Iranske oblasti so napovedale možnost skorajšnjega odpravljanja popolne blokade svetovnega spleta, ki so jo uvedle zaradi obsežnih protivladnih protestov. Visoki član iranskega parlamenta je v ponedeljek izjavil, da bi lahko dostop do komunikacijskih kanalov ponovno vzpostavili v prihodnjih dneh. Blokada je bila uvedena kot del prizadevanj varnostnih sil za zatrtje najhujših notranjih nemirov v državi po islamski revoluciji leta 1979. Prekinitev komunikacij je služila predvsem preprečevanju širjenja informacij o nasilnem delovanju državnih organov, ki so po poročanju tujih tiskovnih agencij uporabili surovo silo proti demonstrantom. Kljub strogemu nadzoru so se pojavili znaki popuščanja oziroma izgube absolutnega nadzora nad informacijskim prostorom, saj so hekerji vdrli celo v oddajanje državne televizije. Ta incident je dodatno spodkopal avtoriteto režima v očeh domače in tuje javnosti. Situacija v državi ostaja napeta, saj so protesti razkrili globoko nezadovoljstvo prebivalstva z ekonomskimi in družbenimi razmerami. Medtem ko oblasti razmišljajo o ponovni vzpostavitvi povezav, mednarodna skupnost pozorno spremlja morebitna nadaljnja kršenja človekovih pravic. Odločitev o sprostitvi interneta bo pokazala, ali se režim počuti dovolj varnega, da dopusti ponoven pretok informacij med državljani.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Donald Trump je izjavil, da razmišlja o "močnih možnostih" za posredovanje v Iranu, vključno z zračnimi napadi, zaradi nasilnega zatiranja protestov. Organizacije za človekove pravice poročajo, da je bilo ubitih že skoraj 650 protestnikov, na tisoče pa jih je bilo pridržanih. Iran trdi, da je pripravljen na pogovore, a tudi na vojno. Trump je tudi nakazal, da je Iran morda prestopil rdečo črto.

Iranski parlamentarni govorec je opozoril ZDA pred morebitno napačno oceno, če bo Iran napaden, in zagrozil s povračilnimi ukrepi. Iran je tudi opozoril, da bo v primeru napada na Teheran udaril po Izraelu in ameriških bazah. Iranski predsednik je izjavil, da bo poslušal protestnike, a opozoril pred izgredniki, kar kaže na zaostritev stališča glede protestov. Kljub zaostrenim ukrepom varnostnih sil se protivladni protesti v Iranu nadaljujejo že petnajsti dan, medtem ko zahodne države, predvsem ZDA, povečujejo pritisk na Teheran. Iranske oblasti so napovedale, da bi lahko okrepile zatiranje protestov, za nemire pa so okrivile teroriste.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Teheran je zagrozil, da bo odgovoril na morebitni ameriški napad na Iran z napadom na Izrael in ameriške baze. Izrael naj bi bil v stanju visoke pripravljenosti. Protesti v Iranu se nadaljujejo, pri čemer je po nekaterih poročilih umrlo že več kot 100 ljudi. Donald Trump je dejal, da je pripravljen posredovati.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Medijsko središče iranske zakonodajne oblasti je uradno demantiralo trditve novinarja televizijske mreže Euronews, ki so se nanašale na visokega uradnika Islamske republike Iran, predvsem na predsednika parlamenta Mohammada Bagherja Ghalibafa. Po uradnih navedbah parlamenta so bile informacije, ki jih je razširil omenjeni medij, neresnične in neutemeljene. Odziv parlamenta poudarja napetosti med iranskimi državnimi institucijami in zahodnimi medijskimi hišami. Predstavniki parlamenta so izpostavili, da gre pri poročanju za poskus širjenja dezinformacij o ključnih političnih osebnostih v državi. Ghalibaf, ki velja za vplivno figuro v iranski politiki, se je v preteklosti že večkrat znašel v središču medijskih poročanj o notranjepolitičnih dogajanjih. Uradni Teheran v zadnjem obdobju poostreno spremlja poročanje tujih dopisnikov in medijev o delovanju iranskega državnega vrha. Zavrnitev trditev Euronewsa s strani medijskega središča zakonodajne oblasti služi kot uradni odgovor na domnevno pristransko ali napačno podajanje informacij o najvišjih predstavnikih države.

