V Iranu se je število potrjenih smrtnih žrtev med protestniki v okviru obsežnih protivladnih demonstracij povzpelo na najmanj 648, je sporočila nevladna organizacija Iran Human Rights (IHR) s sedežem v Oslu. Nasilno zatiranje uporov proti teokratskemu režimu, ki trajajo od konca decembra, je povzročilo tudi več tisoč poškodovanih, medtem ko so oblasti po uradnih navedbah aretirale več kot 10.000 ljudi. Organizacija IHR poudarja, da gre za preverjene podatke o žrtvah, nekatere neuradne ocene pa namigujejo, da bi število mrtvih lahko doseglo celo 6.000. Demonstracije, ki so se razširile po celotni državi, predstavljajo enega najresnejših izzivov za iransko politično vodstvo v zadnjih desetletjih. Varnostne sile so na proteste odgovorile s stopnjevanjem uporabe sile, kar je privedlo do hitrega porasta smrtnih primerov v primerjavi s prejšnjimi poročili. Razmere v državi ostajajo izjemno napete, saj se protesti kljub strogim povračilnim ukrepom in množičnim zapiranjem ne umirjajo. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj nevladne organizacije opozarjajo na kršenje osnovnih človekovih pravic in omejevanje dostopa do informacij. Podatki o ubitih in zaprtih se nenehno posodabljajo, saj se v nekaterih regijah spopadi med protestniki in represivnimi organi še vedno stopnjujejo, kar onemogoča natančno beleženje vseh žrtev v realnem času.

Iranski državljani po poročilih tiskovnih agencij vse pogosteje uporabljajo satelitsko internetno storitev Starlink družbe SpaceX, da bi zaobšli stroge vladne omejitve in popolno blokado spleta v državi. Viri znotraj Irana so potrdili, da kljub prizadevanjem teheranskega režima za onemogočanje satelitskih signalov, opozicijske skupine in posamezniki še vedno dostopajo do svetovnega spleta. Teheran uporablja strategijo tako imenovanega 'izklopnega stikala' (kill switch), s katerim poskuša povsem onemogočiti komunikacijo med kritičnimi dogodki v državi. Uporaba Starlinka v Iranu predstavlja pomemben tehnološki preobrat v boju za svobodo informacij, saj satelitska tehnologija Elona Muska omogoča neposreden dostop do interneta brez uporabe lokalne infrastrukture, ki jo nadzoruje država. Iranske oblasti so se na to odzvale z intenzivnim motenjem signalov, kar je povzročilo delne informacijske mrke, vendar popolne prekinitve povezav niso dosegle. Naprave za sprejem satelitskega signala se v državo pogosto tihotapijo, kar uporabnikom omogoča organizacijo in poročanje o razmerah v državi. Situacija poudarja vse večjo vlogo globalnih tehnoloških podjetij v geopolitičnih konfliktih. Medtem ko iranska vlada trdi, da so omejitve potrebne za zagotavljanje nacionalne varnosti, mednarodni opazovalci opozarjajo na kršenje človekovih pravic in omejevanje svobode izražanja. Učinkovitost Starlinka pri prebijanju cenzure v Iranu bi lahko služila kot model za podobne situacije v drugih avtoritarnih režimih po svetu.

V Iranu je med množičnimi protesti in nemiri po podatkih nevladne organizacije Iran Human Rights (IHR) umrlo najmanj 648 protestnikov. Nevladna organizacija s sedežem v Oslu je opozorila, da so nekatere ocene o številu ubitih bistveno višje in dosegajo več tisoč ljudi, vendar je takšna poročila izjemno težko neodvisno potrditi. Glavna ovira pri zbiranju natančnih informacij ostaja večdnevna blokada spleta, ki jo izvaja iranski režim. Nasilno zatiranje demonstracij se je v zadnjem obdobju stopnjevalo, saj so teokratske oblasti na ulice poslale varnostne sile, ki so uporabile smrtonosno silo. Mednarodne tiskovne agencije poročajo o naraščajočem pritisku na civilno prebivalstvo, medtem ko se nezadovoljstvo z aktualno oblastjo širi po celotni državi. Kljub blokadam informacij poročila IHR nakazujejo na enega najbolj krvavih obdobij v novejši zgodovini države. Dogajanje predstavlja neposreden izziv stabilnosti iranskega režima, ki se na notranje nemire odziva z represijo in omejevanjem komunikacijskih kanalov. Mednarodna skupnost, vključno z evropskimi državami, pozorno spremlja razmere, vendar oblasti v Teheranu vztrajajo pri nasilnem obvladovanju situacije, kar še povečuje število žrtev med civilisti.

