Združene države Amerike so v sodelovanju s partnerskimi silami v soboto izvedle novo serijo obsežnih letalskih napadov na tarče teroristične skupine Islamska država (IS) po celotni Siriji. Operacija, ki so jo poimenovali Hawkeye Strike, predstavlja neposreden odgovor na smrtonosno zasedo v Palmiri prejšnji mesec, v kateri so bili ubiti dva ameriška vojaka in civilni tolmač. Poveljstvo sil ZDA (Centcom) je sporočilo, da so napadi zadeli več strateških ciljev, s čimer so poslali jasno opozorilo, da bodo preganjali vse, ki ogrožajo njihove pripadnike. Medtem ko ameriške sile krepijo pritisk na džihadiste, se razmere v sirskem Alepu dodatno zapletajo. Sirska vojska je namreč napovedala prekinitev ofenzive na četrt Šejk Maksoud, potem ko so propadla pogajanja o integraciji Sirskih demokratičnih sil (SDF) v nove vladne strukture. Kljub uradni napovedi o ustavitvi operacij so kurdski borci sporočili, da se še vedno spopadajo s silovitimi napadi vladnih sil, kar dodatno otežuje evakuacijo civilistov iz mesta. Zadnji val nasilja v Siriji je povzročil obsežno humanitarno krizo, saj je bilo po navedbah lokalnih oblasti v zadnjih dneh razseljenih več kot 155.000 ljudi. Mednarodna koalicija pod vodstvom ZDA poudarja, da se bodo operacije proti ostankom Islamske države nadaljevale, hkrati pa poskušajo stabilizirati razmere med različnimi frakcijami v državi, ki so se po kratkem zatišju ponovno začele spopadati za ozemlje in politično prevlado.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle obsežne zračne napade na cilje Islamske države v Siriji, kar predstavlja del operacije Hawkeye Strike. Napadi so bili izvedeni v sodelovanju z zaveznicami zveze NATO kot neposreden odziv na smrtonosni napad na ameriške in sirsko-demokratične sile v Palmiri. Poleg vojaških operacij v Siriji se Washington osredotoča na naraščajočo nestabilnost v Iranu, kjer protivladni protesti v 31 provincah trajajo že tretji teden. Po podatkih organizacij za človekove pravice je v spopadih z varnostnimi silami umrlo že najmanj 116 ljudi, ameriški predsednik pa je prek družbenih omrežij sporočil, da so ZDA pripravljene pomagati iranskemu ljudstvu pri iskanju svobode. Napetosti med Washingtonom in Teheranom so se nevarno stopnjevale, saj je predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf opozoril, da bo vsako ameriško vmešavanje sprožilo povračilne napade na Izrael in ameriška vojaška oporišča v regiji. Izrael je zaradi groženj in morebitnega ameriškega posredovanja v stanju visoke pripravljenosti, o čemer sta se po telefonu pogovarjala tudi ameriški zunanji minister Marco Rubio in izraelski premier Benjamin Netanjahu. Razmere dodatno zaostruje popolna blokada spleta v Iranu, ki jo je nevladna organizacija Netblocks označila za neposredno grožnjo varnosti državljanov. Obenem ameriška administracija kaže na širjenje svoje zunanjepolitične aktivnosti tudi na druge regije. Ameriško zunanje ministrstvo je pozvalo svoje državljane k takojšnjemu umiku iz Venezuele zaradi nestabilnih varnostnih razmer po zajetju predsednika Nicolása Madura, ki ostaja v priporu v New Yorku. Pojavljajo se tudi poročila o Trumpovih navodilih generalom za pripravo načrtov za morebitno vojaško posredovanje na Grenlandiji, da bi preprečili vpliv Rusije in Kitajske, čeprav ta zamisel naleti na močan odpor v Pentagonu zaradi vprašanj zakonitosti in politične legitimnosti. Medtem obveščevalna poročila CIA o Kubi kažejo na globoko gospodarsko krizo na otoku, vendar ne potrjujejo Trumpovih ocen o neizbežnem padcu režima.

