Iranska revolucionarna garda (IRGC) je ob obletnici smrti generala Kasema Solejmanija izdala uradno izjavo, v kateri je izpostavila trajen vpliv njegove zapuščine na varnostno in politično strukturo regije. V dokumentu so poudarili, da je Solejmanijevo delovanje povzročilo erozijo politične in varnostne moči zahodnih sil, ki jih v Teheranu opisujejo kot sistem hegemonije. Vodstvo garde je izrazilo pripravljenost sil Basidž in rednih enot IRGC za zaščito islamske republike, kar vključuje tudi pripravljenost na žrtvovanje za ohranitev državnih interesov in verskih vrednot. Izjava sovpada s praznovanjem obletnice rojstva imama Alija, kar so iranske oblasti izkoristile za krepitev ideološke povezave med zgodovinskimi verskimi osebnostmi in sodobnimi vojaškimi voditelji. Vojaški vrh je v sporočilu ponovno potrdil svojo zavezanost nadaljevanju Solejmanijeve strategije v regiji, ki temelji na podpori zavezniškim milicam in nasprotovanju vplivu Združenih držav Amerike ter njihovih zaveznikov na Bližnjem vzhodu. Dokument ne navaja novih vojaških operacij, temveč se osredotoča na konsolidacijo notranje enotnosti in ideološko mobilizacijo.

Teheran je uradno pozval Združene narode, naj obsodijo nedavne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki jih iranske oblasti označujejo za provokativne in odraz obupa. Stalni predstavnik Irana pri Združenih narodih Amir Saeed Iravani je v pismu generalnemu sekretarju in predsedniku Varnostnega sveta izpostavil, da Trumpovi komentarji glede protivladnih demonstracij v Teheranu pomenijo nesprejemljivo vmešavanje v notranje zadeve države. Iranska revolucionarna garda (IRGC) je v ločeni izjavi poudarila, da so grožnje z vojaškim posredovanjem posledica neuspešnih ameriških načrtov v regiji. Po navedbah Teherana Washington s svojo retoriko zgolj stopnjuje napetosti, medtem ko se iranski prebivalci spopadajo z gospodarskimi težavami, ki so jih povzročile ameriške sankcije. Iranska stran zatrjuje, da so Trumpovi pozivi k intervenciji v primeru zatiranja protestov kršitev mednarodnega prava in listine Združenih narodov.

Iranska revolucionarna garda (IRGC) je v uradni izjavi zavrnila nedavne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa in jih označila za posledico njegovega obupa. Vojaška organizacija je sporočilo objavila ob obletnici smrti generala Kasema Solejmanija, pri čemer je poudarila, da so Trumpove izjave vmešavanje v notranje zadeve države, ki nima realne podlage v moči. Predstavniki garde so poudarili svojo zvestobo vrhovnemu voditelju in pripravljenost na žrtvovanje za zaščito iranske neodvisnosti. V izjavi so napovedali, da bodo porazili vse kompleksne zarote sovražnikov, s čimer so se odzvali na zaostreno retoriko Washingtona, ki vključuje napovedi novih vojaških posegov in zahtev po razorožitvi zavezniških skupin v regiji. IRGC trdi, da bo Iran kljub pritiskom ostal močan in neodvisen subjekt na Bližnjem vzhodu.

Število smrtnih žrtev zaradi nasilja, povezanega s protesti v Iranu, je naraslo na najmanj deset. Protesti so izbruhnili zaradi slabega gospodarskega stanja v Islamski republiki. Predsednik ZDA Donald Trump je Iran opozoril, da bodo Združene države posredovale, če bo Teheran nasilno pobijal mirne protestnike.