Donald Trump je bil seznanjen z različnimi vojaškimi možnostmi proti Iranu, medtem ko se protesti v državi nadaljujejo. Iranski parlamentarni govornik je opozoril, da bodo ameriška vojska in Izrael postali legitimni cilji, če ZDA izvedejo napade na Iran. Po navedbah aktivistov naj bi število smrtnih žrtev protestov doseglo 203. Trump je dejal, da Iranci "morda kot še nikoli prej gledajo na svobodo" in da je Washington pripravljen ponuditi podporo.

V ameriškem velemestu Los Angeles je v nedeljo prišlo do incidenta, ko je voznik najetega tovornega vozila zapeljal v skupino ljudi, ki so se zbrali v podporo protestom v Iranu. Dogodek je povzročil paniko med prisotnimi, ki so izražali nasprotovanje iranskemu režimu. Po poročanju lokalnih medijev, vključno z mrežo KNBC, so na kraju dogodka posredovale policijske enote, ki so voznika odstranile iz vozila. Prva poročila s prizorišča nakazujejo, da je bilo v naletu več oseb poškodovanih, vendar natančno število in stopnja poškodb še nista uradno potrjena. Očividci so posneli trenutke, ko je vozilo znamke U-Haul zapeljalo med protestnike, kar je povzročilo kaos na ulicah Los Angelesa. Policija je takoj po dogodku zavarovala območje in pričela s preiskavo okoliščin incidenta. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti in številnih shodov po vsem svetu, s katerimi ljudje izkazujejo solidarnost z ljudskimi gibanji v Iranu. Preiskovalci trenutno ugotavljajo, ali je šlo za namerno dejanje, uperjeno proti demonstrantom, ali za nesrečo. Voznik je trenutno v pridržanju, medtem ko reševalne službe oskrbujejo poškodovane.

Nemški zunanjepolitični strokovnjaki iz različnih političnih taborov so v luči nasilnega zatiranja protestov v Iranu pozvali kanclerja Olafa Scholza in Evropsko unijo k odločnejšemu ukrepanju proti Teheranu. Politiki zahtevajo zamrznitev premoženja iranskih oblasti, zaostritev gospodarskih sankcij ter uradno uvrstitev iranske revolucionarne garde na seznam terorističnih organizacij. Pozivi prihajajo v času, ko iranske varnostne sile stopnjujejo uporabo sile proti civilnim demonstrantom, ki zahtevajo večje človekove pravice in konec represije. Nemški poslanci poudarjajo, da dosedanji ukrepi niso zadostovali za ustavitev državnega nasilja, zato je nujna usklajena evropska strategija, ki bi izolirala ključne akterje režima. Kritika je usmerjena tudi proti Friedrichu Merzu, vodji opozicije, od katerega se pričakuje jasnejša drža v parlamentarnih razpravah o iranski politiki. Razprava v Nemčiji odraža širšo zaskrbljenost znotraj Evropske unije glede vprašanja, kako učinkovito podpreti civilno družbo v Iranu, ne da bi pri tem popolnoma prekinili diplomatske kanale.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je izrazila pripravljenost za uvedbo novih sankcij proti Iranu. Odločitev je odziv na nasilno in, kot se je izrazila, barbarsko zatiranje protivladnih protestov v državi. Kallasova je v pogovoru za nemški časnik Die Welt poudarila, da so Iranci pripravljeni tvegati vse, da bi se njihov glas slišal, medtem ko ima tamkajšnji režim dolgo zgodovino kršenja človekovih pravic. Evropska unija je proti Teheranu že uvedla obsežne omejevalne ukrepe, ki se nanašajo na področja človekovih pravic, širjenja jedrskega orožja in iranske podpore ruski agresiji v Ukrajini. Novi predlogi sankcij bodo po napovedih usmerjeni predvsem proti posameznikom, ki so neposredno odgovorni za nasilje nad protestniki, vključno z visokimi vladnimi uradniki in ministri. Predvideni ukrepi vključujejo prepoved potovanja v države članice Evropske unije in zamrznitev premoženja, ki ga imajo tarče sankcij v jurisdikciji povezave. S tem želi Bruselj povečati pritisk na iranske oblasti in pokazati solidarnost z demonstranti, ki se na ulicah spopadajo z brutalnim odzivom varnostnih sil.