Ameriška vojska je pod okriljem Centralnega poveljstva (CENTCOM) v soboto izvedla niz usklajenih zračnih in kopenskih napadov na položaje teroristične skupine Islamska država v Siriji. Operacija z imenom "Udar sokola" je bila usmerjena na več lokacij po vsej državi, s čimer so ameriške sile poskušale oslabiti operativne zmogljivosti militantne skupine. Po uradnih navedbah Washingtona so bili napadi del širše strategije za trajno uničenje teroristične mreže, ki kljub izgubi ozemlja še vedno predstavlja varnostno grožnjo v regiji. Vojaške dejavnosti so potekale ponoči in v zgodnjih jutranjih urah, pri čemer so uporabili tako letalstvo kot kopenske enote. Čeprav podrobnosti o natančnem številu žrtev ali uničeni infrastrukturi še niso v celoti potrjene, so predstavniki CENTCOM poudarili, da so bili cilji skrbno izbrani, da bi čim bolj zmanjšali kolateralno škodo. Operacija odraža nadaljevanje ameriške vojaške prisotnosti v Siriji, ki ostaja osredotočena na preprečevanje ponovnega vzpona radikalnih islamističnih skupin. Ti zadnji napadi so neposredno nadaljevanje povečane vojaške aktivnosti Združenih držav Amerike na Bližnjem vzhodu in v Južni Ameriki, ki smo ji priča v zadnjem obdobju. Stopnjevanje vojaških posegov sovpada z agresivnejšo zunanjo politiko Washingtona pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, ki je v zadnjih dneh decembra 2025 odobril več operacij, vključno s tistimi proti ciljem v Venezueli. Napadi v Siriji tako ostajajo ključni element ameriške protiteroristične doktrine.

Ameriška vojska je v sodelovanju z mednarodnimi partnerji, vključno z jordanskimi letalskimi silami, izvedla serijo usklajenih natančnih zračnih napadov na položaje teroristične skupine Islamska država (IS) v Siriji. Operacija je bila del širših prizadevanj mednarodne koalicije pod vodstvom Združenih držav Amerike za boj proti terorizmu in krepitev regionalne varnosti na Bližnjem vzhodu. Cilji napadov so bili strateški položaji milic, s čimer so zaveznice poskušale dodatno oslabiti operativno sposobnost skupine. Jordanske letalske sile so pri napadih sodelovale s svojimi enotami, kar poudarja pomen regionalnega sodelovanja pri omejevanju vpliva skrajnežev. Po navedbah ameriškega vojaškega poveljstva so bili napadi uspešni, podrobnosti o morebitnih žrtvah ali natančnem obsegu uničenja infrastrukture pa še preučujejo. Akcija predstavlja nadaljevanje dolgotrajnega pritiska na preostale celice IS v Siriji, ki se še vedno trudijo reorganizirati po izgubi ozemelj. Ti napadi sledijo nizu operacij v preteklih mesecih, v katerih so bile usmrčene ključne osebe iz vodstvene strukture IS. Zavezniki s tovrstnimi posegi sporočajo, da bodo še naprej aktivno spremljali in nevtralizirali grožnje, ki izhajajo iz nestabilnih območij v Siriji. Kljub prizadevanjem za deeskalacijo med regionalnimi akterji ostaja boj proti islamskemu ekstremizmu prednostna naloga koalicijskih sil.

Ameriške oborožene sile so v soboto izvedle obsežno vojaško operacijo proti skrajni skupini Islamska država v Siriji. Po navedbah ameriškega centralnega poveljstva (CENTCOM) je več kot 20 letal napadlo 35 različnih lokacij, razpršenih po celotnem ozemlju države. Operacija je bila usmerjena v oslabitev logističnih zmogljivosti in operativne infrastrukture teroristične organizacije. Najnovejši val napadov sledi stopnjevanju napetosti v regiji, kjer so ameriške sile v zadnjem obdobju pogosto tarča napadov lokalnih celic Islamske države. Vojaško letalstvo je ciljalo predvsem poveljniška mesta in skladišča orožja, s čimer so Združene države Amerike odgovorile na predhodne sovražne dejavnosti na terenu. Poročilo televizije CBS potrjuje, da je šlo za eno izmed obsežnejših akcij ameriške vojske v zadnjih mesecih. Ta vojaški poseg je neposredno povezan s strategijo omejevanja ponovnega vzpona Islamske države, ki po porazu svojega samooklicanega kalifata še vedno ohranja aktivne celice v sirski puščavi. Ameriška administracija poudarja, da bodo tovrstne operacije ostale ključno orodje za zagotavljanje stabilnosti v regiji in preprečevanje morebitnih terorističnih napadov na zahodne cilje.