V mavzoleju imama Homeinija v Teheranu se je v torek, 6. januarja 2026, odvilo obsežno zborovanje iranske delavske in delodajalske skupnosti. Dogodka so se udeležili vidni predstavniki iranskega političnega in vojaškega vrha, med katerimi sta bila osrednja gosta predsednik parlamenta Mohamed Baker Galibaf in poveljnik teheranske divizije Revolucionarne garde general Hasan Hasanzade. Srečanje je bilo namenjeno utrjevanju vezi med delovnim sektorjem in državnimi institucijami v okviru ideoloških vrednot islamske revolucije. Udeleženci so poudarili pomen sodelovanja med delavci in delodajalci za stabilnost državnega gospodarstva, medtem ko je prisotnost vojaških poveljnikov nakazala na tesno prepletenost gospodarskih in varnostnih struktur v državi. Zborovanje v enem najpomembnejših versko-političnih objektov v Iranu potrjuje simbolno vlogo, ki jo imajo delavska vprašanja v uradni državni retoriki Iranske islamske republike. Galibaf je v svojem nagovoru izpostavil zakonodajno podporo sektorju, čeprav podrobnosti o novih ukrepih niso bile javno razkrite.

Iranski parlament je v torek, 5. januarja 2021, začel redno sejo, ki sta jo zaznamovala prisotnost 205 poslancev in predsedovanje Mohameda Bagherja Ghalibafa. Osrednja točka dnevnega reda je bila interpelacija oziroma zastavljanje vprašanj ministru za gospodarstvo, pri čemer so mediji izpostavili njegovo sproščeno držo med razpravo v sejni dvorani. Poslanci so razpravljali o trenutnih gospodarskih razmerah v državi, medtem ko je vodstvo parlamenta pod Ghalibafovim vodstvom usmerjalo proces nadzora nad delom vlade. Seja je potekala v času povečanih pritiskov na iransko gospodarstvo, kar je botrovalo potrebi po neposrednem odgovarjanju izvršilne oblasti zakonodajnemu telesu. Kljub resnosti obravnavanih tem so poročila o ministrovem smehu v dvorani sprožila dodatne komentarje v javnosti glede odnosa vlade do gospodarskih težav prebivalstva.

Član iranske parlamentarne komisije za usklajevanje je napovedal, da bo poročilo o podrobnostih proračuna za prihajajoče iransko leto 1405 predvidoma predloženo v obravnavo parlamentu sredi februarja. Po besedah predstavnika komisije se trenutno pripravljajo ključne vsebine, ki bodo določile finančne okvire države za naslednje proračunsko obdobje. Ta zakonodajni postopek je ključen za stabilnost iranskega gospodarstva, saj določa razporeditev sredstev v času, ko država sprejema strateške odločitve o porabi. Parlamentarna razprava o podrobnostih bo omogočila poslancem, da podajo svoje predloge in morebitne amandmaje pred dokončnim sprejetjem proračunskega načrta. Predvidena časovnica kaže na prizadevanja iranskih oblasti za pravočasno potrditev finančnih dokumentov še pred začetkom novega leta po iranskem koledarju.

Tiskovni predstavnik parlamentarnega odbora za nacionalno varnost in zunanjo politiko je sporočil, da sta se današnje seje odbora udeležila zunanji minister in namestnik ministra za notranje zadeve. Glavni temi pogovorov sta bili analiza trenutnih varnostnih razmer v Iranu ter spremljanje političnih pretresov v Venezueli. Oblasti so ob tem zagotovile, da je varnost v državi stabilna in pod nadzorom. Na področju zunanje politike je bilo izpostavljeno krepitev strateškega sodelovanja na osi Iran-Rusija-Kitajska, kar Teheran vidi kot ključen dejavnik za regionalno stabilnost. Glede odnosov z Washingtonom je tiskovni predstavnik poudaril, da trenutno ne potekajo nobena pogajanja z Združenimi državami Amerike. Kljub temu je pustil odprta vrata za morebitne prihodnje stike, če bi državni vrh ocenil, da je takšna priložnost v skladu z nacionalnimi interesi.