Predsednik Trump je bil obveščen o novih možnostih vojaških udarov v Iranu, medtem ko Pentagon prosi za več časa za pripravo na morebitno vojno. ZDA razmišljajo o nadaljnjih korakih, medtem ko ZN pozivajo k umiritvi razmer. Protesti v Iranu se nadaljujejo, pri čemer naj bi umrlo že več kot 500 protestnikov.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

V Iranu so se razširili množični protesti proti teokratskemu režimu, v katerih je bilo po podatkih nevladnih organizacij ubitih najmanj 538 ljudi. Organizacija Iran Human Rights (IHR) s sedežem v Oslu je opozorila, da bi lahko bilo dejansko število žrtev precej višje, nekateri viri namreč omenjajo celo več kot 2.000 smrtnih žrtev. Med mrtvimi je po dostopnih podatkih 490 demonstrantov in 48 pripadnikov varnostnih sil. Nemiri so zajeli številna mesta, kjer so protestniki po navedbah aktivistov in posnetkih na družbenih omrežjih zažigali mošeje in vladne simbole. Iranske oblasti so v zadnjih dveh tednih stopnjevale represijo in po podatkih tiskovne agencije HRANA pridržale več kot 10.600 oseb. Aktivisti opozarjajo, da se nasilje nad civilisti stopnjuje, medtem ko se družine žrtev in zaprtih zbirajo pred centri za pridržanje, kot je Kahrizak. Mednarodne organizacije za človekove pravice pozorno spremljajo dogajanje, saj gre za enega največjih valov protestov v zgodovini države. Poročila o brutalnosti varnostnih sil vključujejo uporabo strelnega orožja proti neoboroženim državljanom, kar je sprožilo ostre obsodbe po vsem svetu. Situacija v državi ostaja izjemno napeta, število aretacij in žrtev pa se dnevno povečuje.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Donald Trump je opozoril Kubo, da bo ustavil dotok venezuelske nafte in denarja, če ne bo sklenila dogovora, in dodal, da morda ne bo potrebno vojaško posredovanje, saj naj bi režim padel sam od sebe. Kubanski zunanji minister Bruno Rodriguez je ZDA obtožil kriminalnega hegemonizma. Trump je tudi pohvalil sodelovanje z oblastmi v Venezueli, ki jih vodi vršilka dolžnosti predsednika Delcy Rodriguez, in izrazil pripravljenost na srečanje z njo. V Iranu so medtem potekali obsežni protesti, ki so zahtevali že več sto življenj, Trump pa ne izključuje ameriškega posredovanja. Iran si želi pogajanj.

Predsednik Trump je zagrozil z vojaškim posredovanjem, če bo Iran ubil protestnike. Iranski zunanji minister je odgovoril, da Iran ne išče vojne, vendar je pripravljen na obrambo in na pogajanja. Iran je potrdil, da ima odprte komunikacijske kanale z ZDA, prek katerih komunicira s Trumpovimi zaupniki. Republikanski senator Graham je izrazil zaskrbljenost, da se ameriška vojska pripravlja na morebitni napad na Iran.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Teheran je zagrozil, da bo odgovoril na morebitni ameriški napad na Iran z napadom na Izrael in ameriške baze. Izrael naj bi bil v stanju visoke pripravljenosti. Protesti v Iranu se nadaljujejo, pri čemer je po nekaterih poročilih umrlo že več kot 100 ljudi. Donald Trump je dejal, da je pripravljen posredovati.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Strokovnjaki so izjavili, da je nedavni primer smrti v Minneapolisu posledica odločitve Vrhovnega sodišča. Republikanci se bojijo, da bo Trumpovo obnašanje ogrozilo večino v senatu, zlasti zaradi napadov na republikanske senatorje. Trump je bil posmehovan, ker je javno prebral zasebno sporočilo, William Kristol pa ga je označil za 'norega kralja'. Medtem je močna konservativna skupina umaknila podporo republikancem, ki so se pri glasovanju o zdravstveni oskrbi postavili na stran demokratov.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je guvernerjem provinc izdal pet strateških direktiv za zagotovitev uspešne izvedbe obsežnega načrta reforme državnega sistema subvencij. Navodila vključujejo uporabo vseh razpoložljivih institucionalnih zmogljivosti, zagotavljanje preglednega obveščanja javnosti, tesno usklajevanje z državnimi organi, takojšnje poročanje o napredku ter vzpostavitev sistema odgovornosti do državljanov. Cilj teh ukrepov je preprečiti morebitne gospodarske pretrese ob spremembah cenovne politike. Izvajanje reforme zahteva od lokalnih oblasti maksimalno angažiranost, da bi preprečili neusklajenost med različnimi ravnmi uprave. Predsednik je poudaril, da je odkrita komunikacija z javnostjo ključnega pomena za ohranjanje stabilnosti, saj se država spopada s kompleksnimi gospodarskimi izzivi. Guvernerji so dolžni sproti spremljati tržne razmere in se hitro odzivati na morebitne pomanjkljivosti pri oskrbi ali neupravičena povišanja cen. Reforma sistema subvencij v Iranu velja za enega najpomembnejših in hkrati tveganih gospodarskih projektov nove vlade. S temi navodili želi administracija Pezeškiana zmanjšati tveganje za socialne nemire, ki so v preteklosti pogosto spremljali zmanjševanje državne pomoči za osnovne dobrine, ter hkrati racionalizirati porabo proračunskih sredstev v času mednarodnih sankcij.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Grški kmetje so zaostrili proteste z 48-urnimi blokadami cest po vsej Grčiji, ker menijo, da vladne napovedi niso zadostne. Podpredsednik vlade Kostis Hatzidakis je izrazil upanje v rešitev in zagotovil, da vlada ne bo ostala le opazovalec. Sočasno je državni tožilec zahteval aretacijo protestnikov, ki ovirajo promet. Opozicija, kot je poslanec Famelos, je kritizirala vlado, rekoč da je njena politika zapustila primarni sektor.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