Združene države Amerike so konec decembra izvedle raketni napad na položaje teroristične skupine Islamska država v Nigeriji, pri čemer del izstrelkov ni dosegel želenega učinka. Po poročanju ameriškega časnika The Washington Post, ki se sklicuje na nigerijske uradnike, štiri izmed skupno 16 izstreljenih raket tomahawk niso detonirale. Te rakete so padle na kmetijska zemljišča in v bližino stanovanjskih objektov, kar predstavlja resno varnostno tveganje za lokalno prebivalstvo. Incident odpira vprašanja o tehnični brezhibnosti in učinkovitosti ameriškega arzenala v specifičnih podnebnih ali operativnih pogojih zahodne Afrike. Nigerijski organi so izrazili zaskrbljenost zaradi neeksplodiranih ubojnih sredstev, ki so ostala na terenu po neuspešnem delu operacije. Kljub temu da je bil cilj napada oslabiti teroristične zmogljivosti v regiji, bi lahko tehnične napake vplivale na prihodnje vojaško sodelovanje med državama. Ameriško obrambno ministrstvo uradnih podrobnosti o vzrokih za neuspeh detonacij še ni podalo, vendar viri blizu preiskave nakazujejo na morebitne napake v vžigalnih mehanizmih. Dogodek je pritegnil pozornost mednarodne javnosti, saj rakete tomahawk veljajo za eno najzanesljivejših orožij v ameriški mornarici. Nigerijska vojska je območja padcev zavarovala, da bi preprečila morebitne civilne žrtve pred nadzorovanim uničenjem sredstev.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Teheran je zagrozil, da bo odgovoril na morebitni ameriški napad na Iran z napadom na Izrael in ameriške baze. Izrael naj bi bil v stanju visoke pripravljenosti. Protesti v Iranu se nadaljujejo, pri čemer je po nekaterih poročilih umrlo že več kot 100 ljudi. Donald Trump je dejal, da je pripravljen posredovati.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Sirska obrambno ministrstvo je sporočilo o prekinitvi ognja v več soseskah Alepa po večdnevnih spopadih s kurdskimi borci, ki so zahtevali več deset mrtvih in ranjenih ter povzročili množično razseljevanje civilistov. Kljub prekinitvi ognja so kurdski borci zavrnili poziv k odhodu iz Alepa.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Po vojaški operaciji v Venezueli, kjer so zajeli predsednika Madura, so se pojavila poročila, da ZDA načrtujejo morebitno vojaško posredovanje v Iranu. Predsednik Trump je javno izjavil, da so ZDA pripravljene pomagati Irancem, ki si prizadevajo za svobodo, medtem ko v Iranu potekajo obsežni protivladni protesti. Trump je opozoril Iran pred uporabo sile proti protestnikom in nakazal, da bi ZDA lahko odgovorile na morebitno nasilje iranskih oblasti.

