Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto odločno napovedal, da bodo morali varnostni organi "izgrednike postaviti na njihovo mesto", kar po mnenju opazovalcev pomeni zeleno luč za agresivno zatrtje protestov, ki so v zadnjem tednu pretresli državo. Hamenej je v prvem javnem nagovoru po izbruhu nemirov poudaril, da se islamska republika ne bo vdala sovražnikom, čeprav je priznal upravičenost nekaterih gospodarskih pritožb trgovcev zaradi visoke inflacije in padca vrednosti nacionalne valute riala. Po navedbah organizacij za človekove pravice je v spopadih z varnostnimi silami umrlo že najmanj 16 ljudi, več kot 500 oseb pa je bilo aretiranih. Napetosti so se dodatno zaostrile po seriji objav ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je Iranu zagrozil s silovitim vojaškim odgovorom, če se bo nasilje nad mirnimi protestniki nadaljevalo. Trump je izjavil, da so Združene države Amerike pripravljene na posredovanje in bodo priskočile na pomoč protestnikom, če jih bo režim začel pobijati. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian in drugi visoki uradniki so Trumpove grožnje ostro obsodili ter opozorili, da bi lahko bile v primeru ameriškega vmešavanja tarča napadov ameriške sile v regiji. Razmere v Iranu so kritične, saj se država že sooča s posledicami ponovnih sankcij Združenih narodov in preteklimi izraelskimi napadi na jedrske objekte.

V Iranu se je število smrtnih žrtev po enem tednu intenzivnih protestov zaradi visoke inflacije in naraščajočih življenjskih stroškov povzpelo na najmanj 16. Po navedbah nevladnih organizacij za človekove pravice so se nemiri, ki so se začeli konec decembra s stavko trgovcev v Teheranu, hitro razširili v več kot 20 mest po vsej državi. Najhuje je v zahodnih delih države, kjer so pripadniki revolucionarne garde po poročilih aktivistov streljali na demonstrante, med žrtvami pa so tudi pripadniki varnostnih sil. Protesti predstavljajo največji val nezadovoljstva v zadnjih treh letih in so neposreden odziv na nevzdržne gospodarske razmere in politično stagnacijo. Iranske oblasti so se na demonstracije odzvale s silo, kar je privedlo do številnih aretacij in smrti. Kljub poskusom zatrtja se protesti nadaljujejo že drugi teden, pri čemer protestniki poleg gospodarskih zahtev vzklikajo tudi gesla, uperjena proti verskemu vrhu in politični ureditvi islamske republike. Neodvisna potrditev natančnega števila žrtev ostaja otežena zaradi omejitev poročanja v državi.

V Iranu se je po tednu dni trajajočih protestov, ki so jih sprožili visoka inflacija in naraščajoči življenjski stroški, število smrtnih žrtev povzpelo na najmanj 16. Protesti so se začeli 28. decembra s stavko trgovcev v Teheranu, nato pa so se hitro razširili v več kot 20 mest po vsej državi. Po navedbah organizacij za človekove pravice in lokalnih medijev so med žrtvami tako demonstranti kot pripadniki varnostnih sil, vključno s članom paramilitarnih enot, ki je bil ubit na zahodu države. Gibanje, ki se je sprva osredotočilo na gospodarsko stagnacijo, je kmalu pridobilo politično noto, saj so protestniki začeli vzklikati slogane proti verskim oblastem islamske republike. Varnostne sile, vključno z revolucionarno gardo, so se na demonstracije odzvale s silo, pri čemer so poročali o streljanju na protestnike, zlasti v zahodnih provincah, kjer prebivata kurdska in lorska manjšina. Gre za najobsežnejše nemire v Iranu po letu 2023, ko so državo pretresli protesti po smrti Mahse Amini. Iransko gospodarstvo ostaja v težkem položaju, medtem ko se mednarodni pritisk na državo še naprej stopnjuje.

V Iranu se je število smrtnih žrtev med nasilnimi protesti, ki so jih spodbudile hude gospodarske težave in visoki življenjski stroški, povzpelo na najmanj deset. Iranske oblasti so potrdile, da sta v zadnjih spopadih umrla še dva človeka, medtem ko se nemiri, ki so zajeli državo, ne umirjajo. Protesti so se sprva začeli zaradi nezadovoljstva nad pešajočim gospodarstvom in visoko inflacijo, vendar so se hitro razširili iz prestolnice Teheran v številne druge province in prerasli v splošno nasprotovanje državni politiki. Nasilje med protestniki in varnostnimi silami se stopnjuje, pri čemer poročila navajajo žrtve tako na strani civilistov kot tudi med pripadniki paravojaških sil. Kljub poskusom oblasti, da bi z uporabo sile in omejevanjem komunikacij zatrle upore, se demonstracije nadaljujejo že več dni zapored. Gospodarska kriza, ki jo zaznamujeta visoka brezposelnost in padec kupne moči prebivalstva, ostaja glavni povod za najhujše nemire v državi v zadnjih letih. Dogajanje predstavlja resen izziv za iransko politično vodstvo, saj se protesti širijo tudi v ruralna območja, ki so tradicionalno veljala za oporišča režima.

V Iranu so se v zadnjih dneh razširili množični protivladni protesti, ki jih je sprožil zgodovinski padec vrednosti nacionalne valute rial in huda gospodarska kriza. Nemiri, ki so se začeli s stavko trgovcev na teheranskem Velikem bazarju, so se hitro prenesli v več kot 30 mest po vsej državi. Protestniki se spopadajo z naraščajočo inflacijo, ki je dosegla 42,2 odstotka, medtem ko so se cene hrane povišale za kar 72 odstotkov. Zaradi nezaupanja v lokalno valuto se državljani vse pogosteje zatekajo k uporabi stabilnih kripto kovancev (stablecoins), da bi zavarovali svoje prihranke. Situacija se je zaostrila v nasilne spopade z varnostnimi silami, v katerih je bilo ubitih najmanj devet ljudi, več deset oseb pa je bilo aretiranih. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je priznal upravičenost gospodarskih zahtev, vendar je hkrati ostro opozoril pred delovanjem "izgrednikov" in tujim vmešavanjem. Predsednik Masoud Pezeshkian je notranjemu ministru naročil neposreden dialog s predstavniki protestnikov, medtem ko Washington pozorno spremlja dogajanje in napoveduje morebitne odzive v primeru nadaljnjega nasilja nad civilisti.