V iranskem parlamentu je prišlo do incidenta, ko so poslanci vzklikali žaljiva gesla proti nekdanji vladajoči dinastiji Pahlavi. Podpredsednik parlamenta Ali Nikzad in poslanec iz mesta Ardabil, Sedif Badri, sta vodila vzklikanje gesla »Azerbajdžan je čast, Pahlavi je brezčasten«. Dogodek se je zgodil med uradnim zasedanjem, kjer so se številni drugi poslanci pridružili skandiranju, kar kaže na stopnjevanje ideološke retorike znotraj iranskih državnih institucij. Napad na nekdanjo kraljevo družino Pahlavi, ki je bila strmoglavljena med islamsko revolucijo leta 1979, odraža trenutno politično napetost v državi. Retorika se osredotoča na regijo Azerbajdžan na severozahodu Irana, s čimer želijo iranski uradniki poudariti zvestobo tej provinci islamskemu režimu in hkrati diskreditirati monarhistična gibanja v izgnanstvu. Posnetki dogodka so se hitro razširili po družbenih omrežjih, kar je sprožilo mešane odzive v javnosti in med političnimi analitiki.

Predsednik iranske organizacije za načrtovanje in proračun Hamed Pourmohammadi je razkril podrobnosti državnega proračuna za prihajajoče proračunsko leto 1405. Osrednja novost predloga je povišanje praga za oprostitev plačila dohodnine, ki bo po novem znašal 40 milijonov tomanov mesečnega prihodka. Za dohodke v razponu med 40 in 90 milijoni tomanov je predvidena desetodstotna davčna stopnja. Vlada s temi ukrepi zasleduje cilj zaščite življenjskega standarda javnih uslužbencev in upokojencev, ki jih Pourmohammadi označuje za prednostno nalogo države. Poleg davčnih sprememb proračun prinaša tudi obsežno administrativno racionalizacijo. Vlada je iz proračuna odstranila 70 postavk in združila 56 drugih, kar nakazuje na poskus krčenja javne porabe in omejevanja proračunskega primanjkljaja. Pourmohammadi je ob tem opozoril, da so varčevalni ukrepi sprožili odpor v različnih sektorjih, vendar poudaril, da je brzdanje stroškov nujno za stabilizacijo gospodarstva. Ti ukrepi neposredno naslavljajo pretekla opozorila parlamenta glede inflacijskih tveganj, ki so v preteklosti že ovirala sprejetje proračunskih aktov.

Predsednik iranskega parlamenta Mohamad Bager Galibaf je zavrnil uradno zahtevo za zaslišanje predsednika države, ki mu jo je skušal predati poslanec iz Koma Modžtaba Zolnur. Galibaf dokumenta o vprašanjih predsedniku ni želel prevzeti, kar kaže na notranjepolitične napetosti in postopkovna nesoglasja znotraj iranskega zakonodajnega telesa. Po navedbah poročil predsednik parlamenta s tem dejanjem blokira formalni postopek, s katerim poslanci zahtevajo odgovornost izvršne oblasti. Dogodek odraža širša prizadevanja določenih političnih struj v Iranu, ki želijo preko parlamentarnih mehanizmov stopnjevati pritisk na upravo predsednika. Zavrnitev prevzema vprašanj s strani Galibafa pomeni začasno zaustavitev kritičnega nadzornega procesa, ki bi lahko privedel do javnega zagovora predsednika pred poslanci. Gre za pomemben premik v odnosih med zakonodajno in izvršno vejo oblasti, kjer se predsednik parlamenta postavlja v vlogo arbitra pri dopustnosti ustavnih orodij za nadzor vlade.