Turške varnostne sile so v obsežni protiteroristični operaciji, ki je potekala v devetih provincah s središčem v Mersinu, pridržale 17 oseb, domnevno povezanih s teroristično organizacijo Islamska država (DEAŞ). Po opravljenih zaslišanjih in sodnih postopkih je sodišče za devet osumljencev odredilo pripor, preostali pa ostajajo v postopku. Operacija predstavlja del širših prizadevanj turških oblasti za zatiranje spečih celic in logističnih mrež ekstremističnih skupin v državi. Akcija je bila usmerjena proti posameznikom, ki so osumljeni načrtovanja terorističnih dejanj ali zagotavljanja podpore delovanju prepovedane skupine. Policijske enote so hkrati vstopile na več naslovov, pri čemer so zasegle tudi dokumentacijo in digitalne naprave, ki bi lahko služile kot dokazno gradivo v nadaljnji preiskavi. Turški notranji organi poudarjajo, da bodo tovrstne dejavnosti nadaljevali, dokler ne bo odpravljena grožnja, ki jo predstavljajo radikalne milice. Sodni organi so potrdili, da so bili dokazi dovolj obremenilni za odreditev pripora za večino ključnih osumljencev. Mersin, kot pomembno pristaniško mesto, ostaja strateška točka za nadzor varnostnih razmer na jugu države, kjer so operacije proti pripadnikom Islamske države pogostejše zaradi bližine kriznih žarišč. Turčija ostaja odločna pri izvajanju svoje protiteroristične strategije znotraj meja in v sodelovanju z mednarodnimi partnerji.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Pakistanska vojska je v torek podala resno opozorilo, da Afganistan pod vodstvom talibanov postaja osrednje vozlišče za teroriste in nedržavne akterje, kar predstavlja neposredno grožnjo celotni regiji. Tiskovni predstavnik vojske, generalpodpolkovnik Ahmad Sharif Chaudhry, je na novinarski konferenci dejal, da talibanska vlada nudi zatočišče in podporo skupinam, kot so Al Kaida, Islamska država ter pakistanski talibani (TTP). Te trditve zaostrujejo že tako napete odnose med sosednjima državama, ki se v zadnjih mesecih spopadata z vse večjim nezaupanjem glede varnostnih vprašanj. Opozorila prihajajo po nizu smrtonosnih napadov znotraj Pakistana, za katere Islamabad neposredno krivi teroristične celice, ki naj bi delovale z afganistanskega ozemlja. Pakistan je v preteklosti že večkrat pozval Kabul k odločnejšemu ukrepanju, vendar se razmere kljub mednarodnim pritiskom niso izboljšale. Današnja izjava predstavlja nadgradnjo prejšnjih obtožb, saj Islamabad zdaj neposredno trdi, da so talibanske oblasti pokroviteljice mednarodnih terorističnih mrež. Napetosti bi lahko vodile do nadaljnjih povračilnih ukrepov na meji ali dodatnih prisilnih izgonov afganistanskih beguncev.

Francija in Velika Britanija sta sporočili, da sta izvedli skupne napade na Islamsko državo v Siriji, da bi preprečili ponoven vzpon islamističnih skrajnežev. Francija je navedla, da je operacija del operacije Inherent Resolve. Britansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so sodelovali s Francijo pri napadu na podzemni objekt v Siriji, ki ga je Islamska država verjetno uporabljala za shranjevanje orožja.

Iraški predsednik in premier Mohammed Shia al-Sudani sta ob spominski slovesnosti izpostavila ključno vlogo pokojnega iranskega generala Kasema Solejmanija v boju proti teroristični skupini Islamska država (Daesh). Po navedbah iraškega vrha je bila vojaška in logistična podpora Teherana odločilna za stabilizacijo regije in končno zmago nad teroristi, ki so pred leti ogrožali ozemeljsko celovitost Iraka. Premier al-Sudani je v svojem nagovoru poudaril, da sta bila general Solejmani in iraški poveljnik Abu Mahdi al-Muhandis nepogrešljiva pri usklajevanju operacij, ki so vodile do usodnih zmag na bojišču. Izjave prihajajo v času, ko Irak nadaljuje svojo kompleksno zunanjo politiko uravnoteženja odnosov med Iranom in Združenimi državami Amerike, pri čemer poudarja pomen regionalnega sodelovanja za ohranjanje nacionalne varnosti in preprečevanje ponovnega vzpona ekstremističnih skupin.