Ameriški predsednik Donald Trump je stopnjeval napetosti z Iranom z javno grožnjo o vojaškem posredovanju, če bodo tamkajšnje oblasti nadaljevale z uboji mirnih protestnikov. Protesti, ki so se v Iranu začeli zaradi visokih življenjskih stroškov in slabih gospodarskih razmer, so prerasli v vsesplošne protivladne nemire, ki v državi neprekinjeno trajajo že več dni. Trump je prek družbenih omrežij in uradnih kanalov sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene posredovati in nuditi pomoč iranskemu ljudstvu, v kolikor se bo nasilje s strani režimskih sil stopnjevalo. Iranski uradniki so se na grožnje odzvali z ostrim opozorilom Washingtonu, naj se ne vmešava v notranje zadeve države. Teheran je Washington obtožil nepremišljenega ravnanja in spodbujanja nemirov, hkrati pa so iranske oblasti pozvale Združene narode k ukrepanju zaradi Trumpovih vojaških groženj. Napetosti med državama so dosegle najvišjo točko v zadnjih mesecih, saj iranski vrhovni svet za nacionalno varnost poudarja, da bo vsako ameriško posredovanje naletelo na odločen in celovit odgovor.

Število smrtnih žrtev zaradi nasilja med protesti v Iranu se je povečalo na najmanj deset. Protesti so izbruhnili zaradi slabega gospodarskega stanja v Islamski republiki. Donald Trump je Iran opozoril, da bo ZDA posredovala, če bo Teheran nasilno obračunal z mirnimi protestniki.

V iranskem mestu Harsin v provinci Kermanšah je bil ubit Ali Azizi, član prostovoljne paravojaške milice Basidž, ki deluje pod okriljem Iranske revolucionarne garde (IRGC). Po uradnih navedbah tiskovne službe korpusa Nabi Akram so Azizija napadli oboroženi protestniki med nemiri, pri čemer naj bi podlegel poškodbam, povzročenim s strelnim orožjem in hladnim orožjem oziroma noži. Incident se je zgodil med stopnjevanjem napetosti in spopadi med varnostnimi silami ter protivladnimi demonstranti v regiji. Odnosi z javnostmi kermanšaške veje Revolucionarne garde so v uradni izjavi poudarili, da je bil Azizi tarča načrtnega napada s strani »oboroženih izgrednikov«. Oblasti dogodek obravnavajo kot mučeništvo in napovedujejo ostre ukrepe proti odgovornim za nasilje. Razmere v državi ostajajo napete, saj se varnostne sile na različne oblike protestov odzivajo z uporabo sile, kar pogosto vodi v smrtne žrtve na obeh straneh.

Po Trumpovi grožnji posredovanja v Iranu, če bo ta ubil protestnike, so se pojavile kritike. Republikanski kongresnik Thomas Massie je potezo označil za bolj povezano z nafto kot s svobodo govora, medtem ko so iranski uradniki obsodili Trumpove izjave kot vmešavanje v notranje zadeve. Trump je sicer na Truth Social zapisal, da so ZDA »pripravljene in opremljene« za odziv.

Iranska revolucionarna garda je v mestu Khorramabad, v provinci Lorestan, aretirala osebo, ki jo obtožujejo vodenja tako imenovanih projektov ustvarjanja mučenikov oziroma načrtnega stopnjevanja napetosti med nemiri. Po poročanju lokalnih tiskovnih agencij so operacijo izvedle obveščevalne službe enote Hazrat Abolfazl, ki deluje pod okriljem korpusa revolucionarne garde (IRGC). Aretirana oseba naj bi bila ključni akter pri vodenju nemirov in usmerjanju protestnih dejavnosti v regiji. Uradni viri navajajo, da so osumljenca identificirali in pridržali v okviru širših prizadevanj za zagotavljanje nacionalne varnosti in preprečevanje dezinformacij, ki naj bi po mnenju oblasti služile za hujskanje javnosti proti državi. Čeprav podrobnosti o identiteti aretirane osebe niso bile razkrite, iranski varnostni organi poudarjajo, da gre za enega glavnih operativcev v pokrajini Lorestan. Incident odraža nadaljevanje ostrega odziva iranskih oblasti na kakršne koli oblike civilne nepokorščine ali organiziranega upora v državi.

Iranski uradniki so kritizirali Trumpovo grožnjo posredovanja ZDA v Iranu, če bo Iran nasilno zatrl protestnike. Opozorili so, da bi vsako ameriško posredovanje destabiliziralo regijo in zagrozili s povračilnimi ukrepi proti ameriškim bazam in vojakom na Bližnjem vzhodu. Iranska tiskovna agencija Fars je poročala o spopadih med protestniki in policijo.