V Iranu so se v drugem tednu protestov, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute in visoka inflacija, stopnjevali nasilni spopadi, v katerih je umrlo najmanj dvanajst ljudi. Protesti so se začeli 28. decembra v Teheranu s stavko trgovcev v Velikem bazarju, nato pa so se razširili na mesta Isfahan, Širaz in Mašhad. Poleg gospodarskih zahtev so se pojavili tudi politični slogani proti klerikalni oblasti, vključno s pozivi k padcu vrhovnega voditelja. Iranske varnostne sile, vključno s pripadniki Revolucionarne garde, so na ulice poslale enote za zatiranje nemirov. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v nagovoru narodu podprl pravico do legitimnih pritožb, a hkrati ostro obsodil nasilna dejanja in napovedal odločen obračun z izgredniki. Predsednik Masud Pezeškian je priznal upravičenost nekaterih zahtev državljanov, vendar so pravne organizacije že poročale o uporabi sile in številnih aretacijah. Analitiki opozarjajo, da so nemiri najbolj resni po protestih za pravice žensk leta 2022, čeprav še niso dosegli takratnega obsega. Razmere ostajajo napete, saj vrednost riala še naprej pada, kar poglablja nezadovoljstvo prebivalstva.

Iranska vlada je uradno pozvala Združene narode k ukrepanju po seriji groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je izjavil, da so Združene države Amerike pripravljene na posredovanje ob notranjih nemirih v Iranu. Iranski veleposlanik pri ZN je Trumpove izjave označil za nepremišljene in poudaril pravico Teherana do obrambe suverenosti pred vmešavanjem tujih sil. Napetosti so se stopnjevale po Trumpovi objavi na družbenih omrežjih, da je Washington pripravljen podpreti protivladne protestnike, kar Teheran razume kot neposredno grožnjo stabilnosti regije. Istočasno je izraelski opozicijski voditelj Yair Lapid Iranu svetoval, naj pozorno spremlja dogajanje v Venezueli, kjer so ameriške sile izvedle operacijo in zajele predsednika Nicolása Madura. Lapidove izjave so v Teheranu in delu mednarodne javnosti interpretirali kot posredno grožnjo z nasilno spremembo režima. Iran, ki velja za zaveznika Venezuele, je ostro obsodil ameriški napad na južnoameriško državo kot kršitev mednarodnega prava in Ustanovne listine ZN. Dogodki sledijo obdobju povečane vojaške aktivnosti, vključno z lanskoletnimi ameriškimi napadi na iranske jedrske objekte in iranskim povračilnim udarom na letalsko bazo v Katarju.

V Iranu se je število smrtnih žrtev med nasilnimi protesti zaradi hude gospodarske krize povzpelo na najmanj deset oseb. Iranske oblasti so potrdile smrt še dveh protestnikov, medtem ko se nemiri, ki so jih sprožili visoki življenjski stroški in nezadovoljstvo z gospodarskim stanjem v državi, ne umirjajo. Demonstracije so se iz Teherana hitro razširile v številne druge province in celo na podeželje, pri čemer so se mirni shodi v več mestih sprevrgli v neposredne spopade med protestniki in varnostnimi silami. Nasilje se je v zadnjih dneh stopnjevalo, saj so poročali o smrtnih žrtvah tako med civilisti kot med pripadniki paravojaških enot. Kljub poskusom oblasti, da bi zadušile nemire, ti kažejo malo znakov pojenja. Protestniki opozarjajo na nevzdržno stopnjo inflacije in naraščajočo brezposelnost, ki pesti islamsko republiko. Trenutni dogodki so neposredna posledica stopnjevanja napetosti, ki so se začele v začetku leta, ko so se protesti prvič razširili iz prestolnice po celotni državi.

V Iranu so izbruhnili množični protivladni protesti, ki so se iz prestolnice Teheran razširili v več kot 30 mest po državi. Nemiri so se začeli v nedeljo, ko so trgovci na teheranskem Velikem bazarju zaprli svoje prodajalne zaradi dramatičnega padca vrednosti iranskega riala, ki je dosegel rekordno nizko vrednost 1,42 milijona za ameriški dolar. Gospodarska kriza, ki jo spremlja 42,2-odstotna letna inflacija ter drastična podražitev hrane in zdravstvenih storitev, je prebivalstvo pahnila v obup. Protesti so hitro prerasli prvotne ekonomske zahteve in se sprevrgli v politične nemire, uperjene proti vladajočemu klerikalnemu vrhu. Varnostne sile so na demonstracije odgovorile s silo, pri čemer je bilo ubitih najmanj devet ljudi, več deset pa je bilo ranjenih ali aretiranih. Iranski predsednik Masud Pezeškian je sicer priznal legitimnost nekaterih gospodarskih zahtev, vendar so oblasti hkrati obtožile tuje nasprotnike, predvsem ZDA in Izrael, da izkoriščajo nemire za destabilizacijo islamske republike. Zaradi nezaupanja v nacionalno valuto se je med prebivalstvom močno povečala uporaba stabilnih kriptovalut (stablecoins), s katerimi skušajo državljani zaščititi svoje prihranke pred hiperinflacijo. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je protestnike opozoril, da država ne bo kazala milosti do tistih, ki jih je označila za izgrednike.

V Iranu so se protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti iranskega riala in visoka inflacija, razširili v drugi teden, pri čemer je v nasilnih spopadih umrlo najmanj 12 ljudi. Demonstracije, ki so se začele 28. decembra v teheranskem Velikem bazarju, so zajele številna mesta, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom, kjer so se prvotnim gospodarskim zahtevam pridružili študenti in trgovci s političnimi slogani proti verski oblasti. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v nagovoru narodu sicer priznal legitimnost nekaterih pritožb, vendar je hkrati ostro posvaril pred nasilnim delovanjem in napovedal odločen pregon tistih, ki jih je označil za izgrednike. Napetosti so se stopnjevale predvsem na zahodu države, kjer so varnostne sile uporabile solzivec in pravo strelivo za razganjanje množic. Kljub temu da predsednik Masud Pezeškian priznava zahteve ljudstva, so varnostni organi poostrili nadzor, saj se režim sooča z največjim izzivom po protestih leta 2022. Zahodni opazovalci in nekdanji obveščevalci opozarjajo, da bi lahko pretirana uporaba sile s strani države situacijo še dodatno destabilizirala, medtem ko se gospodarski pritisk na prebivalstvo zaradi več kot 42-odstotne inflacije le še stopnjuje.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