Združeno kraljestvo in Francija sta v soboto ponoči izvedli skupno vojaško operacijo, v kateri sta napadli podzemni objekt v Siriji. Po navedbah britanskih oblasti in poročanju agencije AFP je skrajna organizacija Islamska država omenjeno lokacijo uporabljala za skladiščenje orožja. Napad je bil usmerjen na območje severno od antičnega mesta Palmira. Vojaški predstavniki obeh držav so poudarili, da operacija ni ogrozila civilnega prebivalstva, saj je bila tarča specifičen vojaški objekt pod zemljo. Akcija predstavlja nadaljevanje prizadevanj mednarodne koalicije za omejitev logističnih zmogljivosti teroristične skupine v regiji, kjer so ostanki Islamske države še vedno aktivni. Podatkov o morebitnih žrtvah med pripadniki skrajne skupine oblasti še niso podale.

Britanija in Francija sta izvedli skupni zračni napad na podzemno skladišče Islamske države v osrednji Siriji. Operacija je bila izvedena konec tedna in je ciljala na uničenje podzemnega objekta, kjer naj bi IS shranjevala orožje in eksploziv. Napad se je zgodil v gorovju severno od Palmire.

Letalstvo Velike Britanije in Francije je izvedlo skupno vojaško operacijo v Siriji, v kateri so uspešno uničili tajni podzemni objekt v gorah. Po navedbah uradnih virov je šlo za skladišče orožja in eksploziva, ki ga je uporabljala teroristična skupina Islamska država. Operacija je bila po prvih ocenah izvedena s kirurško natančnostjo, s čimer so preprečili morebitne civilne žrtve v okolici objekta. Napad predstavlja del širših prizadevanj koalicije za omejitev logističnih zmogljivosti ekstremističnih skupin v regiji. Skladišče je bilo ključnega pomena za oskrbovanje borcev z materialom za teroristične napade, njegovo uničenje pa bo znatno oslabilo operativno moč Islamske države na tem območju. Obe državi sta s tem dejanjem potrdili svojo zavezanost k trajnemu boju proti terorizmu na Bližnjem vzhodu.

Francija in Združeno kraljestvo sta v soboto zvečer izvedla skupni napad na podzemno lokacijo v Siriji, za katero se domneva, da jo uporablja Islamska država (IS).

Britanske in francoske zračne sile so v soboto zvečer izvedle usklajeno vojaško operacijo proti podzemnemu objektu teroristične skupine Islamska država (IS) v osrednjem delu Sirije. Po podatkih britanskega ministrstva za obrambo je napad potekal v goratem območju severno od starodavnega mesta Palmira. Prizorišče so identificirali kot ključno bazo, ki so jo skrajneži najverjetneje uporabljali za skladiščenje orožja in eksploziva. V operaciji so britanska letala uporabila vodene bombe Paveway IV, s katerimi so ciljala več dostopnih predorov, ki vodijo do podzemnega kompleksa. Podrobna ocena učinkov napada še poteka, vendar prvi podatki kažejo, da je bil cilj uspešno zadet. Obrambno ministrstvo je ob tem poudarilo, da med operacijo ni bilo zaznanih tveganj za civilno prebivalstvo, vsa vpletena letala pa so se varno vrnila v bazi. Britanska stran je napad označila kot dokaz odločnosti Združenega kraljestva in njegovih zaveznikov pri preprečevanju ponovnega vzpona ideologije Daeša na Bližnjem vzhodu, čeprav specifična vloga francoskih letal v sami izvedbi napada ni bila podrobneje pojasnjena.

Britanska in francoska bojna letala so izvedla skupni zračni napad v osrednji Siriji na podzemni objekt, kjer naj bi pripadniki Islamske države skladiščili orožje in eksploziv. Operacija je bila izvedena v gorah severno od Palmire.

Velika Britanija in Francija sta izvedli skupne zračne napade na podzemni objekt Islamske države v osrednji Siriji. Operacija je bila izvedena v sklopu prizadevanj za preprečitev ponovnega vzpona islamističnih ekstremistov.