V več iranskih mestih so peti zaporedni dan potekali množični protesti zaradi gospodarskega zloma, ki so se sprevrgli v nasilne spopade s smrtnimi žrtvami. Po poročanju mednarodnih tiskovnih agencij in lokalnih virov je bilo ubitih najmanj šest ljudi, med njimi tudi član varnostnih sil, ko so se demonstranti spopadli s policijo v provincah Lorestan in Chaharmahal ter Bakhtiari. Nemiri so se začeli v nedeljo v Teheranu, ko so trgovci zaradi rekordno nizke vrednosti riala zaprli svoje trgovine, nato pa so se razširili na univerzitetne kampuse in provincialna središča. Zaradi krize je odstopil guverner centralne banke Mohammad Reza Farzin, medtem ko inflacija v državi presega 40 odstotkov. Ameriški predsednik Donald Trump je na zaostritev razmer odgovoril z novo grožnjo in napovedal, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej je Trumpove izjave zavrnil in poudaril, da so iranske sile v stanju visoke pripravljenosti, vsako vojaško dejanje pa bo zahtevalo visoko ceno. Do zaostritve prihaja v času, ko so ZDA in Izrael že junija izvedli napade na iranske jedrske objekte, kar dodatno destabilizira varnostne razmere v celotni regiji.

Širjenje protestov zaradi slabega gospodarskega stanja v Iranu je doseglo ruralne province, kjer je bilo v spopadih ubitih najmanj šest ljudi. Spopadi med protestniki in varnostnimi silami so se zgodili v treh iranskih mestih. To so prve smrtne žrtve, odkar so se začeli protesti zaradi visokih življenjskih stroškov.

Donald Trump je v kasnejših objavah na Truth Social zaostril retoriko proti Iranu in zatrdil, da so ZDA »pripravljene in polne«, ter grozil z intervencijo. Republikanski kongresnik Massie je kritiziral Trumpovo opozorilo Iranu in izpostavil domače težave ZDA. Prav tako je republikanska kongresnica Marjorie Taylor Greene obtožila Trumpa odstopanja od njegovih načel »Amerika na prvem mestu«.

Število smrtnih žrtev nasilja, ki spremlja proteste v Iranu zaradi gospodarskih težav, je naraslo na najmanj 10, potem ko sta umrli še dve osebi.

V Iranu so se protesti zaradi kritičnih gospodarskih razmer, ki jih zaznamujeta hiperinflacija in devalvacija nacionalne valute, sprevrgli v smrtonosne spopade med demonstranti in varnostnimi silami. Po zadnjih podatkih iranskih oblasti in nevladnih organizacij je umrlo najmanj sedem oseb. Nasilni nemiri, ki so se sprva osredotočili na Teheran, so se hitro razširili v ruralne predele države, vključno s provincami Lorestan, Isfahan ter Čahar Mahal in Bahtiari. V mestu Azna so bili ubiti trije ljudje, o žrtvah pa poročajo tudi iz mest Loredžan in Fuladšahr. Demonstranti so se na ulicah spopadli s policijo, pri čemer so zažigali službena vozila in v varnostne sile metali kamenje. Policija je za razgon množic uporabila solzivec, po navedbah organizacije za človekove pravice Hengaw pa so v nekaterih primerih proti protestnikom uporabili tudi strelno orožje. Čeprav so trenutni protesti po obsegu še vedno manjši od demonstracij leta 2022, ki jih je sprožila smrt Mahse Amini, predstavljajo najresnejši izziv iranski teokratski oblasti v zadnjih letih.

V iranskem mestu Azna v provinci Lorestan so se protesti proti visokim življenjskim stroškom sprevrgli v nasilne spopade z organi pregona. Po navedbah tiskovne agencije Fars so v mestu, ki leži približno 300 kilometrov jugozahodno od Teherana, umrle tri osebe, še 17 pa jih je bilo ranjenih. Protesti, ki so se sprva začeli kot upor proti strmemu naraščanju cen in devalvaciji nacionalne valute, so se hitro razširili v več regij po državi. Skupno število žrtev zadnjih demonstracij po državi se je povzpelo na najmanj šest, saj se prebivalstvo spopada z drastičnim padcem življenjskega standarda. Oblasti v Teheranu so na ulice poslale okrepljene varnostne sile, vključno s pripadniki Revolucionarne garde, da bi zadušile nemire, ki veljajo za enega najresnejših izzivov režimu v zadnjem obdobju. Razmere v državi ostajajo napete, saj se gospodarska kriza v Iranu stopnjuje, kar podpihuje nezadovoljstvo širših slojev prebivalstva.