V Iranu se nadaljujejo siloviti protesti zaradi slabega gospodarskega stanja in visokih življenjskih stroškov, pri čemer je število smrtnih žrtev po uradnih podatkih naraslo na najmanj deset oseb. Iranske oblasti so v soboto potrdile dve novi smrtni žrtvi, ki sta bili ubiti med nemiri, ki so zajeli državo. Protesti, ki so se sprva začeli v prestolnici Teheran, so se hitro razširili v druge province in na podeželje, kjer so se protestniki spopadli z varnostnimi silami. Gospodarska kriza, ki jo zaznamujejo visoka inflacija, brezposelnost in splošno nezadovoljstvo prebivalstva, ostaja glavni povod za demonstracije. Kljub poskusom oblasti, da bi zadušile nemire, ti ne kažejo znakov pojenjanja. Poročila navajajo, da so med ubitimi tako civilisti kot pripadniki varnostnih struktur, razmere pa ostajajo napete, saj se protesti širijo v vedno več regij, vključno z mestom Kuhdašt, kjer so poročali o novih spopadih.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se začeli konec decembra zaradi drastičnega pada vrednosti iranskega riala in visoke inflacije, sprevrgli v nasilne spopade, ki so terjali najmanj 12 smrtnih žrtev. Demonstracije, ki so se razširile iz Teherana v mesta, kot so Isfahan, Širaz in Mašhad, so sprva sprožili trgovci v velikem bazarju, nato pa so se jim pridružili študenti in drugi državljani. Protestniki poleg ekonomskih reform zahtevajo politične svobode, pri čemer se pojavljajo tudi slogani proti verskemu vodstvu in klici po vrnitvi monarhije. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v nagovoru narodu priznal legitimnost nekaterih zahtev, vendar je ostro obsodil nasilna dejanja in napovedal odločen obračun z tistimi, ki jih je označil za izgrednike. Hamenej je poudaril, da morajo uradniki prisluhniti državljanom, a hkrati opozoril, da država ne bo dopuščala spodkopavanja varnosti. Kljub napovedim o zatrtju se nemiri v večjem delu države nadaljujejo, kar predstavlja največji izziv za iransko oblast po letu 2022.

V Iranu so se konec decembra 2025 in v začetku januarja 2026 razširili množični protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial. Iranska valuta je dosegla rekordno nizko vrednost, ko se je z menjalnimi tečaji približala 1,4 milijona rialov za ameriški dolar, kar je povzročilo izbris prihrankov gospodinjstev in skokovito rast cen osnovnih dobrin. Decembrska inflacija je dosegla 42,2 odstotka, medtem ko so se cene hrane zvišale za kar 72 odstotkov. Nezadovoljstvo se je najprej začelo med trgovci na teheranskem Velikem bazarju, nato pa se je razširilo v več kot 30 mest po državi, kjer so se mirne demonstracije sprevrgle v nasilne spopade z varnostnimi silami. Varnostne sile so v šestih dneh nemirov aretirale številne protestnike, po uradnih podatkih pa je bilo ubitih najmanj devet ljudi, vključno s pripadnikom paravojaških enot Basidž. Predsednik Masoud Pezeshkian je priznal legitimnost gospodarskih zahtev ljudstva, vendar je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej hkrati opozoril, da država ne bo kazala milosti do tistih, ki jih je označil za izgrednike. Zaradi popolne nezaupnice domači valuti so iranski državljani v vse večjem številu začeli uporabljati stabilne kriptokovance (stablecoins), da bi zaščitili preostanek svojega premoženja pred hiperinflacijo in popolnim finančnim zlomom države. Napetosti ostajajo visoke, saj oblasti za podpihovanje nemirov obtožujejo tuje nasprotnike, predvsem ZDA in Izrael.

V Iranu se je število smrtnih žrtev nasilnih protestov, ki so jih sprožile hude gospodarske težave in visoki življenjski stroški, povzpelo na najmanj deset oseb. Iranske oblasti so v soboto potrdile dve novi smrtni žrtvi, nemiri pa se kljub poskusom zatiranja s strani varnostnih sil še naprej širijo po državi. Protesti, ki so se sprva začeli kot izraz nezadovoljstva nad pešajočim gospodarstvom in visoko inflacijo, so se hitro sprevrgli v splošno nasprotovanje državnemu vrhu. Najnovejša poročila kažejo, da se protestno gibanje ne umirja, temveč pridobiva na intenzivnosti tako v prestolnici Teheran kot v provincialnih mestih. Varnostne sile, vključno s pripadniki paravojaških enot, se s protestniki spopadajo z uporabo sile, kar je vodilo do povečanja števila žrtev na obeh straneh. Situacija v državi ostaja napeta, saj gospodarska kriza, ki je bila primarni povod za nemire, še vedno ni razrešena, protestniki pa zahtevajo sistemske spremembe.

V Iranu so se v drugem tednu protestov zaradi visokih življenjskih stroškov in gospodarske krize razplamteli novi nasilni spopadi, v katerih je bilo ubitih najmanj deset ljudi. Demonstracije, ki so se začele 28. decembra v teheranskem Velikem bazarju, so se hitro razširile v številna mesta, vključno z Isfahanom, Širazom in Kermanšahom. Protestniki, ki so sprva opozarjali na rekordni padec vrednosti iranskega riala in visoko inflacijo, zdaj vzklikajo protivladna gesla in zahtevajo politične spremembe. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v javnem nagovoru podprl pravico do legitimnih pritožb, vendar je ostro obsodil nasilna dejanja in napovedal odločen obračun z izgredniki. Hamenej je poudaril, da morajo uradniki prisluhniti državljanom, a hkrati opozoril, da tisti, ki povzročajo kaos, ne bodo ostali nekaznovani. Medtem ko zahodni analitiki in nekateri politiki v ZDA pozdravljajo nemire kot znak morebitnega padca islamske republike, strokovnjaki opozarjajo na tveganje stopnjevanja nasilja, saj so se študentski protesti in stavke trgovcev sprevrgli v neposredne spopade z varnostnimi organi, vključno s paravojaškimi silami Basidž.