V Iranu se protivladni protesti nadaljujejo že deseti zaporedni dan, pri čemer se je število smrtnih žrtev po poročanju tiskovne agencije Human Rights Activists News Agency povzpelo na najmanj 35. Med ubitimi naj bi bilo 29 protestnikov, štirje mladoletniki in dva člana varnostnih sil. Nasilje se je razširilo v več kot dva ducata provinc, kjer oblasti z oštriimi ukrepi poskušajo zadušiti nemire. Po podatkih aktivistov so varnostne sile po vsej državi pridržale že več kot 1200 oseb. Protesti, ki so sprva izbruhnili zaradi smrti mlade Mahse Amini v priporu, so se prelevili v širši odpor proti režimu, hkrati pa se stopnjuje tudi mednarodni pritisk na Teheran, predvsem s strani Združenih držav Amerike. Razmere v državi ostajajo napete, saj se varnostne sile na demonstracije odzivajo z uporabo sile.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Iranska vlada je v okviru nove socialne politike razširila krog upravičencev do elektronskih bonov za prehrano (Kalabarg). Po novem so do te oblike pomoči upravičeni tudi državljani, ki do sedaj niso prejemali neposrednih denarnih subvencij. Razširitev sheme je namenjena ublažitvi gospodarskih pritiskov na širše sloje prebivalstva, ki so se znašli v težavah zaradi visoke inflacije in rasti cen osnovnih življenjskih potrebščin. Državljani, ki želijo uveljavljati pravico do bonov, morajo svojo vlogo oddati preko uradnega vladnega portala za podporo prebivalstvu (hemayat.sfara.ir). Postopek vključuje registracijo in preverjanje podatkov v nacionalnem sistemu, kar omogoča ciljno usmerjanje pomoči tistim, ki so bili prej izvzeti iz sistema socialnih transferjev. Vlada s tem ukrepom poskuša stabilizirati kupno moč prebivalstva s poudarkom na dostopnosti osnovnih prehranskih izdelkov, hkrati pa digitalizirati sistem razdeljevanja socialnih pomoči.

Hossein Shariatmadari, vplivni urednik časnika Kayhan in tesen sodelavec iranskega vrhovnega voditelja, je v seriji izjav poudaril, da se Iran nahaja v stanju popolne gospodarske vojne, ki zahteva ustrezno vojaško oziroma bojno razporeditev. Shariatmadari je kritiziral trenutno vlado, ker naj bi zapravljala čas in priložnosti za nepomembna postranska vprašanja, kot sta vprašanji koncertov in spletnega filtriranja, namesto da bi se posvetila preprečevanju gospodarskega nezadovoljstva, ki ga po njegovih besedah načrtno spodbuja sovražnik. Po njegovem prepričanju so nasprotniki Irana ocenili, da se približuje ključni trenutek za napad, zato mora država identificirati sovražna oporišča in natančno udariti po nasprotnikovi 'Ahilovi peti'. Njegove besede odražajo stopnjevanje retorike znotraj iranskih konservativnih krogov, ki zagovarjajo tršo linijo in mobilizacijo vseh državnih virov za obrambo pred tujimi pritiski.