V Teheranu so v četrtek, 2. januarja 2026, pripravili osrednjo slovesnost ob šesti obletnici smrti generala Kasema Sulejmanija, ki se je je v veliki mošeji Imam Homeini udeležila množica ljudi in visoki državni predstavniki. Med prisotnimi so bili iranski predsednik Masud Pezeškian, poveljnik sil Kuds, general Ismail Kani, ter namestnik vrhovnega poveljnika iranske revolucionarne garde (IRGC), general Ahmad Vahidi. Na dogodku so se zbrali tudi številni tuji predstavniki in družinski člani padlega generala, kar odraža trajajoč pomen Sulejmanijeve zapuščine v iranski zunanji in obrambni politiki. Slovesnost je spremljala močna prisotnost civilne in vojaške elite, kar poudarja simbolno vlogo, ki jo Sulejmani še vedno zaseda v iranskem državnem aparatu. Dogodek se je odvil v času poostrenih varnostnih ukrepov in organiziranih prometnih omejitev v prestolnici. Prisotnost tujih delegacij nakazuje na iranska prizadevanja za ohranitev regionalnih zavezništev, ki jih je v času svojega delovanja vzpostavljal prav Sulejmani kot ključni strateg iranskih operacij v tujini.

V Iranu so se protesti zaradi gospodarske krize, visoke inflacije in brezposelnosti sprevrgli v nasilne spopade, ki so terjali najmanj devet smrtnih žrtev. Med ubitimi je tudi 21-letni prostovoljec basidžov, paravojaškega krila iranske revolucionarne garde, ki je umrl v mestu Kouhdasht. Po navedbah iranskih oblasti je bilo v zadnjih dneh poleg smrtnih žrtev med civilisti poškodovanih še 13 pripadnikov varnostnih sil in policistov. Nemiri so se začeli v nedeljo v Teheranu, kjer so trgovci stavkali zaradi gospodarske stagnacije, nato pa so se razširili na preostale dele države. Demonstranti izražajo nezadovoljstvo nad drastičnim padcem vrednosti nacionalne valute in splošnim pomanjkanjem. Gre za prvo potrjeno smrtno žrtev med varnostnimi organi od začetka novega vala demonstracij. Oblasti so potrdile, da se spopadi nadaljujejo, medtem ko poročila s terena nakazujejo na stopnjevanje napetosti med prebivalstvom in režimskimi silami. Iran se že dlje časa spopada z mednarodnimi sankcijami, ki dodatno poglabljajo notranje gospodarske težave in sprožajo socialne nemire.

Predsednik ZDA Donald Trump je izjavil, da je Washington "pripravljen na odgovor", če bo Iran ubil več protestnikov. Iranski uradniki so odgovorili z opozorilom, da bi posredovanje destabiliziralo regijo. Trump je dodal, da bodo ZDA "prišle na pomoč" protestnikom, če bodo potrebovali pomoč.

V javnosti se je pojavila prvič objavljena fotografija pokojnega iranskega generala Kasema Solejmanija, na kateri je upodobljen skupaj s padlim poveljnikom Mahmudom Bagerijem. Objava teh vizualnih gradiv v iranskih medijih služi kot spomin na delovanje obeh vojaških osebnosti, ki ju v državi častijo kot mučenika. Fotografija prikazuje tesno sodelovanje med visokimi predstavniki iranske revolucionarne garde in poudarja pomen njunega delovanja v preteklih vojaških operacijah v regiji. Identiteta obeh moških na sliki je bila potrjena s strani iranskih virov, ki obujajo spomin na njuno vlogo v iranskih oboroženih silah. General Solejmani, ki je bil ubit v ameriškem zračnem napadu v začetku leta 2020, še vedno predstavlja ključno figuro iranske zunanje in obrambne politike. Takšne objave so pogosto del širše strategije ohranjanja nacionalnega spomina in krepitve domoljubja znotraj Islamske republike Iran, hkrati pa utrjujejo kult osebnosti okoli vodilnih vojaških kadrov.