V Iranu so v zadnjih dneh izbruhnili množični protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial. Valuta je dosegla rekordno nizko vrednost 1,42 milijona rialov za ameriški dolar, kar je povzročilo izbris prihrankov gospodinjstev in skokovit porast cen osnovnih dobrin. Inflacija je decembra dosegla 42,2 odstotka, medtem ko so se cene hrane zvišale za 72 odstotkov, stroški zdravstvenih storitev pa za 50 odstotkov. Te nevzdržne razmere so na ulice Teherana in drugih večjih mest sprva pognalo trgovce s teheranskega Velikega bazarja, kasneje pa so se demonstracije sprevrgle v širše politično nezadovoljstvo. Nemiri, ki potekajo že šesto zaporedno noč, so zahtevali najmanj devet smrtnih žrtev, varnostne sile pa so aretirale številne protestnike. Demonstranti so se v več kot 30 mestih spopadli s policijo, pri čemer so se gospodarske zahteve prelevile v pozive k zamenjavi vladajočega klerikalnega establišmenta. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je sicer priznal legitimnost gospodarskih pritožb, a hkrati ostro posvaril pred nadaljnjimi izgredi. Zaradi nezaupanja v lokalno valuto so državljani v vse večjem številu začeli uporabljati stabilne kriptovalute (stablecoins), medtem ko predsednik Masud Pezeškian poskuša umiriti razmere z navodili notranjemu ministru za neposreden dialog s predstavniki protestnikov.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

V Iranu se je število smrtnih žrtev med nasilnimi protesti, ki jih sproža vse slabše stanje državnega gospodarstva, povzpelo na najmanj deset. Oblasti so v soboto potrdile dve dodatni žrtvi, kar potrjuje stopnjevanje napetosti, medtem ko se nemiri, ki so se sprva začeli zaradi visokih življenjskih stroškov, ne umirajo. Poročila kažejo, da so se demonstracije razširile iz Teherana v številne province po državi. Nasilni spopadi med protestniki in varnostnimi silami so terjali žrtve na obeh straneh, vključno s pripadniki paravojaških enot. Kljub poskusom režima, da bi zadušil nezadovoljstvo, se protesti nadaljujejo in kažejo na globoko zakoreninjeno krizo v državi. Iranske oblasti svarijo pred nadaljnjim nasiljem, vendar se javno nezadovoljstvo zaradi visoke inflacije in brezposelnosti še naprej širi.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se začeli zaradi visokih življenjskih stroškov in rekordnega padca vrednosti nacionalne valute rial, razširili v večji val nasilja, v katerem je po zadnjih poročilih umrlo najmanj 12 ljudi. Demonstracije so se sprva pričele v teheranskem Velikem bazarju, kjer so trgovci protestirali proti 42-odstotni inflaciji, nato pa so se razširile na univerze in mesta po vsej državi, vključno s Širazom, Isfahanom in regijami na zahodu države. Protestniki so poleg ekonomskih zahtev začeli vzklikati tudi politična gesla proti verski eliti in vrhovnemu voditelju. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v nagovoru narodu dejal, da so nekatere pritožbe državljanov upravičene, vendar je hkrati ostro opozoril, da bodo tisti, ki sodelujejo pri izgredih, čutili posledice. Hamenej je ukazal varnostnim silam, naj vzpostavijo red, kar nakazuje na prihajajoči ostrejši odziv države. Čeprav je predsednik Masud Pezeškian priznal legitimnost nekaterih zahtev, so varnostne sile na terenu že uporabile silo. Gre za najresnejše nemire v državi po protestih v letih 2022 in 2023, ki jih je sprožila smrt Mahse Amini.

V Iranu so v začetku januarja 2026 izbruhnili množični protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial in skokovita inflacija. Demonstracije, ki so se pričele s stavko trgovcev na teheranskem Velikem bazarju, so se hitro razširile v več kot 30 mest po državi. Iranski rial je dosegel rekordno nizko vrednost, ko se je z njim trgovalo po tečaju 1,42 milijona za ameriški dolar, kar je povzročilo izbris prihrankov gospodinjstev in drastično podražitev osnovnih dobrin. Decembrska inflacija je dosegla 42,2 odstotka, medtem ko so se cene hrane zvišale za 72 odstotkov. Napetosti so prerasle v nasilne spopade z varnostnimi silami, v katerih je bilo ubitih najmanj devet ljudi, številni pa so bili aretirani. Med ubitimi je tudi pripadnik paravojaških sil Basidž. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je priznal upravičenost gospodarskih zahtev ljudstva, vendar je hkrati ostro opozoril pred dejanji »izgrednikov«. Predsednik Masud Pezeškian je notranjemu ministrstvu naročil neposreden dialog s predstavniki protestnikov, medtem ko so oblasti za podpihovanje nemirov obtožile tuje nasprotnike, predvsem Združene države Amerike in Izrael. Zaradi nezaupanja v domačo valuto so iranski državljani v vse večji meri začeli uporabljati stabilne kriptovalute (stablecoins).

V nasilnih protestih, ki jih v Iranu spodbujajo vse slabše gospodarske razmere, visoka inflacija in brezposelnost, je po navedbah lokalnih oblasti umrlo še več ljudi, s čimer se je skupno število smrtnih žrtev povzpelo na najmanj deset. Nemiri, ki so se sprva začeli v prestolnici Teheran, so se hitro razširili v druge province in na podeželje, kjer so se protestniki spopadli z varnostnimi silami. Oblasti so potrdile, da so bili v zadnjih dneh ubiti še trije ljudje, kar kaže na stopnjevanje napetosti, ki jim za zdaj ni videti konca. Gospodarska kriza v državi je dosegla kritično točko, kar je prebivalce spodbudilo k množičnemu izražanju nezadovoljstva na ulicah. Kljub poskusom režima, da bi z uporabo sile in paravojaških enot, kot so sile Basidž, zatrl upore, se demonstracije nadaljujejo. V spopadih so bili ubiti tako civilisti kot pripadniki varnostnih struktur, kar še dodatno zaostruje razmere v državi, kjer so življenjski stroški postali nevzdržni za velik del populacije.