Britanske in francoske zračne sile so v skupni operaciji bombardirale podzemno skladišče orožja v Siriji, ki ga je v preteklosti uporabljala teroristična skupina Islamska država. Kot je sporočilo britansko obrambno ministrstvo, je bil napad usmerjen v preprečevanje ponovnega vzpona te ekstremistične skupine v regiji. Zahodna letala v okviru mednarodne koalicije redno izvajajo patrole nad sirskim ozemljem, da bi omejila delovanje preostalih celic Islamske države. Operacija poudarja nadaljnjo vojaško prisotnost evropskih sil na Bližnjem vzhodu kljub zmanjšani intenzivnosti spopadov v primerjavi s preteklimi leti. Napad na podzemne objekte zahteva natančno vodenje in uporabo specializiranega streliva, kar kaže na strateško naravo misije. Po navedbah uradnih virov je cilj tovrstnih akcij dolgoročna stabilizacija območja in onemogočanje logistične podpore terorističnim dejavnostim, ki bi lahko ogrozile tudi evropsko varnost.

Kraljeve letalske sile Združenega kraljestva in francoska bojna letala so v soboto, 3. januarja, izvedla skupen letalski napad na podzemni objekt teroristične organizacije Islamska država (IS) v Siriji. Operacija je bila usmerjena na sistem tunelov in skladišč, ki so se nahajali v goratem predelu nekaj milj severno od starodavnega mesta Palmira. Po podatkih britanskega obrambnega ministrstva so obveščevalne službe predhodno potrdile, da so skrajneži lokacijo uporabljali za shranjevanje orožja in eksplozivnih sredstev. V napadu sta sodelovali britanski letali Typhoon FGR4, ki sta ob podpori oskrbovalnega letala Voyager uporabili vodene bombe Paveway IV. Britanski obrambni minister John Healey je po operaciji poudaril, da tovrstne akcije dokazujejo odločnost zaveznikov pri preprečevanju ponovnega vzpona ideologije Islamske države na Bližnjem vzhodu. Ministrstvo je še sporočilo, da je bil cilj uspešno uničen in da v bližini objekta ni bilo civilnih prebivališč, zato med napadom ni prišlo do ogrožanja civilistov. Vsa zavezniška letala so se po opravljeni nalogi varno vrnila v baze. Zavezniške sile sicer nadaljujejo s patruljiranjem nad sirskim zračnim prostorom, da bi pravočasno zaznale in nevtralizirale morebitne nove grožnje s strani terorističnih celic.

Združeno kraljestvo in Francija sta skupaj izvedli letalski napad na podzemni objekt v Siriji, ki naj bi ga uporabljala Islamska država. Napad je bil usmerjen na lokacijo severno od Palmire.

Britanske in francoske letalske sile so v soboto, 3. januarja, izvedle skupno vojaško operacijo, v kateri so bombardirale podzemno skladišče orožja teroristične organizacije Islamska država (IS) v Siriji. Napad je bil usmerjen na sistem tunelov v gorskem območju, nekaj kilometrov severno od starodavnega mesta Palmira. Britansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so v operaciji sodelovali lovci Typhoon FGR4, ki so ob podpori francoskih letal uporabili vodene letalske bombe Paveway IV. Namen operacije je bil preprečiti ponoven vzpon te skrajne skupine in uničiti njene logistične zmogljivosti. Po navedbah Londona so predhodni obveščevalni podatki potrdili, da so teroristi objekt uporabljali za shranjevanje orožja in razstreliva. Britanski minister za obrambo John Healey je poudaril, da akcija dokazuje odločnost zaveznikov pri zatiranju ideologije IS na Bližnjem vzhodu. Obrambno ministrstvo je še dodalo, da v bližini tarče ni bilo civilnih objektov, prve ocene pa kažejo, da je bil cilj uspešno uničen. Napad velja tudi za povračilni ukrep po decembrskih napadih na ameriške vojake v regiji, kjer mednarodna koalicija pod vodstvom ZDA še naprej izvaja protiteroristične operacije.