Število smrtnih žrtev nasilja, povezanega s protesti v Iranu zaradi slabega gospodarskega stanja, se je povečalo na najmanj 10. Oblasti so potrdile smrt še dveh ljudi.

Iransko zunanje ministrstvo je v torek uradno razglasilo kanadsko kraljevo mornarico (RCN) za teroristično organizacijo. Ta poteza Teherana velja za neposreden povračilni ukrep po tem, ko je Kanada preteklo leto na seznam terorističnih skupin uvrstila iransko revolucionarno gardo (IRGC). Diplomatski spor med državama se je s to odločitvijo močno zaostril, saj gre za redek primer, ko država uradno vojsko druge suverene države označi za teroristično entiteto. Analitiki ocenjujejo, da je iranska razglasitev predvsem politične narave in nima praktičnih pravnih učinkov zunaj iranskega jurisdikcijskega območja, vendar pa dodatno obremenjuje že tako napete odnose med zahodnimi zaveznicami in islamsko republiko. Kanadska vlada se na to potezo uradno še ni odzvala, vendar so v preteklosti podobne poteze Irana označili za poskus odvračanja pozornosti od lastnih dejanj na področju kršitev človekovih pravic in podpore regionalni nestabilnosti. Dogodek pomeni novo poglavje v diplomatski vojni med Ottawo in Teheranom, ki nima vzpostavljenih neposrednih diplomatskih stikov že od leta 2012.

V iranskem mestu Kuhdašt v provinci Lorestan je med nasilnimi nemiri prišlo do smrti člana paravojaške milice Basidž, kar je potrdil podpredsednik pokrajinske vlade za politične in varnostne zadeve. Žrtev, identificirana kot Amirhosam Hodajari-fard, je bila po navedbah lokalnih oblasti ubita s strani protestnikov, ki jih uradni viri označujejo za povzročitelje izrednih razmer oziroma upornike. Po dostopnih podatkih je bilo v istih incidentih ranjenih še 13 pripadnikov varnostnih sil, ki so po navedbah uradnega Teherana branili javni red in mir. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napetosti med iranskimi varnostnimi strukturami in civilnimi protestniki v državi. Milica Basidž, ki deluje pod okriljem Iranske revolucionarne garde, ima ključno vlogo pri zatiranju protestov, kar pogosto vodi v nasilne obračune s smrtnimi žrtvami na obeh straneh. Oblasti v Lorestanu so ob dogodku poudarile, da bodo nadaljevale z ukrepi za vzpostavitev stabilnosti v regiji, medtem ko poročila o žrtvah med protestniki v tem specifičnem incidentu niso bila podana.

Iranska revolucionarna garda (IRGC) je izdala uradno sporočilo, v katerem je izrazila sožalje ob domnevni smrti Abuja Obeide, vplivnega tiskovnega predstavnika brigad Al Kasam, ki so vojaško krilo gibanja Hamas. V izjavi so iranske sile poudarile, da smrt Obeide in več drugih borcev palestinskega upora predstavlja simbol stanovitnosti in neomajnosti fronte upora proti Izraelu. Iranski državni mediji so ob tem poročali, da je bila dejavnost Abuja Obeide ključna pri zoperstavljanju izraelski propagandi. Operacije IRGC in njihova javna podpora palestinskim skupinam dodatno zaostrujejo napetosti v regiji Bližnjega vzhoda. Čeprav podrobnosti o okoliščinah domnevne smrti niso bile podrobneje pojasnjene, iranska stran dogodek interpretira kot žrtev za skupni cilj. Takšne izjave služijo utrjevanju vezi znotraj tistega, kar Teheran imenuje os upora, hkrati pa krepijo proticistično retoriko v iranskem javnem prostoru.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je z dekretom imenoval generalmajorja Ahmada Vahidija za novega namestnika vrhovnega poveljnika iranske revolucionarne garde (IRGC). Imenovanje izkušenega stratega, ki je v preteklosti zasedal več visokih položajev v iranskem obrambnem in varnostnem aparatu, velja za pomembno kadrovsko spremembo v vrhu te elitne vojaške veje. Vahidi bo na novem položaju odgovoren za operativno vodenje in strateško načrtovanje znotraj korpusa, ki predstavlja ključni steber iranske moči. Analitiki ocenjujejo, da presenetljivo imenovanje odraža prizadevanja Teherana za utrditev poveljniške strukture v času povečanih regionalnih napetosti. General Vahidi, ki velja za veterana z desetletji izkušenj, bo neposredno podrejen glavnemu poveljniku garde. Njegova nova vloga vključuje koordinacijo med različnimi vejami IRGC, vključno z zunanjimi operacijami in notranjo varnostjo, kar utrjuje njegovo vlogo v najožjem krogu iranskega vojaškega vodstva. Uradni Teheran podrobnejših razlogov za zamenjavo na tem položaju ni navedel.