Iranski parlament je opravil razpravo o predlogu proračuna za proračunsko leto 1405 po iranskem koledarju, pri čemer so se mnenja o njegovi učinkovitosti močno razhajala. Poslanec Hosein Samsami, član parlamentarne komisije za gospodarstvo, je ostro nasprotoval osnutku in opozoril, da bi lahko predlagani ukrepi sprožili nov val visoke inflacije. Po njegovih besedah proračun ne zagotavlja nujno potrebne gospodarske rasti in izboljšanja življenjskega standarda prebivalstva, kar bi lahko v prihodnjem letu privedlo do obsežnih socialnih nemirov. Nasprotno pa je predsednik organizacije za načrtovanje in proračun, Hamid Purmohamadi, zagovarjal vladni predlog in poudaril, da je osnutek zasnovan prav z namenom obvladovanja inflacijskih pritiskov. Zatrdil je, da je vlada močno omejila svojo porabo, da bi preprečila proračunski primanjkljaj. Purmohamadi je še dodal, da inflacija nastane le v primerih, ko so prihodki nerealno načrtovani, stroški pa neustrezno nadzorovani, čemur se želi trenutna administracija s tem dokumentom izogniti.

Iranski parlament je potrdil splošne usmeritve proračuna za leto 1405. Predlog proračuna je bil obravnavan na seji parlamenta, kjer je prejel zadostno podporo poslancev.

Iranske oblasti so v ponedeljek, 15. januarja 2024, napovedale sprostitev novih finančnih sredstev za subvencioniranje najranljivejših skupin prebivalstva. Ukrep se osredotoča na nosečnice in doječe matere, ki pripadajo prvim petim dohodkovnim razredom po državni klasifikaciji. Sredstva so bila naložena na namenske račune upravičenk v okviru širšega socialnega programa za izboljšanje prehranske varnosti in zdravja mater v državi. Ta poteza prihaja v času, ko se država trudi ublažiti vplive gospodarskih pritiskov na socialno najšibkejše sloje. Program subvencij je zasnovan tako, da neposredno naslavlja specifične potrebe mater, ki se spopadajo z naraščajočimi življenjskimi stroški. Po poročanju uradnih virov je bilo financiranje zagotovljeno takoj, kar omogoča takojšen dostop do sredstev za nakup osnovnih življenjskih potrebščin in zdravstvene oskrbe.

Iranska vlada je v sodelovanju s parlamentom začela izvajati nov nacionalni program razdeljevanja elektronskih bonov za nakup osnovnih živil, ki nadomešča prejšnji sistem neposrednih denarnih subvencij. V okviru te politike je država 80 milijonom prebivalcem na namenske račune nakazala po štiri milijone tomanov dobroimetja, kar ustreza mesečnemu znesku enega milijona tomanov na osebo. Sredstva so namenjena izključno nakupu osnovnih življenjskih potrebščin v pooblaščenih trgovinah. Sistem, ki bo v celoti zaživel v prihodnjem tednu, omogoča državljanom prevzem blaga brez neposrednega gotovinskega plačila. Ta ukrep predstavlja pomemben premik v iranski gospodarski politiki, saj se država spopada z visoko inflacijo in želi zagotoviti prehransko varnost za najširši krog prebivalstva. Izvedba programa sledi predhodnim napovedim o obsežni finančni pomoči, s katero želi Teheran omiliti pritiske na gospodinjstva zaradi rastočih cen hrane na svetovnih in domačih trgih.

Iranska reformistična fronta je v uradni izjavi pohvalila nedavni pristop vlade do ljudskih protestov, pri čemer je izpostavila pomen izogibanja nasilju in pripravljenost oblasti na dialog z nezadovoljnimi državljani. Skupina je v svojem sporočilu poudarila, da je pravica do mirnega protestiranja temeljna in neodtujljiva državljanska pravica, ki jo mora država spoštovati. Po njihovem mnenju so prizadevanja vlade za mirno upravljanje demonstracij in poudarek na poslušanju glasu protestnikov koraki v pravo smer. Kljub pozitivnim ocenam pa v organizaciji opozarjajo, da je trenutni premik v politiki sicer spodbuden, a hkrati nezadosten za popolno obnovo zaupanja javnosti v državne institucije. Izjava odraža poskus notranje politične stabilizacije v Iranu, kjer reformistične sile pozivajo k globljim strukturnim spremembam in dolgoročnemu spoštovanju človekovih pravic, medtem ko vlada išče načine za obvladovanje civilnih nemirov brez uporabe prekomerne sile, ki je v preteklosti sprožila mednarodne obsodbe.