Iranska vlada je uradno razširila dostopnost sistema elektronskih bonov za hrano, ki državljanom omogoča nakup subvencioniranih osnovnih dobrin na vseh državnih tržnicah sadja in zelenjave. Po novem ukrepu lahko prebivalci uveljavljajo ugodnosti za širok nabor kmetijskih izdelkov neposredno na prodajnih mestih, ki so pod nadzorom občinskih oblasti v večjih mestih. Sistem je zasnovan kot odziv na visoko inflacijo in gospodarske pritiske, s katerimi se spopadajo iranska gospodinjstva pri zagotavljanju osnovne prehranske varnosti. S širitvijo mreže prodajnih mest na mestne tržnice želi država olajšati dostop do cenejše hrane širšemu krogu prebivalstva, ki se zanaša na državno pomoč. Elektronski boni so del širšega prizadevanja vlade, da bi ublažila posledice gospodarskih sankcij in rasti cen hrane na svetovnih trgih. Državljani lahko zdaj s karticami kupujejo meso, sadje in zelenjavo po reguliranih cenah, kar naj bi zmanjšalo odvisnost od dražjih zasebnih trgovcev.

Iranski predsednik Masud Pezeškijan je na nedavnem srečanju poudaril nujnost korenitega boja proti tihotapljenju goriva, ki močno ogroža nacionalno gospodarstvo. Po njegovih besedah se mora pregon začeti pri izvornih točkah oziroma pri tistih, ki omogočajo nezakonit odliv energentov iz uradnega sistema. Pezeškijan je izpostavil, da morajo imeti organi pregona prednostno nalogo pri obravnavi posameznikov znotraj državnih institucij in uradnih mrež, ki sodelujejo pri teh nezakonitih dejavnostih. Predsednik je opozoril, da parcialni ukrepi na mejah ne bodo prinesli želenih rezultatov, če se država ne bo spopadla s korupcijo v lastnih vrstah. Tihotapljenje goriva v Iranu je posledica velikih razlik v cenah energentov v primerjavi s sosednjimi državami, kar spodbuja organiziran kriminal. Pezeškijanove izjave nakazujejo na novo strategijo vlade, ki se bo osredotočila na notranjo revizijo in strožji nadzor nad uradnimi distribucijskimi potmi, da bi preprečili zlorabe državnih subvencij.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo zvečer ponovno zaostril svojo retoriko proti iranskemu režimu in napovedal, da bodo Združene države Amerike odgovorile s silovito močjo, če bo Teheran nadaljeval z uboji protestnikov. Demonstracije v Iranu so vstopile v drugi teden, napetosti pa so se stopnjevale po poročilih o uporabi smrtonosne sile s strani iranskih varnostnih sil. Trump je v svoji izjavi poudaril, da iransko vodstvo ne sme ponavljati preteklih napak pri obravnavanju ljudskega nezadovoljstva, saj bodo posledice ameriškega odziva tokrat neizprosne. Izjave prihajajo v času, ko se iranske oblasti spopadajo z obsežnimi gospodarskimi in političnimi protesti po vsej državi. Trump je poudaril, da Washington pozorno spremlja dogajanje in da svetovna javnost ne bo mirno opazovala nasilja nad civilisti. Ta poteza ameriške administracije pomeni nadaljevanje politike maksimalnega pritiska, ki jo Trump zagovarja od začetka svojega mandata, hkrati pa dodatno zaostruje že tako krhke odnose med državama. Bela hiša sicer še ni podrobno opredelila narave morebitnega vojaškega ali gospodarskega odgovora, vendar so predsednikove besede o tem, da bo Iran "udarjen zelo močno", razumljene kot neposredna grožnja z vojaškim posredovanjem.