Iran je razglasil izredne razmere, potem ko je predsednik Masoud Pezeshkian napovedal »popolno vojno« proti Združenim državam Amerike, Evropi in Izraelu. Odločitev je sprožila val protestov v Teheranu in drugih večjih mestih, kjer so se protestniki spopadli z iransko revolucionarno gardo. Po navedbah opozicijskih virov so varnostne sile uporabile solzivec in palice, da bi zatrle upore, vendar so bili v nekaterih predelih prisiljeni k umiku. Napetosti so se dodatno zaostrile zaradi napovedi Teherana o pospešeni obnovi jedrskih zmogljivosti. Rusija je izrazila resno zaskrbljenost nad dogajanjem in pozvala izraelske »vročekrvneže«, naj se vzdržijo dejanj, ki bi vodila v nadaljnje stopnjevanje konflikta. Moskva se je odzvala predvsem na izjave izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja med njegovim obiskom v ZDA, kjer je razpravljal o potencialnih novih vojaških napadih na Iran. Hkrati izraelski mediji poročajo o domnevni iranski infiltraciji v najbolj občutljive vojaške in varnostne objekte v Izraelu, kar še dodatno povečuje negotovost v regiji. Analitiki ocenjujejo, da so bojeviti toni iranskega predsednika namenjeni destabilizaciji srečanj med Donaldom Trumpom in izraelskim vrhom. Razmere ostajajo izjemno negotove, saj Iran kljub notranjim nemirom in gospodarskim težavam vztraja pri svoji agresivni zunanjepolitični drži, medtem ko Izrael pripravlja načrte za morebitno vojaško nevtralizacijo iranske jedrske grožnje.

Pripadniki iranske Revolucionarne garde (IRGC) so v mestu Saravan v provinci Sistan in Belučistan identificirali in aretirali skupino, ki naj bi načrtovala teroristične napade na varnostne sile. Po uradnih navedbah iranskih oblasti so aretirani posamezniki povezani s sovražnimi skupinami, ki delujejo proti režimu. Operacijo so izvedli neimenovani obveščevalci znotraj garde, ki so skupino spremljali med načrtovanjem njihovih dejavnosti. Akcija se je odvila v regiji, ki meji na Pakistan in je že dlje časa prizorišče spopadov med iranskimi varnostnimi silami ter različnimi uporniškimi skupinami. Iranske oblasti podrobnosti o identiteti aretiranih ali njihovi točni pripadnosti določeni organizaciji niso razkrile, so pa poudarile, da je bila s tem preprečena neposredna grožnja lokalni varnosti. Incident se umešča v širši okvir stopnjevanja napetosti na jugovzhodu države.

Pripadniki obveščevalne službe v okviru iranske revolucionarne garde (IRGC) so v jugovzhodnem mestu Saravan identificirali in aretirali skupino, ki naj bi bila povezana s terorističnimi organizacijami in sovražnimi opozicijskimi gibanji. Operacijo je izvedla veja Kuds za jugovzhodno regijo, ki je v uradnem sporočilu za javnost potrdila uspešen razbitje celice. Po navedbah iranskih oblasti so aretirani posamezniki načrtovali dejavnosti proti nacionalni varnosti, vendar podrobnosti o njihovi identiteti ali specifičnih ciljih niso bile razkrite. Regija Sistan in Belučistan, kjer leži Saravan, je že dalj časa prizorišče občasnih spopadov med iranskimi varnostnimi silami in oboroženimi skupinami, vključno s separatisti in skrajnimi sunitskimi organizacijami. Iranske oblasti v takšnih primerih pogosto poudarjajo vlogo tujih obveščevalnih služb, ki naj bi podpirale destabilizacijo obmejnih območij. Incident se vključuje v širši okvir poostrenih varnostnih ukrepov na vzhodu države zaradi preprečevanja čezmejnega kriminala in terorizma.