Parlamentarna komisija za usklajevanje je potrdila splošne določbe proračuna za leto 1405 z več kot 61% glasov. Spremembe vključujejo popravke pri povišanju plač in odpravo dviga davka na dodano vrednost z 10 na 12 odstotkov. Komisija za podporo proizvodnji bo prav tako preučila predlog proračuna za leto 1405.

Iranski zunanji minister Abas Aragči se je ta teden udeležil seje parlamentarnega odbora za nacionalno varnost in zunanjo politiko, kjer so obravnavali najnovejša regionalna in mednarodna dogajanja. Sestanek je bil namenjen usklajevanju zunanje politike Teherana v luči zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu. Člani parlamentarnega odbora so z ministrom analizirali trenutne diplomatske izzive in varnostna tveganja, ki vplivajo na iranske nacionalne interese. Aragči je predstavnikom ljudstva podal podrobno poročilo o delovanju ministrstva in prihodnjih diplomatskih korakih Irana v mednarodni skupnosti. Razprava je poudarila pomen sodelovanja med vlado in parlamentom pri oblikovanju odločnih odgovorov na zunanje pritiske. Podrobnosti o konkretnih sklepih seje niso bile javno razkrite, vendar dogodek odraža prizadevanja države za stabilizacijo položaja v regiji.

Predsednik iranskega parlamenta Mohamed Bager Galibaf je v objavi na družbenem omrežju X izrazil prepričanje, da je bil pokojni general Kasem Solejmani trdno prepričan v neomajno moč iranskega naroda. Po Galibafovih besedah je Solejmani verjel, da bo Iran premagal vse zarote, sovražnosti in težave, s katerimi bi se država lahko spopadala. Izjave so bile podane v okviru obeleževanja spomina na nekdanjega poveljnika sil Al Kuds, ki v iranski politiki še vedno velja za simbol upora proti zunanjim pritiskom. Galibaf je izpostavil, da ta vera v zmago naroda ni bila le politična drža, temveč Solejmanijevo globoko osebno prepričanje. Iranske oblasti s tovrstno retoriko krepijo narodno enotnost in poudarjajo pomen nadaljevanja Solejmanijeve ideološke zapuščine v času, ko so odnosi med Iranom in zahodnimi silami še vedno zaostreni. Sporočilo je bilo objavljeno v času letnih komemoracij, ki po državi potekajo v čast ubitemu generalu, in služi kot opomin na iransko strategijo odpora proti tujim vplivom.

Iranski predsednik parlamenta, Mohamad-Bager Galibaf, je ponovil grožnje o napadih na ameriške vojaške baze in sile na Bližnjem vzhodu, če bi ZDA napadle Iran. Svetovalec vrhovnega voditelja Irana, Ali Šamhani, je prav tako ostro odgovoril na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Predsednik iranskega parlamenta Mohamed Baker Kalebaf je v odzivu na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa opozoril, da bodo vse ameriške baze in vojaki v regiji postali legitimne tarče Irana. Kalebaf je poudaril, da je iransko ljudstvo skozi zgodovino premagalo že precej bolj izkušene sovražnike, kot so trenutni nasprotniki, in izrazil prepričanje v neuspeh ameriških groženj. Kalebaf se je v svojem nagovoru dotaknil tudi notranjepolitičnega dogajanja in protestov v državi. Jasno je ločil med domačimi protestniki in tistimi, ki jih je označil za tuji plačance. Poudaril je, da oblasti ne bodo enačile nezadovoljstva lastnih državljanov z delovanjem zunanjih agentov, ter dodal, da bo država zaščitila svoje otroke, medtem ko se bo odločno zoperstavila tujemu vmešavanju.