Britanska kraljeva letalska flota (RAF) je v sodelovanju s francoskimi zračnimi silami izvedla usklajen napad na podzemni objekt teroristične skupine Islamska država v osrednjem delu Sirije. Operacija, ki se je odvila v soboto, 3. januarja, je bila usmerjena proti strateškemu obratu za skladiščenje orožja in eksploziva, ki se nahaja v gorovju severno od starodavnega mesta Palmira. Britanska letala tipa Typhoon FGR4 so ob podpori oskrbovalnega letala Voyager uporabila natančno vodene bombe Paveway IV, s katerimi so zadela več dostopnih predorov do podzemnega kompleksa. Po navedbah britanskega ministrstva za obrambo je obveščevalna analiza potrdila prisotnost teroristične celice na odročnem območju, kjer ni bilo civilnega prebivalstva. Prvotne ocene kažejo, da so bili cilji uspešno uničeni, vsa zavezniška letala pa so se varno vrnila v svoja oporišča. Napad predstavlja del širših prizadevanj koalicijskih sil za preprečitev ponovnega vzpona Islamske države, ki po vojaškem porazu leta 2019 še vedno ohranja nekatere prikrite zmogljivosti v regiji.

Britanske sile so bombardirale domnevno podzemno skladišče orožja, ki ga je predhodno uporabljala Islamska država v Siriji. Operacijo so britanske in francoske letalske sile izvedle skupaj.

Britansko in francosko ministrstvo za obrambo sta potrdili izvedbo skupne vojaške operacije proti teroristični skupini Islamska država (IS) v osrednjem delu Sirije. Zračne sile obeh držav so napadle podzemne objekte v bližini starodavnega mesta Palmira, ki so jih uporabljali pripadniki omenjene skupine. Po poročanju uradnih virov je bil cilj operacije uničenje logistične infrastrukture in skladišč orožja, ki so se nahajala v podzemnih rovih. Operacija predstavlja nadaljevanje usklajenega prizadevanja zavezniških sil za preprečevanje ponovnega vzpona Islamske države v regiji. Britanski in francoski lovci so vstopili v zračni prostor Bližnjega vzhoda in uspešno zadeli tarče v okolici Palmire, pri čemer so uporabili natančno vodeno orožje. Napadi so bili usmerjeni izključno na vojaško infrastrukturo teroristične organizacije, z namenom oslabitve njihovih operativnih zmogljivosti v Siriji in širši regiji.

Britansko in francosko letalstvo sta izvedla dodatne napade na položaje Islamske države v Siriji, natančneje na podzemno skladišče orožja v bližini Palmire. Cilj napadov je preprečiti ponovno okrepitev IS, ki kljub vojaškemu porazu ostaja aktiven.

Britanske in francoske letalske sile so izvedle napade na podzemni kompleks Islamske države (IS) v Siriji. Čeprav velja IS v Siriji za vojaško poraženo, so sile izvedle napade na objekte te teroristične skupine.

Osemnajstletnika so aretirali v ZDA, ker naj bi na silvestrovo nameraval izvesti teroristični napad z noži in kladivi.

Ameriško ministrstvo za pravosodje in zvezni preiskovalni urad FBI sta v petek razkrila podrobnosti o preprečitvi načrtovanega terorističnega napada v kraju Mint Hill v Severni Karolini. Oblasti so aretirale 18-letnega Christiana Sturdivanta, ki je osumljen načrtovanja napada z noži in kladivi na lokalno trgovino z živili ter restavracijo s hitro hrano. Po navedbah tožilstva je osumljenec nameraval dejanje izvesti na silvestrovo v podporo teroristični skupini Islamska država (ISIS). Sturdivant je bil obtožen poskusa zagotavljanja materialne podpore tuji teroristični organizaciji. Po navedbah generalne tožilke Pamele Bondi je uspešno sodelovanje med zveznimi in lokalnimi organi pregona rešilo številna ameriška življenja pred načrtovanim grozljivim nasiljem. Preiskava je pokazala, da je osumljenec, ki je dopolnil 18 let le dva tedna pred aretacijo, v preteklosti že prisegel zvestobo omenjeni skrajni skupini in se v svojih izjavah sovražno opredeljeval do vernikov drugih veroizpovedi. Direktor FBI Kash Patel je potrdil, da je osumljenec želel postati vojak Islamske države, vendar so njegovi agenti v Charlottu pravočasno prestregli načrte in preprečili morebitno katastrofo. Sturdivant se je že pojavil pred zveznim sodiščem, kjer mu grozi večletna zaporna kazen zaradi vpletenosti v teroristične aktivnosti.