V Iranu so se protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti iranskega riala in visoka inflacija, sprevrgli v nasilne spopade, v katerih je umrlo najmanj deset oseb. Demonstracije so se začele v teheranskem Velikem bazarju zaradi gospodarskih težav, a so se hitro razširile na univerze in v mesta po vsej državi, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Protestniki so vzklikali gesla proti režimu in vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju, poročajo pa tudi o pro-monarhističnih vzklikih. Vrhovni voditelj Ali Hamenej je v nagovoru na državni televiziji podprl pravico do legitimnih protestov zaradi gospodarskih razmer, hkrati pa je napovedal oster obračun z izgredniki. Predsednik Masoud Pezeshkian je priznal upravičenost nekaterih zahtev ljudstva, vendar so varnostne sile že začele s strožjim zatiranjem nemirov. Analitiki opozarjajo na možnost nadaljnjega stopnjevanja nasilja, medtem ko nekateri zahodni opazovalci dogajanje interpretirajo kot znak resne destabilizacije islamske republike.

V Iranu so se v zadnjih dneh razširili obsežni protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial. Demonstracije, ki so se začele med trgovci na teheranskem Velikem bazarju, so se hitro razširile v več kot 30 mest po državi. Protestniki izražajo ogorčenje nad nevzdržnimi gospodarskimi razmerami, saj je inflacija dosegla 42,2 odstotka, cene hrane pa so narasle za več kot 70 odstotkov. Zaradi nezaupanja v domačo valuto se prebivalci vse pogosteje zatekajo k uporabi stabilnih kriptovalut, da bi zaščitili svoje prihranke. Po poročanju tujih agencij so varnostne sile na nemire odgovorile s silo, pri čemer je bilo ubitih najmanj devet ljudi, številni pa so bili aretirani. Predsednik Masud Pezeškian je priznal legitimnost gospodarskih zahtev prebivalstva, vendar je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej hkrati opozoril pred delovanjem "izgrednikov". Medtem ko oblasti za podpihovanje nemirov obtožujejo tuje akterje, predvsem ZDA in Izrael, se protesti kljub represiji nadaljujejo šesto zaporedno noč. Razmere v državi ostajajo napete, saj se gospodarska kriza stopnjuje v širše politično nezadovoljstvo z versko-političnim vrhom.

V Iranu so se v zadnjih dneh razširili množični protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial in vse večja gospodarska stiska. Demonstracije, ki so se začele minulo nedeljo s stavko trgovcev na teheranskem Velikem bazarju, so se hitro razširile v več kot 30 mest po državi. Protestniki opozarjajo na nevzdržno inflacijo, ki je decembra dosegla 42,2 odstotka, medtem ko so se cene hrane zvišale za kar 72 odstotkov. Nemiri so postali nasilni, saj so varnostne sile po poročilih ubile najmanj devet ljudi, več deset oseb pa je bilo aretiranih. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je priznal, da so gospodarske zahteve protestnikov upravičene, vendar je hkrati opozoril, da država ne bo tolerirala »izgrednikov«. Predsednik Masoud Pezeshkian je notranjemu ministru naročil neposreden dialog s predstavniki protestnikov, medtem ko del oblasti za podpihovanje nemirov obtožuje tuje akterje, predvsem Združene države Amerike in Izrael. Zaradi nezaupanja v domačo valuto, ki je dosegla rekordno nizke vrednosti v primerjavi z dolarjem, so prebivalci začeli množično uporabljati stabilne kripto kovance (stablecoins), da bi zaščitili svoje prihranke.

V Iranu se je število smrtnih žrtev protestov zaradi visoke inflacije povzpelo na najmanj 15, pri čemer so se spopadi med protestniki in varnostnimi silami zaostrili. Agencija Mehr je poročala o smrti pripadnika paravojaške enote, organizacije za človekove pravice pa so obtožile Revolucionarno gardo, da je streljala na protestnike. Iranski voditelj je za nemire obtožil tuje vplive. Oblasti naj bi omejile dostop do interneta.

V Iranu se je število smrtnih žrtev v nasilnih spopadih, ki spremljajo proteste zaradi slabega stanja v gospodarstvu, povzpelo na najmanj deset. Iranske oblasti so v soboto potrdile dve novi smrtni žrtvi, s čimer se je val nasilja še dodatno zaostril. Protesti, ki jih spodbujajo visoki življenjski stroški, inflacija in brezposelnost, se kljub ukrepom varnostnih sil ne umirjajo in so se razširili v številne province po vsej državi. V zadnjih dneh so se demonstracije iz prestolnice Teheran razširile tudi na podeželje, kjer so spopadi med protestniki in varnostnimi silami postali še posebej intenzivni. Med ubitimi so po dostopnih podatkih tako protestniki kot pripadniki varnostnih enot, vključno s člani paravojaških sil Basidž. Iransko gospodarstvo, ki je pod velikim pritiskom, ostaja ključni razlog za nezadovoljstvo prebivalstva, oblasti pa za zdaj niso našle poti za umiritev razmer.

Iran so v začetku januarja 2026 pretresli množični protivladni protesti, ki so se iz Teherana razširili v več kot 30 mest po državi. Demonstracije, ki so se začele v nedeljo zaradi drastičnega padca vrednosti nacionalne valute rial in visoke inflacije, so se hitro sprevrgle v širše politično nezadovoljstvo. Po zadnjih podatkih je bilo v spopadih z varnostnimi silami ubitih najmanj devet ljudi, več deset oseb pa je bilo aretiranih. Stavko so sprožili trgovci na teheranskem Velikem bazarju, kar je simbolno pomembno, saj so ti zgodovinsko veljali za podpornike verskega vrha. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je priznal upravičenost gospodarskih zahtev ljudstva, vendar je hkrati ostro posvaril pred delovanjem "izgrednikov", ki naj bi jih podpihovale tuje sile, predvsem Združene države Amerike in Izrael. Vrednost riala je padla na rekordno nizko raven, kar je povzročilo 42,2-odstotno inflacijo in drastičen skok cen hrane. Zaradi nezaupanja v domačo valuto so iranski državljani v veliki meri začeli uporabljati stabilne kripto kovance (stablecoins), da bi zavarovali svoje prihranke pred hiperinflacijo.

Med protesti v zahodnem Iranu so bili ubiti najmanj štirje ljudje, v spopadih med protestniki in varnostnimi silami. Poročali so, da so pripadniki revolucionarne garde streljali na demonstrante. Med protesti je bil ubit tudi pripadnik iranske paravojaške enote.