Iranski notranji minister je guvernerjem ustreznih volilnih enot izdal uradni ukaz za začetek postopkov za izvedbo nadomestnih volitev v skupščino strokovnjakov in parlament. Odločitev sproža administrativne in logistične priprave na glasovanje, ki bo zapolnilo prazna mesta v ključnih organih islamske republike. Proces vključuje nadomestne volitve v svet modrecev, ki je odgovoren za nadzor in izbiro vrhovnega voditelja, ter nadomestne volitve v zakonodajno telo oziroma parlament. Napoved sledi nedavnim pripravam in ustanovitvi nadzornih odborov, ki so bili oblikovani za zagotavljanje pravilnosti volilnega procesa. Ukaz ministra pomeni prehod v aktivno fazo organizacije volitev, ki se bodo izvajale v določenih regijah, kjer so se izpraznili mandati. Iranske oblasti so s tem korakom formalizirale časovni okvir za izvedbo volilnih opravil, ki bodo potekala pod strogim nadzorom državnih institucij in Sveta varuhov.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je v nedavnih izjavah javnosti pojasnil postopek izbire kmetijskega ministra in poudaril, da je bila končna odločitev sprejeta pod neposrednim vplivom parlamenta. Predsednik je izpostavil, da je vlada prvotno za ta položaj predvidela drugega kandidata, vendar se je nato uklonila predlogom parlamentarnega odbora za kmetijstvo. Pezeškian je pojasnil, da so poslanci tisti, ki so neposredno predlagali trenutnega ministra, vlada pa je njihovo mnenje upoštevala, ker poslance razume kot legitimne predstavnike ljudstva in strokovnjake na tem področju. Ta poteza kaže na predsednikovo strategijo sodelovanja z zakonodajno vejo oblasti, hkrati pa v javnosti odpira vprašanja o avtonomiji izvršne oblasti pri sestavi kabineta. Pezeškian je poudaril, da je bil njegov cilj zagotoviti politično enotnost in upoštevati mnenja parlamentarnih strokovnjakov, kar naj bi olajšalo potrditev vladne ekipe in kasnejše izvajanje kmetijske politike. Izjave so bile podane v kontekstu pojasnjevanja kadrovskih odločitev, ki so v iranski politiki pogosto predmet javnih razprav.

Alaeddin Borujerdi, član parlamentarne komisije za nacionalno varnost in zunanjo politiko Irana, je v javnem nagovoru napovedal, da se bo raketna zmogljivost države v prihodnje še povečala. Iranski predstavnik se je s tem odzval na pritiske mednarodne skupnosti in posebej izpostavil ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Po Borujerdijevih besedah so prizadevanja Združenih držav Amerike, da bi iranske jedrske in obrambne zmogljivosti zmanjšali na ničlo, neuspešna in nerealna. Izjava odraža zaostrovanje retorike Teherana v odnosu do Washingtona, pri čemer iranski uradniki vztrajajo pri suverenosti nad svojim obrambnim programom. Borujerdi je poudaril, da strateški cilji Irana ostajajo nespremenjeni kljub grožnjam s sankcijami ali diplomatskimi pritiski. Takšne napovedi dodatno zapletajo odnose na Bližnjem vzhodu in povečujejo napetosti glede mednarodnega nadzora nad iranskim vojaškim arzenalom.

Tiskovni predstavnik komisije za proračun v iranskem parlamentu je sporočil, da so člani komisije sprejeli odločitev o progresivnem zvišanju plač za zaposlene v javnem sektorju v proračunskem letu 1405 (po perzijskem koledarju). Po novih pravilih se bodo plače zvišale v razponu od 20 do 43 odstotkov, pri čemer se uporablja model obratne progresije, ki predvideva višje odstotne dvige za tiste z nižjimi dohodki. Ta ukrep je del širših prizadevanj iranskih oblasti za ublažitev posledic visoke inflacije in gospodarskih pritiskov na prebivalstvo. Spremembe so bile vključene v splošne določbe proračunskega zakona po temeljitem pregledu in uskladitvi znotraj pristojne parlamentarne komisije. Namen takšnega pristopa je zmanjšati socialne razlike znotraj javne uprave, medtem ko država še naprej krmari skozi zahtevne makroekonomske razmere.

Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je poslal uradno čestitko Mahmudu al Mašhadaniju ob njegovi izvolitvi na položaj predsednika predstavniškega doma Republike Irak. V sporočilu je Ghalibaf izrazil upanje na okrepitev parlamentarnega sodelovanja med Teheranom in Bagdadom ter poudaril pomen stabilnih dvostranskih odnosov za regionalno varnost. Izvolitev novega predsednika iraškega parlamenta prihaja po daljšem obdobju političnih pogajanj znotraj iraškega zakonodajnega telesa, kjer so različne frakcije iskale konsenz o vodstvu. Iran, kot sosednja država, pozorno spremlja politično dogajanje v Iraku, saj to neposredno vpliva na gospodarske in varnostne interese v regiji. Ghalibaf je v svojem nagovoru izpostavil tudi pripravljenost Irana na nadaljnje skupne projekte in usklajevanje politik znotraj mednarodnih parlamentarnih forumov. Ta korak velja za pomemben del diplomatskih prizadevanj za ohranjanje vpliva v sosednji državi in utrjevanje šiitskega zavezništva na Bližnjem vzhodu.

Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Galibaf je predsedniku države Masudu Pezeškianu uradno poslal v izvajanje zakon o zahtevah in določbah za letne proračune. Gre za ključen pravni akt, ki določa tehnične in strukturne okvire za pripravo prihodnjih državnih proračunov v Iranu. Zakon naj bi poenostavil proračunske postopke in zagotovil, da so letni finančni načrti v skladu z dolgoročnimi gospodarskimi cilji države. S podpisom in uradno objavo se zakon začenja izvajati na izvršni ravni, kar pomeni, da bo morala vlada pod vodstvom Pezeškiana prihodnje proračunske predloge pripraviti v skladu z novo sprejetimi pravili. Postopek je zaključek zakonodajne poti, ki se je začela z obravnavo osnutka v parlamentu, s čimer so bili postavljeni temelji za bolj stabilno fiskalno politiko v času povečanih gospodarskih izzivov za državo.

Iranski parlament je zavrnil dele predlaganega proračuna za leto 1405 po iranskem koledarju, saj so poslanci ocenili, da bi nekateri finančni ukrepi lahko povzročili dodatno inflacijo. Predsednik parlamentarne komisije za proračun je pojasnil, da so popravki v proračunu nujni za zagotavljanje socialne pravičnosti in zaščito preživetja državljanov. Vodstvo organizacije za proračun je poudarilo, da je glavna omejitev vlade preprečevanje inflacijskih pritiskov, zato v proračun ne bi smeli vključevati nerealnih prihodkov, ki bi povečali javnofinančni primanjkljaj. Predstavniki zasebnega sektorja so izrazili ostre kritike na račun predloga proračuna, ki ga označujejo za proračun stagflacije. Opozarjajo na nevarnosti povečevanja davčnih bremen v času gospodarske stagnacije, rast zadolževanja države ter povečevanje sredstev za državna podjetja na račun razvojnih investicij. Kritiki menijo, da bi takšna porazdelitev sredstev še dodatno zavrla gospodarsko aktivnost in povečala življenjske stroške prebivalstva. Razprava v parlamentu se tako nadaljuje v smeri iskanja ravnovesja med nujnimi državnimi izdatki in vzdržno fiskalno politiko.

Predsednik iranskega parlamenta Mohamad Baker Kalibaf je ob obeleževanju obletnice smrti generala Kasema Solejmanija izpostavil njegovo sposobnost prepoznavanja priložnosti znotraj groženj kot njegovo najpomembnejšo lastnost. Kalibaf je v svojem nagovoru poudaril, da Solejmanijeva šola misli ostaja živa in poučna za prihodnje generacije, hkrati pa je izpostavil nujnost reševanja gospodarskih težav prebivalstva kot prednostno nalogo države. Po besedah predsednika parlamenta mora biti blaginja Irana osrednji cilj vseh političnih delovanj, pri čemer se je treba zgledovati po vojaškem voditelju, ki je bil ubit v ameriškem zračnem napadu. Kalibaf je v govoru še dodal, da je Solejmanijeva strateška vizija omogočila Iranu, da se je spopadal z mednarodnimi pritiski in varnostnimi izzivi. Poudarek na premoščanju gospodarskih težav nakazuje na notranjepolitične pritiske, s katerimi se sooča iransko vodstvo zaradi sankcij in inflacije. Dogodek je bil namenjen utrjevanju nacionalne enotnosti in ideološke kontinuitete islamske republike v času povečanih regionalnih napetosti.

Iranski parlament je na seji potrdil splošne usmeritve predloga sprememb zakona o ravnanju z odpadki. Predsednik parlamenta, Qalibaf, je poudaril, da je treba v naslednjih fazah obravnave odpraviti bistvene pomanjkljivosti predloga zakona.