Iran je uradno označil kanadsko kraljevo mornarico za teroristično organizacijo. Ta poteza je bila predstavljena kot neposredno povračilo za to, da je Ottawa prej uvrstila iransko vojaško vejo na svoj seznam ekstremističnih skupin.

Iran je Združenim narodom poslal uradno protestno noto zaradi nedavnih groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Rusija je izrazila resno zaskrbljenost zaradi izjav izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja o morebitnih novih vojaških udarih proti Iranu in posvarila pred zaostrovanjem napetosti.

Iransko ministrstvo za zunanje zadeve je v torek uradno razglasilo kanadsko kraljevo mornarico za teroristično organizacijo. Odločitev Teherana predstavlja povračilni ukrep na predhodno potezo Ottawe, ki je Iransko revolucionarno gardo (IRGC) uvrstila na seznam terorističnih skupin. Iranska diplomacija je v izjavi za javnost poudarila, da je bila kanadska odločitev glede IRGC nezakonita in v nasprotju s temeljnimi načeli mednarodnega prava, saj gre za uradno vejo iranskih oboroženih sil. Napetosti med državama so se s tem dejanjem dodatno zaostrile, saj gre za neposreden diplomatski odgovor na kanadsko črno listo. Teheran trdi, da je njihova klasifikacija kanadske vojaške komponente recipročen ukrep, namenjen zaščiti nacionalnih interesov in suverenosti. Gre za redek primer, ko država uradno vojsko druge suverene države označi za teroristično, kar še dodatno zapleta mednarodne odnose na področju varnosti in pomorskega prometa.

Iranske oborožene sile so v izjavi ob obeležitvi obletnice 9. januarja poudarile, da ne bodo dopustile ogrožanja varnosti prebivalstva in da bodo v primeru ponovnih sovražnih dejanj odgovorile z močnejšimi udarci kot v preteklosti.

Iranske oblasti so zasegle tuj tanker v Hormuški ožini, ki je tihotapil gorivo. Glavni sodnik province Hormozgan je napovedal, da bo tanker in njegov tovor goriva, vreden več kot pet milijonov dolarjev, prenesen v lastništvo države.

Iranska revolucionarna garda je v vodah Perzijskega zaliva blizu otoka Qeshm zasegla tuj tanker, ki je prevažal približno štiri milijone litrov tihotapljenega goriva. Vrednost zaseženega tankerja in tovora je ocenjena na približno 700 milijard tolarjev. Aretiranih je bilo 16 članov posadke, tanker in tovor pa bosta zasežena v korist države.

V izraelskem napadu na severovzhodu Libanona sta bili ubiti dve osebi. Izraelska vojska trdi, da je bil eden od ubitih pripadnik iranske revolucionarne garde, ki naj bi bil vpleten v načrtovanje napadov na Izrael.

Izraelska vojska je sporočila, da je v napadu v Libanonu ubila borca iranske enote Kuds, elitne enote iranske revolucionarne garde. Izrael enoto Kuds obtožuje načrtovanja napadov na izraelsko ozemlje.

V izraelskem zračnem napadu na vzhodu Libanona je bil ubit en človek, za katerega izraelska vojska trdi, da je bil visok član iranske revolucionarne garde. Napad se je zgodil v regiji Al-Nasiriya, tarča pa je bilo vozilo.

Izrael je odobril gradnjo 19 novih judovskih naselbin na okupiranem Zahodnem bregu. Minister za obrambo je napovedal, da Izrael ne bo zapustil Gaze in načrtuje nove vojaško-kmetijske postojanke na severu območja. Palestinci poročajo, da je Izrael blizu Jeruzalema porušil več sto domov, s čimer je razselil na stotine Palestincev.