V Iranu se je število smrtnih žrtev, povezanih z nasiljem na protivladnih protestih, povzpelo na najmanj deset, potem ko so oblasti potrdile še dve dodatni smrti. Demonstracije, ki so se začele zaradi nezadovoljstva nad oslabljenim gospodarstvom, visoko inflacijo in brezposelnostjo, so se hitro razširile iz prestolnice Teheran v številne druge province in podeželska območja. Iranske varnostne sile, vključno s pripadniki Islamske revolucionarne garde in paravojaške enote Basidž, se spopadajo s protestniki, pri čemer so spopadi postali nasilni na obeh straneh. Kljub poročilom o smrtnih žrtvah in številnih aretacijah protesti ne kažejo znakov umirjanja. Demonstranti izražajo ogorčenje nad naraščajočimi življenjskimi stroški in splošnim gospodarskim stanjem v državi, kar je spodbudilo enega največjih valov nezadovoljstva v zadnjih letih. Oblasti v Teheranu so v odziv na nemire poostrile varnostne ukrepe, medtem ko mednarodna skupnost pozorno spremlja razvoj dogodkov v tej strateško pomembni bližnjevzhodni državi.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se začeli zaradi dramatičnega padca vrednosti iranskega riala in visoke inflacije, sprevrgli v nasilje, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj deset oseb. Demonstracije, ki so sprva izbruhnile na teheranskem Velikem bazarju, so se hitro razširile na univerze in v številna mesta po državi, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Protestniki so od prvotnih gospodarskih zahtev prešli k političnim geslom, uperjenim proti verskemu vrhu, med drugim so se pojavili vzkliki proti vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju in pozivi k vrnitvi monarhije. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v nagovoru narodu priznal legitimnost nekaterih gospodarskih pritožb, vendar je hkrati ostro obsodil nasilna dejanja in napovedal, da bodo organi pregona odločno ukrepali proti tistim, ki jih je označil za izgrednike. Medtem ko je predsednik Masoud Pezeshkian pozval k dialogu z državljani, varnostne razmere ostajajo napete, saj so se protesti v preteklih dneh stopnjevali z napadi na vladna poslopja. Zahodni analitiki ob tem opozarjajo na morebitno prehitro proslavljanje tujih sil, ki v nemirih vidijo neizbežen propad islamske republike.

V Iranu so se protesti zaradi naraščajočih življenjskih stroškov nadaljevali v drugi teden, pri čemer je prišlo do novih smrtonosnih spopadov med protestniki in varnostnimi silami. Število smrtnih žrtev se je povečalo na najmanj 16. Med protesti v zahodnem Iranu so pripadniki Revolucionarne garde streljali na demonstrante, pri čemer so bili ubiti najmanj štirje ljudje. Iranski voditelji so za proteste obtožili tuje vplive, oblasti pa naj bi omejile dostop do interneta.

Med protesti v zahodnem Iranu so bili ubiti najmanj štirje ljudje, ko so pripadniki Revolucionarne garde streljali na protestnike. V spopadih je bil ubit tudi pripadnik iranske paravojaške enote. Skupno je v enem tednu protestov umrlo najmanj 16 ljudi. Protesti se širijo po državi zaradi visoke inflacije in gospodarskih težav.

V Iranu so se protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec nacionalne valute rial, razširili v več kot 30 mest po vsej državi in terjali najmanj sedem smrtnih žrtev. Nemiri, ki so se začeli v nedeljo v Teheranu med trgovci na Velikem bazarju, so hitro prerasli iz izrazov nezadovoljstva nad visokimi cenami in inflacijo v širše politično nasprotovanje vladajočemu klerikalnemu vrhu. Iranske varnostne sile so v odgovor na šestdnevne neprekinjene demonstracije aretirale številne protestnike, medtem ko se država spopada z zgodovinsko najnižjo vrednostjo valute, ki je dosegla 1,42 milijona rialov za ameriški dolar. Predsednik Masoud Pezeshkian je priznal upravičenost nekaterih gospodarskih zahtev, vendar so oblasti hkrati opozorile pred izkoriščanjem razmer s strani zunanjih sovražnikov, predvsem Združenih držav Amerike in Izraela. Zaradi izgube prihrankov in 72-odstotne rasti cen hrane so se številni prebivalci zatekli k uporabi stabilnih kriptovalut, da bi zavarovali preostalo premoženje. Kljub pozivom vrhovnega voditelja Alija Hameneja k miru, ostajajo razmere napete, saj se javnost spopada z nevzdržno 42,2-odstotno letno inflacijo in pomanjkanjem energije.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se začeli zaradi dramatičnega padca vrednosti iranskega riala in visoke inflacije, sprevrgli v nasilje, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj deset oseb. Demonstracije, ki so se sprva osredotočale na gospodarske težave v teheranskem Velikem bazarju, so se hitro razširile na univerze in v številna mesta po državi, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Protestniki so ob gospodarskih zahtevah začeli vzklikati tudi politična gesla proti verskemu vrhu, med drugim »Smrt diktatorju«, ter pozivali k vrnitvi monarhije. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v televizijskem nagovoru sicer priznal legitimnost nekaterih gospodarskih pritožb, vendar je hkrati ostro nastopil proti nasilnim dejanjem. Hamenej je potegnil jasno črto med mirnimi protestniki in »izgredniki«, ki jim je napovedal neusmiljen odziv varnostnih sil. Kljub pozivom predsednika Masuda Pezeškiana k dialogu z državljani, retorika vrha države nakazuje na stopnjevanje represije. Medtem zahodni analitiki opozarjajo na morebitno prehitro proslavljanje tujih opazovalcev, ki v nemirih vidijo neizbežen padec islamske republike. Dogajanje se je še dodatno zaostrilo z vpletanjem mednarodnih akterjev, zlasti Združenih držav Amerike, kar povečuje tveganje za regionalno nestabilnost.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili protivladni protesti, ki so se sprva začeli zaradi gospodarskih težav, a so prerasli v širše politično nezadovoljstvo. V nasilnih spopadih na ulicah je bilo po zadnjih podatkih ubitih najmanj deset oseb. Demonstracije so se iz teheranskega Velikega bazarja razširile na univerze in v številna druga mesta, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Glavni razlog za začetni val nezadovoljstva je bil drastičen padec vrednosti iranskega riala ter visoka inflacija, ki je presegla 42 odstotkov. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v televizijskem nagovoru ločil med legitimnimi zahtevami državljanov in dejanji tistih, ki jih je označil za izgrednike. Medtem ko je priznal pravico do mirnih protestov, je hkrati napovedal oster odziv varnostnih sil proti povzročiteljem nasilja. Predsednik Masoud Pezeshkian je prav tako potrdil, da so nekatere zahteve protestnikov upravičene, vendar so se na ulicah kljub temu stopnjevali spopadi, v katerih so varnostne sile uporabile solzivec in ponekod tudi pravo strelivo. Analitiki opozarjajo, da bi lahko tuja podpora protestom dodatno zaostrila razmere v regiji.