Minister Lee Hae-hoon je bil imenovan za ministra za planiranje in proračun. Predsednik Lee Jae-myung se je po 1330 dneh vrnil v Modro hišo, kjer je prvi dan opravil pregled sistemov za varnost in obvladovanje nesreč, obiskal pa je tudi novinarje. V Demokratski stranki pa se pojavljajo notranja trenja glede prihodnosti poslanca Kim Byung-kija zaradi obtožb o zlorabah.

Iranski parlament je potrdil splošni načrt za ustanovitev ministrstva za upravljanje s krizami. Ta odločitev predstavlja pomemben korak k centralizaciji in izboljšanju odziva na izredne dogodke v državi.

Iranski parlament je sprejel načrt za podporo kmetijski proizvodnji in povečanje odpornosti pri zagotavljanju prehranskih potreb v vojnih in kriznih razmerah.

Iranski parlament je v okviru sprememb zakona o izvrševanju finančnih obveznosti določil pogoje, pod katerimi lahko žena dokazuje stisko v odnosu do moža, kar vpliva na odločanje sodišča o finančnih pravicah in izdaji odločbe o ločitvi.

Predsednik proračunske komisije iranskega parlamenta je izjavil, da predlagani dvig plač za zaposlene v državni upravi v proračunu za leto 2026 ni sprejemljiv za parlament. Poslanci si prizadevajo za njegovo spremembo.

Poslanec Modžtaba Zolnur je sporočil, da so v parlamentu sprožili postopek za zaslišanje predsednika Masuda Pezeškiana.

Zaradi skrbi glede gospodarskih vprašanj naj bi iranska vlada razmišljala o zamenjavi guvernerja centralne banke ali njegovega namestnika, ki je odgovoren za devizne posle. Predsednik naj bi aktivno spremljal gospodarske razmere.

Iranski poslanci so glasovali proti predlogu, da bi država iz sklada za kritje telesnih poškodb plačala odškodnine. S tem so preprečili, da bi stroški bremenili davkoplačevalce.

Iranski parlament je danes nadaljeval z obravnavo predloga sprememb zakona o načinu izvrševanja finančnih obveznosti in civilnega zakonika, ki se nanašajo na doto.

Poslanec iz Teherana je v iranskem parlamentu opozoril, da pravosodje in vlada nista predložila poročila o izvajanju zakona o transparentnosti. Vendar pa je pravosodje sporočilo, da je že dvakrat poslalo poročilo parlamentarni komisiji.

Iranski sodnik Gholam-Hossein Mohseni-Ejei je izjavil, da bo zoper korupcijo ukrepal tako ostro, da bodo koruptivni posamezniki obžalovali svoja dejanja.

V predlogu proračuna za leto 1405 je predvideno 20-odstotno povečanje plač zaposlenih in upokojencev, pri čemer bo minimalna pokojnina znašala 14 milijonov tomanov. Določen je bil tudi mesečni prag 40 milijonov tomanov za oprostitev plačila davka na dohodek za zaposlene v državni upravi in upokojence, kar na letni ravni znaša 480 milijonov tomanov. Prihodki od davkov naj bi se povečali za 62 odstotkov na 2.961 bilijonov tomanov, kar predstavlja rast davčnih prihodkov za 50 odstotkov.

Predsednik Masoud Pezeshkian je osebno predložil predlog proračuna za leto 1405 iranskemu parlamentu. Razprava o splošnih načelih predloga bo potekala na javni seji prihodnjo nedeljo, 7. januarja, s prisotnostjo predsednika. Predlog proračuna za leto 1405 je prvi, ki je bil pripravljen in urejen po novi metodi. Država je predložila predlog proračuna za leto 1405, ki znaša 1444 milijard tomanov, s poudarkom na preglednosti, finančni disciplini in realnem ocenjevanju virov in odhodkov.

Center za komunikacije, medije in kulturne zadeve iranskega parlamenta je izdal izjavo, v kateri zanika obtožbe o vpletenosti parlamenta v odpravo subvencij za valuto 4200 tomanov in preprečevanje stabilizacije menjalnega tečaja. V izjavi poudarjajo, da so te trditve neresnične.