Iranske oblasti so v ponedeljek, 15. januarja 2024, napovedale sprostitev novih finančnih sredstev za subvencioniranje najranljivejših skupin prebivalstva. Ukrep se osredotoča na nosečnice in doječe matere, ki pripadajo prvim petim dohodkovnim razredom po državni klasifikaciji. Sredstva so bila naložena na namenske račune upravičenk v okviru širšega socialnega programa za izboljšanje prehranske varnosti in zdravja mater v državi. Ta poteza prihaja v času, ko se država trudi ublažiti vplive gospodarskih pritiskov na socialno najšibkejše sloje. Program subvencij je zasnovan tako, da neposredno naslavlja specifične potrebe mater, ki se spopadajo z naraščajočimi življenjskimi stroški. Po poročanju uradnih virov je bilo financiranje zagotovljeno takoj, kar omogoča takojšen dostop do sredstev za nakup osnovnih življenjskih potrebščin in zdravstvene oskrbe.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili nasilni protesti zaradi poglobljene gospodarske krize, ki trajajo že skoraj dva tedna. Razmere so sprožile ostro besedno vojno med iranskimi oblastmi in administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social izrazil podporo protestnikom in iranskemu režimu postavil ultimat, kar je v Teheranu naletelo na buren odziv. Iranske oblasti so na osrednjem trgu v prestolnici celo postavile nov mural z opozorilom ameriškim vojakom. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje sprožile delitve tudi v republikanski stranki. Kongresnik Thomas Massie je javno kritiziral predsednikovo zunanjo politiko in poudaril, da bi se morala država osredotočiti na lastne notranje težave namesto na vmešavanje v iranske zadeve. Medtem ko Washington stopnjuje pritisk, se Iran sooča z najhujšo nestabilnostjo v zadnjih letih, ki jo poganjajo inflacija in nezadovoljstvo prebivalstva nad vladnim upravljanjem gospodarstva. Dogajanje je neposredno povezano s predhodnimi ameriškimi grožnjami o napadih na jedrske objekte in Trumpovo podporo izraelskim vojaškim načrtom, kar je dodatno radikaliziralo iransko stran.

Prvi podpredsednik Irana Mohammad Reza Aref je na nedavnem srečanju poudaril, da gradnja stanovanj ostaja ena izmed ključnih prioritet iranske vlade. Izpostavil je nujno potrebo po pospešitvi zagotavljanja bivalnih enot za najranljivejše skupine prebivalstva, pri čemer je kot ključni pogoj za uspeh navedel zagotovitev ustreznih finančnih sredstev. Aref je v svojem nagovoru prav tako pojasnil, da so guvernerjem provinc podelili nova pooblastila za izvajanje celovitega načrta za podporo preživetju in zagotavljanje prehranske varnosti. S temi ukrepi želi vlada decentralizirati odločanje in omogočiti hitrejši odziv na potrebe lokalnega prebivalstva, ki se spopada z gospodarskimi težavami. Ta prizadevanja so del širše strategije za zmanjšanje socialnih razlik v državi.

Iranski svet ministrov je uradno sprejel celovito uredbo, katere cilj je zagotavljanje prehranske varnosti, podpora preživetju gospodinjstev ter ohranjanje kupne moči končnih potrošnikov. Ukrep sledi predhodnim napovedim o pripravi sistemskih rešitev za stabilizacijo trga osnovnih dobrin v državi. Vlada s tem odloča o strateških mehanizmih, ki bodo omogočili lažji dostop do hrane in zmanjšali vpliv inflacije na najranljivejše sloje prebivalstva. Nova zakonodaja predvideva vzpostavitev posebnih jamstev za oskrbo s hrano in finančno zaščito družinskih proračunov. Po navedbah uradnih virov je cilj vlade vzpostaviti stabilen okvir, ki bo kljub gospodarskim pritiskom zagotavljal nemoteno preskrbo z osnovnimi živili. Uredba vključuje tudi ukrepe za neposredno podporo potrošnikom, s čimer želi Teheran preprečiti nadaljnji upad življenjskega standarda, ki ga povzročajo nihanja cen na trgu.

V Iranu so med nedavnimi nemiri zabeležili najmanj 19 smrtnih žrtev, so sporočile nevladne organizacije za človekove pravice. Medtem ko iranske oblasti še naprej zavračajo objavo natančnih podatkov o številu žrtev ali podrobnosti o dogajanju, poročila s terena kažejo na stopnjevanje nasilja med varnostnimi silami in protestniki. Organizacije opozarjajo, da so dejanske številke morda še višje, saj vlada v Teheranu izvaja strog nadzor nad pretokom informacij. Nemiri so se razširili po več delih države, pri čemer se prebivalstvo spopada z omejitvami dostopa do komunikacijskih poti. Iranska vlada v uradnih izjavah ne priznava razsežnosti žrtev, vendar mednarodni opazovalci poudarjajo, da gre za enega resnejših valov nasprotovanja režimu v zadnjem obdobju. Razmere ostajajo napete, saj se pritiski na zagovornike človekovih pravic in civilno družbo v državi krepijo.

