V Iranu so se protesti zaradi gospodarskega zloma razširili po celotni državi

V Iranu so izbruhnili množični protivladni protesti, ki so se iz prestolnice Teheran razširili v več kot 30 mest po državi. Nemiri so se začeli v nedeljo, ko so trgovci na teheranskem Velikem bazarju zaprli svoje prodajalne zaradi dramatičnega padca vrednosti iranskega riala, ki je dosegel rekordno nizko vrednost 1,42 milijona za ameriški dolar. Gospodarska kriza, ki jo spremlja 42,2-odstotna letna inflacija ter drastična podražitev hrane in zdravstvenih storitev, je prebivalstvo pahnila v obup. Protesti so hitro prerasli prvotne ekonomske zahteve in se sprevrgli v politične nemire, uperjene proti vladajočemu klerikalnemu vrhu. Varnostne sile so na demonstracije odgovorile s silo, pri čemer je bilo ubitih najmanj devet ljudi, več deset pa je bilo ranjenih ali aretiranih. Iranski predsednik Masud Pezeškian je sicer priznal legitimnost nekaterih gospodarskih zahtev, vendar so oblasti hkrati obtožile tuje nasprotnike, predvsem ZDA in Izrael, da izkoriščajo nemire za destabilizacijo islamske republike. Zaradi nezaupanja v nacionalno valuto se je med prebivalstvom močno povečala uporaba stabilnih kriptovalut (stablecoins), s katerimi skušajo državljani zaščititi svoje prihranke pred hiperinflacijo. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je protestnike opozoril, da država ne bo kazala milosti do tistih, ki jih je označila za izgrednike.

V Iranu so v zadnjih dneh izbruhnili množični protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial. Valuta je dosegla rekordno nizko vrednost 1,42 milijona rialov za ameriški dolar, kar je povzročilo izbris prihrankov gospodinjstev in skokovit porast cen osnovnih dobrin. Inflacija je decembra dosegla 42,2 odstotka, medtem ko so se cene hrane zvišale za 72 odstotkov, stroški zdravstvenih storitev pa za 50 odstotkov. Te nevzdržne razmere so na ulice Teherana in drugih večjih mest sprva pognalo trgovce s teheranskega Velikega bazarja, kasneje pa so se demonstracije sprevrgle v širše politično nezadovoljstvo. Nemiri, ki potekajo že šesto zaporedno noč, so zahtevali najmanj devet smrtnih žrtev, varnostne sile pa so aretirale številne protestnike. Demonstranti so se v več kot 30 mestih spopadli s policijo, pri čemer so se gospodarske zahteve prelevile v pozive k zamenjavi vladajočega klerikalnega establišmenta. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je sicer priznal legitimnost gospodarskih pritožb, a hkrati ostro posvaril pred nadaljnjimi izgredi. Zaradi nezaupanja v lokalno valuto so državljani v vse večjem številu začeli uporabljati stabilne kriptovalute (stablecoins), medtem ko predsednik Masud Pezeškian poskuša umiriti razmere z navodili notranjemu ministru za neposreden dialog s predstavniki protestnikov.

V Iranu so v začetku januarja 2026 izbruhnili množični protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial in skokovita inflacija. Demonstracije, ki so se pričele s stavko trgovcev na teheranskem Velikem bazarju, so se hitro razširile v več kot 30 mest po državi. Iranski rial je dosegel rekordno nizko vrednost, ko se je z njim trgovalo po tečaju 1,42 milijona za ameriški dolar, kar je povzročilo izbris prihrankov gospodinjstev in drastično podražitev osnovnih dobrin. Decembrska inflacija je dosegla 42,2 odstotka, medtem ko so se cene hrane zvišale za 72 odstotkov. Napetosti so prerasle v nasilne spopade z varnostnimi silami, v katerih je bilo ubitih najmanj devet ljudi, številni pa so bili aretirani. Med ubitimi je tudi pripadnik paravojaških sil Basidž. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je priznal upravičenost gospodarskih zahtev ljudstva, vendar je hkrati ostro opozoril pred dejanji »izgrednikov«. Predsednik Masud Pezeškian je notranjemu ministrstvu naročil neposreden dialog s predstavniki protestnikov, medtem ko so oblasti za podpihovanje nemirov obtožile tuje nasprotnike, predvsem Združene države Amerike in Izrael. Zaradi nezaupanja v domačo valuto so iranski državljani v vse večji meri začeli uporabljati stabilne kriptovalute (stablecoins).