozarjala skupnost na prisotnost agentov ICE v hotelu. Kljub njenim izjavam, da ji za izgubo zaposlitve ni mar, je vodstvo hotela sporočilo, da je že sprejelo ustrezne ukrepe zaradi kršitve delovnih standardov. Podjetje Hilton je v uradnem pojasnilu poudarilo, da so številni njihovi hoteli v neodvisni lasti in upravljanju, kar otežuje centraliziran nadzor nad odločitvami posameznih franšiz. Dogajanje stopnjuje napetosti med zveznimi organi in zasebnim sektorjem v času poostrenih migracijskih ukrepov. Medtem ko DHS trdi, da Hilton s svojimi dejanji posredno podpira kriminalce, se podjetje trudi ohraniti nevtralno podobo in poudarja odgovornost lokalnih upravnikov. Spor odpira širša vprašanja o sodelovanju korporacij pri izvajanju vladnih politik in varnostnih operacij na ameriških tleh.

Podpredsednik JD Vance je objavil ustanovitev nove funkcije pomočnika generalnega tožilca z nacionalno pristojnostjo za boj proti goljufijam v zveznih programih, s poudarkom na Minnesoti. Administracija Trumpa želi s tem ukrepom zatreti goljufije.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Objavljen je bil nov video posnetek, ki meče dvom na trditve Trumpove administracije glede streljanja Renee Good. Razkrito je bilo, da je bilo to že deveto streljanje agentov ICE v zadnjih štirih mesecih, pri čemer so vsa vključevala streljanje na ljudi v vozilih. Federalni agenti so se umaknili iz Louisiane in se premestili v Minneapolis. Nacionalno zaupanje v federalne oblasti je upadlo po več streljanjih ICE, zaradi česar sta vsaj dva župana obsodila vlado.

Med racijo proti priseljencem v Minneapolisu je agent ICE ustrelil in ubil žensko. Po navedbah Ministrstva za domovinsko varnost (DHS) naj bi ženska poskušala povoziti agente z avtomobilom. DHS je tudi obtožil hotelsko verigo Hilton, da podpira 'morilce in posiljevalce', ker je hotel v Minneapolisu odpovedal rezervacije agentom ICE.

Podjetje Hilton Hotels je sporočilo, da bo iz svojega sistema odstranilo franšizni hotel Hampton Inn na območju Minneapolisa, potem ko je vodstvo hotela ponovno zavrnilo nastanitev uslužbencem Ministrstva za domovinsko varnost (DHS). Incident se je zgodil v ponedeljek zvečer, kljub temu da se je upravljalsko podjetje pred tem že opravičilo za podobno dejanje. Agenti DHS so na območju preiskovali lokalne primere goljufij, vendar jim hotel ponovno ni želel zagotoviti prenočišča. Zaradi ponavljajočih se kršitev in diskriminatornega odnosa do vladnih uslužbencev se je krovna družba Hilton odločila za takojšnjo prekinitev franšizne pogodbe. Vodstvo Hiltona je poudarilo, da takšno vedenje ni v skladu z njihovimi standardi gostoljubja in pogodbenimi obveznostmi. Primer je v Združenih državah Amerike sprožil burne razprave o odnosu zasebnih podjetij do zveznih organov pregona, zlasti v luči preteklih napetosti v regiji.

V Minneapolisu je agent ICE ustrelil in ubil žensko, ki je po navedbah Ministrstva za domovinsko varnost z avtom poskušala povoziti zvezne agente med akcijo proti nezakonitim priseljencem. Protestniki so sprva trdili, da je šlo za imigrantsko akcijo.

Administracija nekdanjega predsednika Donalda Trumpa je na seznam držav, katerih državljani morajo za pridobitev vstopnega vizuma v Združene države Amerike položiti varščino v višini do 15.000 dolarjev, dodala sedem novih držav. Skupno število držav na tem seznamu se je tako povzpelo na 13, med katerimi jih je večina iz Afrike. Med na novo dodanimi državami so Butan, Bocvana, Srednjeafriška republika, Gvineja, Gvineja Bissau, Namibija in Turkmenistan. Novi ukrepi so stopili v veljavo 1. januarja, njihov cilj pa naj bi bil preprečevanje prekoračitev dovoljenega bivanja tujih državljanov. Višina varščine se giblje med 5.000 in 15.000 dolarji, kar po mnenju kritikov predstavlja nepremostljivo finančno oviro za številne prosilce iz revnejših regij. Ameriški uradniki ukrep zagovarjajo kot učinkovito sredstvo za zagotavljanje spoštovanja pogojev vizuma, pri čemer se sredstva vrnejo ob pravočasnem odhodu iz države. Ta poteza je le zadnja v nizu prizadevanj za zaostritev migracijske politike, ki vključuje tudi obvezne osebne intervjuje in razkritje zgodovine uporabe družbenih omrežij za prosilce iz vseh držav z vizumsko obveznostjo.

V ameriški zvezni državi Minnesota se obeta obsežna operacija zveznih organov, saj v somestje Minneapolis in Saint Paul (Twin Cities) prihaja približno 2.000 agentov Ministrstva za domovinsko varnost. Po informacijah virov, na katere se sklicuje mreža ABC News, bodo agenti, ki prihajajo iz različnih uradov po celotni državi, sodelovali pri izvajanju ukrepov na področju priseljevanja in preiskovanju obsežnih goljufij v socialnih programih. Ministrstvo za domovinsko varnost natančnega števila napotenih uslužbencev zaradi zagotavljanja njihove varnosti ni želelo potrditi, vendar so navedli, da je število podvrženo spremembam glede na operativne potrebe. Zvezna država Minnesota se je v zadnjih mesecih znašla pod strogim nadzorom zvezne vlade tako zaradi vprašanj nezakonitega priseljevanja kot tudi zaradi obtožb o razširjenih finančnih prevarah v okviru socialnih storitev. Decembra lani je urad za priseljevanje in carine (ICE) že sprožil operacijo Metro Surge, ki je bila v veliki meri usmerjena proti tamkajšnji somalijski skupnosti. Nova napotitev agentov predstavlja nadgradnjo teh prizadevanj in odziv na kritike o pomanjkljivem nadzoru nad porabo javnih sredstev v zvezni državi, kar je v zadnjem času postalo predmet nacionalne razprave v Združenih državah Amerike.

Trumpova administracija je v Minneapolis napotila približno 2.000 zveznih agentov kot del akcije proti priseljevanju, ki sledi škandalu s prevarami pri socialni pomoči v Minnesoti. Večina prizadetih je prejemnikov socialne pomoči.