Iranska revolucionarna garda je v Perzijskem zalivu zasegla ladjo, ki je prevažala štiri milijone litrov tihotapljenega goriva. Podrobnosti o posredovanju niso znane.

Sardar Melanor, poveljnik enote za zaščito letalstva iranske revolucionarne garde, je pojasnil, da je bila preprečena ugrabitev letala na letu v Mashhadu. Podrobnosti o poskusu ugrabitve niso znane.

Gradbeno podjetje iranske revolucionarne garde (IRGC) je sporočilo, da se je umaknilo iz obsežnega projekta podzemne železnice v Venezueli. IRGC se je prvotno dogovoril za izgradnjo linije podzemne železnice v Caracasu, vendar se je od takrat umaknil iz projekta.

Izraelski uradniki so administracijo Donalda Trumpa opozorili, da bi raketna vaja iranske revolucionarne garde lahko pomenila priprave na napad na Izrael. Izraelski obveščevalni podatki kažejo na premike sil znotraj Irana, vendar je toleranca izraelske vojske do tveganja zdaj nižja kot pred dvema letoma, po napadu Hamasa 7. oktobra 2023.

Trumpova administracija je odredila prekinitev gradnje petih velikih vetrnih projektov ob vzhodni obali za najmanj 90 dni. Odredba je bila izdana v obliki pisem, poslanih graditeljem.

Ameriška obalna straža je poskušala prestreči naftni tanker, povezan z Venezuelo, ki je plul pod panamsko zastavo in je bil osumljen prevoza iranske nafte. Sodišče v ZDA je izdalo nalog za zaseg tankerja Bella1, ki naj bi bil namenjen v Venezuelo, zaradi kršitve sankcij. Tanker Centuries, ki so ga ZDA zadržale ob obali Venezuele, je prevažal pošiljko venezuelske nafte, ki je pripadala kitajskemu trgovcu s surovinami. Tanker je ignoriral zahtevo po pregledu in nadaljeval pot, nakar se je začelo aktivno zasledovanje.

Iran je izvedel presenetljive raketne vaje v bližini mest, kar je sprožilo strah pred novo vojno z Izraelom. Izrael je pred pogovori med Netanyahujem in Trumpom preusmeril pozornost z iranskega jedrskega programa na iranske raketne zmogljivosti. Netanyahu naj bi od Trumpa zahteval odobritev za nove napade na iranski raketni program. Izraelska obveščevalna služba opozarja, da Iran hitro obnavlja proizvodnjo raket.

Izraelski načelnik generalštaba Eyal Zamir je zagrozil Iranu s ponovnimi napadi, češ da so pripravljeni udariti po sovražnikih na bližnjih in oddaljenih frontah. Iranski zunanji minister Abbas Arakči je odgovoril, da je Iran bolj pripravljen na morebitne nove izraelske napade kot prej, in poudaril, da so obnovili vso škodo, nastalo v prejšnjih napadih. Izrael naj bi sicer že izvedel napade na Iran aprila in oktobra 2024, obstajajo pa tudi trditve, da skupaj z ZDA načrtuje nove napade.

Iranska revolucionarna garda je sporočila, da od 24. novembra do konca pomladi izvaja operacije zasejanja oblakov v provincah Zahodni Azerbajdžan, Vzhodni Azerbajdžan, Horasan in v porečju reke Zajanderud. Cilj teh operacij je povečati količino padavin za 18 do 25 odstotkov in izboljšati stanje vodnih virov v državi.

V napadu na policijsko kontrolno točko v okrožju Fahradž v provinci Kerman v Iranu so bili ubiti trije policisti in en civilist, poroča tiskovni urad Korpusa islamske revolucionarne garde.

Tiskovni predstavnik iranske revolucionarne garde je izjavil, da se bo sovražnik v primeru vojne z Iranom soočil z novo močjo iranske islamske republike na različnih vojaških področjih.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je odgovoril na opozorilo Donalda Trumpa glede tihotapljenja drog, rekoč, da je Trump zelo slabo obveščen o Kolumbiji. Petro je izrazil obžalovanje, da Trump zavrača državo, ki ima največ znanja o trgovini s kokainom, in dodal, da ga njegovi sogovorniki očitno popolnoma zavajajo.