V več mestih na zahodu Irana so v soboto izbruhnili siloviti spopadi med državnimi varnostnimi silami in protestniki, ki so zahtevali reforme in nasprotovali trenutnemu režimu. Po navedbah dveh neodvisnih mednarodnih organizacij za človekove pravice so v nasilju umrli najmanj štirje ljudje. Poročila kažejo, da so pripadniki iranske revolucionarne garde uporabili strelno orožje in odprli ogenj neposredno na množico demonstrantov. Incidenti so se zgodili v času zaostrenih napetosti v državi, kjer so se protesti razširili zaradi nezadovoljstva z represivno politiko in gospodarskimi razmerami. Lokalne oblasti informacij o žrtvah še niso uradno potrdile, vendar očividci in aktivisti na terenu poročajo o številnih ranjenih. Varnostne sile so po navedbah prič uporabile tudi solzivec in fizično silo, da bi razgnali zbrane množice, kar je privedlo do dodatne eskalacije nasilja na ulicah.

Pravice človeka zagovarjajo, da je v enem tednu nemirov v Iranu umrlo najmanj 16 ljudi. Protesti so največji v zadnjih treh letih, potekajo v času, ko je gospodarstvo v razsulu in se povečuje mednarodni pritisk.

V Iranu se nadaljujejo krvavi spopadi med varnostnimi silami in protestniki, ki so v soboto terjali najmanj štiri nove žrtve. Po navedbah organizacij za človekove pravice, vključno s skupino Hengaw, so člani revolucionarne garde streljali na demonstrante v mestu Malekšahi na zahodu države. Vsi ubiti so bili kurdskega porekla, v spopadih pa je bilo ranjenih še več deset ljudi. Združeni narodi opozarjajo na vse večjo stopnjo nasilja in zaostrovanje konfrontacije med oblastmi in civilisti. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je medtem javno obsodil protestnike in jih označil za kršitelje javnega reda oziroma upornike. Protesti, ki so zajeli državo, ne pojenjajo kljub ostremu odzivu varnostnih organov, ki za zatiranje nemirov uporabljajo strelno orožje, kar vodi v naraščajoče število smrtnih žrtev po vsej državi.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto ostro nastopil proti udeležencem množičnih protestov in izjavil, da morajo biti "izgredniki postavljeni na svoje mesto". To so bili prvi javni komentarji 86-letnega voditelja, odkar so državo zajeli nemiri, ki jih je sprožilo nezadovoljstvo nad propadajočim gospodarstvom in visoko inflacijo. Hamenejeva izjava po mnenju analitikov pomeni neformalno zeleno luč varnostnim silam za agresivnejše zatiranje demonstracij, ki so v zadnjem tednu resno pretresle stabilnost islamske republike. Nasilje med spopadi protestnikov in režimskih sil se stopnjuje, po zadnjih podatkih pa je število smrtnih žrtev naraslo na najmanj deset. Val nezadovoljstva se je iz Teherana razširil tudi v druge province, pri čemer protestniki zahtevajo odgovornost oblasti za gospodarsko stagnacijo. Režim v Teheranu ob tem zavrača zunanjo kritiko in dogodke označuje za delovanje sovražnih elementov, kar dodatno zaostruje napetosti v regiji.

Iranske varnostne sile so silovito zatrle proteste, ki so izbruhnili zaradi gospodarskega zloma države, pri čemer je bilo ubitih najmanj deset ljudi, več kot 130 pa aretiranih. Vrhovni voditelj Irana Ali Hamenej je v svojem nagovoru protestnike označil za izgrednike in zahteval, da se jih ostro obravnava, hkrati pa je za organizacijo nemirov obtožil zahodne države. Dogajanje sovpada z obletnico smrti generala Kasema Solejmanija, kar je dodatno zaostrilo retoriko režima proti tujemu vmešavanju. Kljub temu da je Hamenej izrazil sočutje s trgovci, ki se spopadajo s težkimi ekonomskimi razmerami, so oblasti uporabile silo za prekinitev demonstracij, ki so se iz prestolnice razširile po celotni državi. Protestniki so na ulicah izražali nezadovoljstvo nad visoko inflacijo in pomanjkanjem osnovnih dobrin, medtem ko vlada vztraja pri trditvi, da so nemiri vodeni iz tujine z namenom destabilizacije islamske republike. Napetosti v državi ostajajo visoke, saj varnostne sile nadaljujejo s prisotnostjo na ključnih točkah v večjih mestih.

Novi članki poudarjajo, da so protesti v Iranu, ki so se razširili iz Teherana v druga mesta, sproženi predvsem zaradi gospodarskih težav, kot so padajoča vrednost valute, visoka inflacija in splošno poslabšanje gospodarskih razmer. Čeprav so protesti obsežni in odražajo nezadovoljstvo javnosti, niso nujno usmerjeni v zamenjavo režima, temveč v iskanje olajšave pred gospodarsko vojno ZDA. V spopadih z varnostnimi silami je bilo ubitih najmanj šest ljudi. Protesti so se začeli s strani malih trgovcev, ki so zaradi devalvacije valute zaprli svoje trgovine in se podali na ulice.

Iranska revolucionarna garda je sporočila, da so pripadniki obveščevalne službe v mestu Horamabad v provinci Lorestan pridržali tri posameznike, ki jih obtožujejo vodenja nedavnih nemirov in uničevanja javne lastnine. Po uradnih navedbah iranskih organov naj bi pridržani delovali po navodilih tujih medijskih mrež, pri čemer so izpostavili televizijsko postajo Iran International, ki jo teheran označuje za »sionistično« in sovražno nastrojeno do države. Poročilo navaja, da so aretirani spodbujali protestnike k nasilnim dejanjem in vandalizmu nad državno infrastrukturo. Aretacija je del širših prizadevanj iranskih varnostnih sil za zadušitev protivladnih protestov, ki jih oblasti dosledno pripisujejo zunanjemu vmešavanju in usmerjanju s strani tujih obveščevalnih služb. Odnosi z javnostmi enote Hazrat Abul Fazl so poudarili, da so bili osumljenci identificirani kot ključni akterji pri stopnjevanju napetosti na ulicah. Obtožbe proti trem moškim vključujejo organizirano povzročanje neredov in sodelovanje z entitetami, ki delujejo proti nacionalni varnosti Irana. Čeprav so bili objavljeni posnetki domnevnih priznanj, neodvisne potrditve okoliščin aretacij in pogojev pridržanja ni.