Iranska petrokemična podjetja so v skladu z novimi direktivami vlade in centralne banke uradno začela prodajati svoje devizne prihodke na drugem trgovalnem oknu (t.i. drugi dvorani) deviznega trga. Generalni sekretar združenja delodajalcev petrokemične industrije je potrdil, da se je prehod na nov sistem začel v ponedeljek, 15. januarja, ob 14. uri po lokalnem času. Ta ukrep zajema vsa petrokemična podjetja v državi, ki so pred tem tujo valuto ponujala v okviru prvega trgovalnega okna. Preusmeritev prodaje deviz v drugo trgovalno okno je del širše strategije iranskih oblasti za stabilizacijo domačega valutnega trga in zagotavljanje boljšega nadzora nad pretokom kapitala iz izvoza. Petrokemični sektor predstavlja enega ključnih virov tujih valut za iransko gospodarstvo, zato bo obsežna ponudba deviz na novem trgu neposredno vplivala na likvidnost in menjalni tečaj riala. Odločitev odraža prizadevanja države, da prilagodi svoje finančne mehanizme v okolju gospodarskih pritiskov.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

Svet za informiranje iranske vlade je napovedal korenito reformo sistema subvencioniranja osnovnih dobrin, ki vključuje ukinitev preferenčnega menjalnega tečaja za uvoz hrane in surovin. Po novem bodo sredstva, ki so bila prej namenjena uvoznikom, neposredno prenesena na gospodinjstva v obliki elektronskih bonov za nakup živil. Vlada namerava vsakemu posamezniku mesečno nameniti približno en milijon tomanov, kar naj bi po uradnih navedbah zagotovilo prehransko varnost in izboljšalo preživetje prebivalstva. Reforma pomeni prehod od subvencioniranja začetka dobavne verige k neposredni podpori končnim potrošnikom. Sredstva za osnovne dobrine se bodo odslej zagotavljala prek drugega trgovalnega okna na deviznem trgu, razlika v ceni pa se bo gospodinjstvom povrnila kot dobroimetje na njihovih računih za digitalne kupone. Ukrep sledi predhodnim napovedim o širitvi socialnih transferjev zaradi visokih stopenj inflacije in gospodarskih pritiskov v državi. Državni organi ob tem poudarjajo, da bodo nekateri prejemniki lahko deležni tudi enkratnih izplačil v višini do štirih milijonov tomanov, odvisno od socialnega statusa družine.