V mestu Malekshahi v zahodni iranski provinci Ilam je bil v ponedeljek ubit Latif Karimi, pripadnik iranske revolucionarne garde (Pasdaran). Do incidenta je prišlo med spopadi z neidentificiranimi skupinami, ki jih iranski uradni viri označujejo za povzročitelje nemirov. Po navedbah lokalnih oblasti so varnostne sile med operacijo zasegle več kosov orožja, vključno z ročnimi bombami, za katere trdijo, da so izraelskega izvora. Incident se je zgodil sredi povečanih napetosti v regiji, kjer so se varnostne sile spopadle s tistimi, ki jih država imenuje "izgredniki". Karimi je bil ubit med opravljanjem dolžnosti varovanja nacionalne varnosti, kar so uradni mediji označili za mučeništvo. Oblasti so po dogodku napovedale poostrene varnostne ukrepe v provinci in nadaljnjo preiskavo izvora zaseženega orožja, s čimer želijo dokazati vpletenost tujih akterjev v notranje nemire v državi.

V Iranu so se razširili nasilni protesti, ki jih poganjajo hudo gospodarsko pomanjkanje in visoka inflacija, pri čemer je po uradnih podatkih umrlo najmanj deset ljudi, več kot 130 oseb pa je bilo pridržanih. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je za spodbujanje nemirov obtožil zahodne države in poudaril, da morajo varnostne sile vzpostaviti red ter se spopasti z izgredniki. Kljub ostrim opozorilom oblasti se demonstracije nadaljujejo, varnostne sile pa so nad protestnike poslale enote za zatiranje nemirov. Hamenej je ob obeleževanju obletnice smrti generala Solejmanija sicer izrazil sočutje s trgovci, ki jih pesti kriza, vendar je hkrati pozval k brezkompromisnemu obračunu s tistimi, ki naj bi po njegovem mnenju delovali po navodilih tujih sil. Gospodarsko stanje v državi se je v zadnjem obdobju drastično poslabšalo, kar je sprožilo val nezadovoljstva med prebivalstvom. Protesti, ki so se začeli kot odraz nezadovoljstva nad visokimi cenami osnovnih dobrin, so hitro prerasli v širše politično gibanje proti vladajočemu režimu. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, medtem ko Teheran vztraja pri retoriki o zunanjem vmešavanju v notranje zadeve države.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej se je v luči naraščajočih protivladnih demonstracij odzval na dogajanje v državi in povsem jasno razmejil med upravičenim nezadovoljstvom javnosti in nasilnim uporništvom. Hamenej je v svojem nagovoru poudaril, da so protesti zaradi gospodarskih težav in visokih življenjskih stroškov legitimni, ter pozval državne uradnike, naj prisluhnejo pritožbam državljanov in se z njimi spopadejo prek dialoga. Kljub pozivom k dialogu pa je vrhovni voditelj opozoril, da nasilje in povzročanje nemirov ne bosta tolerirana. Izgrednike, ki so po njegovih besedah prestopili mejo mirnega izražanja mnenj, je označil za grožnjo stabilnosti in napovedal, da bodo organi pregona zoper njih odločno ukrepali. Stopnjevanje napetosti v državi sledi dolgotrajnemu obdobju gospodarske krize in preteklim spopadom med varnostnimi silami in protestniki, kar vrhovnega voditelja sili v iskanje ravnovesja med pomiritvijo množic in ohranjanjem režimske avtoritete.

Donald Trump je obljubil "rešitev" iranskih protestnikov, če bo režim uporabil smrtonosno silo. Reza Pahlavi se mu je zahvalil za obljubo zaščite. Medtem je Steve Bannon kritiziral Trumpa zaradi njegovih groženj Iranu, iranski vrhovni voditelj Ali Khamenei pa je dejal, da je treba "izgrednike" postaviti na svoje mesto, kar verjetno daje varnostnim silam prosto pot za ostrejše ukrepanje. Protesti v Iranu se širijo zaradi slabega gospodarskega stanja in naraščajočih jedrskih napetosti.

Donald Trump je dejal, da so ZDA "pripravljene in opremljene" za odziv, če bo Iran ubil protestnike. Protesti proti naraščajočim cenam in gospodarskim težavam se nadaljujejo, pri čemer so nekateri protesti prerasli v smrtonosne spopade. Iranski opozicijski voditelj Reza Pahlavi se je Trumpu zahvalil za obljubo zaščite protestnikov.

Iranska revolucionarna garda (IRGC) je ob obletnici smrti generala Kasema Solejmanija izdala uradno izjavo, v kateri je izpostavila trajen vpliv njegove zapuščine na varnostno in politično strukturo regije. V dokumentu so poudarili, da je Solejmanijevo delovanje povzročilo erozijo politične in varnostne moči zahodnih sil, ki jih v Teheranu opisujejo kot sistem hegemonije. Vodstvo garde je izrazilo pripravljenost sil Basidž in rednih enot IRGC za zaščito islamske republike, kar vključuje tudi pripravljenost na žrtvovanje za ohranitev državnih interesov in verskih vrednot. Izjava sovpada s praznovanjem obletnice rojstva imama Alija, kar so iranske oblasti izkoristile za krepitev ideološke povezave med zgodovinskimi verskimi osebnostmi in sodobnimi vojaškimi voditelji. Vojaški vrh je v sporočilu ponovno potrdil svojo zavezanost nadaljevanju Solejmanijeve strategije v regiji, ki temelji na podpori zavezniškim milicam in nasprotovanju vplivu Združenih držav Amerike ter njihovih zaveznikov na Bližnjem vzhodu. Dokument ne navaja novih vojaških operacij, temveč se osredotoča na konsolidacijo notranje enotnosti in ideološko mobilizacijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je opozoril Iran, da bodo ZDA posredovale, če bo Iran ubil protestnike. Iranski opozicijski voditelj Reza Pahlavi se je Trumpu zahvalil za obljubo zaščite protestnikov.