Med protesti v Iranu zaradi gospodarske krize sta bila ubita še dva človeka, s čimer je število smrtnih žrtev naraslo na najmanj deset. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je obljubil, da ne bo popustil, medtem ko je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil s pomočjo protestnikom. Khamenei je dejal, da je treba 'izgrednike postaviti na svoje mesto', medtem ko se protesti nadaljujejo že teden dni.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro zagrozil iranskim oblastem z vojaškim posredovanjem, če bodo nadaljevale z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trump je v seriji objav, ki so bile objavljene v zgodnjih jutranjih urah, zapisal, da so Združene države Amerike »pripravljene in opremljene« (locked and loaded) za reševanje iranskega ljudstva. Njegove izjave prihajajo v času, ko se Iran spopada z valom protivladnih protestov zaradi gospodarske krize, visoke inflacije in padca vrednosti nacionalne valute rial, pri čemer so poročila že potrdila več smrtnih žrtev med demonstranti. Trumpove grožnje so sprožile mešane odzive znotraj njegove lastne stranke in med nekdanjimi sodelavci. Kongresnik Thomas Massie je predsednika javno kritiziral z opozorilom, da bi morali biti prioriteta notranji problemi ZDA, obenem pa je izpostavil, da bi za kakršen koli vojaški napad na Iran potrebovali odobritev kongresa. Podobno kritična je bila Marjorie Taylor Greene, ki je izrazila nezadovoljstvo nad odmikom od politike »Amerika na prvem mestu«. Nekdanji Trumpov strateg Steve Bannon je predsednika celo obtožil uporabe metodologije Hillary Clinton, medtem ko je uradni Teheran od Združenih narodov že zahteval ukrepanje zaradi agresivne retorike Bele hiše.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social uputil ostro opozorilo iranskim oblastem, v katerem je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo Teheran nadaljeval z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trump je v svoji objavi zapisal, da so ameriške sile pripravljene na akcijo (angl. 'locked and loaded') in da bodo prišle na pomoč iranskemu ljudstvu, če bo režim uporabil strelno orožje proti demonstrantom, kar je označil za njihovo običajno prakso. Protesti v Iranu, ki so se začeli zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer, visoke inflacije in kolapsa nacionalne valute rial, so se v zadnjih dneh stopnjevali in zahtevali več smrtnih žrtev. Po poročanju tujih medijev in agencij je v spopadih z vladnimi silami v mestih, kot so Lordegan, Azna in Kouhdasht, umrlo že več ljudi. Medtem ko Trumpova retorika nakazuje možnost neposredne intervencije ali zamenjave režima, so se v ZDA pojavili kritični glasovi celo znotraj njegove stranke. Kongresnik Thomas Massie in kongresnica Marjorie Taylor Greene sta opozorila, da bi se morala država osredotočiti na notranje težave, ter poudarila, da bi kakršen koli vojaški napad zahteval odobritev kongresa. Iranska vlada se je na grožnje odzvala s pozivom Združenim narodom, naj ukrepajo proti po njihovih besedah bojevitemu obnašanju Washingtona. Iranski uradniki trdijo, da gre za vmešavanje v notranje zadeve suverene države, medtem ko kritiki doma, vključno s Stevom Bannonom, Trumpove napovedi primerjajo s politiko prejšnjih administracij, ki so jo njegovi podporniki v preteklosti zavračali.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je v soboto, 3. januarja, ocenil, da so gospodarske zahteve protestnikov v državi upravičene, hkrati pa je zavzel ostro stališče do tistih, ki jih je označil za izgrednike. Po njegovih besedah je dialog z legitimnimi protestniki nujen, medtem ko se je z izgredniki, ki povzročajo nemire, nesmiselno pogovarjati. Khamenei je v javnem nagovoru poudaril, da morajo biti slednji ustrezno kaznovani oziroma postavljeni na svoje mesto. Izjave prihajajo v času, ko se Iran spopada z valom nezadovoljstva zaradi visokih življenjskih stroškov in gospodarske negotovosti. Čeprav vrhovni voditelj priznava stiske prebivalstva, oblasti vztrajno ločujejo med mirnimi demonstracijami in nasilnimi upori, ki jih pogosto pripisujejo tujim vplivom. S tem ko je Khamenei nekatere zahteve označil za pravične, skuša oblast verjetno pomiriti širšo javnost, hkrati pa opravičiti represivne ukrepe proti radikalnejšim elementom protestnega gibanja.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto priznal, da so gospodarske zahteve protestnikov v državi popolnoma upravičene, vendar je hkrati ostro posvaril pred delovanjem tistih, ki jih je označil za izgrednike. Demonstracije, ki so se v nedeljo začele kot izraz nezadovoljstva zaradi visokih cen in gospodarske stagnacije, so se medtem razširile v več kot dva ducata mest. Prvotni poudarek na življenjskih stroških se je v zadnjih dneh preobrazil v širše politično nezadovoljstvo, ki vključuje tudi študentsko populacijo in trgovce v prestolnici. Hamenej je v govoru ob šiitskem prazniku poudaril, da si predsednik države in visoki uradniki prizadevajo za rešitev težkih gospodarskih razmer v državi, ki jo močno omejujejo mednarodne sankcije. Kljub razumevanju za stiske prebivalstva je vrhovni voditelj napovedal oster odziv oblasti proti vsem, ki bi povzročali nerede ali ogrožali javni red. Napetosti v Iranu so se stopnjevale po drastičnem padcu vrednosti nacionalne valute, kar je sprožilo najobsežnejše proteste v zadnjih treh letih.

Ameriški predsednik Donald Trump je 2. januarja 2026 izdal ostro opozorilo iranskim oblastem, da bodo Združene države Amerike posredovale in nudile pomoč, če bo Teheran uporabil smrtonosno silo proti lastnim državljanom, ki sodelujejo v množičnih protivladnih protestih. Po navedbah ameriških uradnikov za medij CNN so Trumpove objave na družbenih omrežjih namenjene predvsem kot resno opozorilo iranskemu režimu, da Washington situacijo pozorno spremlja in je pripravljen na morebitno ukrepanje. Iran je na grožnje odgovoril z napovedjo protitukrepov v primeru ameriškega vmešavanja. Protesti v Iranu so izbruhnili zaradi globoke gospodarske in finančne krize, ki jo zaznamujeta visoka inflacija in strm padec vrednosti nacionalne valute. Razmere v državi se hitro zaostrujejo, saj se po neuradnih podatkih iranska centralna banka in finančne institucije že pripravljajo na izredno stanje. Iranske oblasti so se spopadale z vse večjim nezadovoljstvom prebivalstva, ki so ga sprožile visoke cene osnovnih dobrin, medtem ko so Združene države Amerike svojo pripravljenost na intervencijo utemeljile z zaščito človekovih pravic in mirnih demonstrantov.