V Združenih državah Amerike in Siriji so varnostne sile uspešno preprečile ločena teroristična načrta, ki ju je navdihnila skrajna skupina Islamska država. V Severni Karolini je policija aretirala 18-letnega Christiana Sturdivanta, ki je osumljen načrtovanja napada na lokalno trgovino z živili na silvestrovo. Sturdivant je bil obtožen poskusa zagotavljanja materialne podpore tuji teroristični organizaciji. Ameriške oblasti so ga pridržale, preden je uspel izvesti svoj nameravani načrt. Hkrati so sirske oblasti v Alepu preprečile samomorilski napad, usmerjen na novoletna praznovanja in krščanska svetišča. Po poročanju sirskega notranjega ministrstva so varnostne sile prestregle napadalca v bližini cerkva, pri čemer je med operacijo umrl en policist. Ti dogodki so tesno povezani s širšo povečano dejavnostjo celic Islamske države v času praznikov, kar potrjujejo tudi nedavne obsežne aretacije osumljencev v sosednji Turčiji, kjer so v dneh pred novim letom pridržali več kot 350 oseb.

Ameriški zvezni preiskovalni organi so v Severni Karolini uspešno preprečili načrtovan teroristični napad, ki bi se moral odviti na silvestrovo. Po navedbah uradnih virov so agenti Zveznega preiskovalnega urada (FBI) aretirali najstnika, ki naj bi ga pri načrtovanju nasilnih dejanj navdihnila skrajna skupina Islamska država (IS). Osumljenec je domnevno načrtoval napade na civilne cilje, vključno s trgovino z živili in restavracijo s hitro prehrano v kraju Mint Hill v bližini mesta Charlotte. Preiskava je razkrila, da je osumljenec nameraval uporabiti nož in kladivo, svojo zvestobo pa je obljubil omenjeni teroristični organizaciji. Operacija je bila rezultat dolgotrajnega spremljanja in posredovanja tajnih agentov, ki so pravočasno ustavili morebitno tragedijo pred praznovanji novega leta. Aretirani 18-letnik je zdaj obtožen poskusa zagotavljanja materialne podpore tuji teroristični organizaciji. Incident ponovno poudarja stalno grožnjo t. i. osamljenih volkov, ki se radikalizirajo prek spleta in načrtujejo napade na mehke cilje v lokalnih skupnostih. Oblasti v Severni Karolini so potrdile, da po aretaciji ni več neposredne nevarnosti za prebivalce območja Charlotte.

Ameriški zvezni organi so pridržali 18-letnega Christiana Sturdivanta iz mesta Mint Hill v Severni Karolini, ki je obtožen načrtovanja terorističnega napada pod vplivom skrajne skupine Islamska država (IS). Po navedbah uradnikov je osumljenec nameraval na silvestrovo izvesti napade z uporabo nožev in kladiv, pri čemer so bile njegove tarče domnevno trgovine z živili in restavracije s hitro prehrano. Preiskovalci so razkrili, da je Sturdivant poskušal zagotoviti materialno podporo tuji teroristični organizaciji. Zvezni urad za preiskave (FBI) je z aretacijo preprečil morebitno nasilje, uperjeno proti različnim družbenim skupinam, vključno z Judi, kristjani in pripadniki skupnosti LGBTQ+. Dokumenti kažejo, da je bil načrtovan napad del širšega prizadevanja za širjenje ideologije omenjene teroristične skupine na ozemlju Združenih držav Amerike. Osumljenec se zdaj sooča s težkimi obtožbami na zveznem sodišču, kar poudarja nenehno grožnjo t. i. osamljenih volkov v zahodnih državah.

Sodišče v Istanbulu je v torek, 2. januarja 2024, odredilo pripor za 67 oseb, ki so bile pridržane zaradi suma sodelovanja s teroristično skupino Islamska država (IS). Po poročanju turškega časnika Cumhuriyet so oblasti osumljence aretirale v okviru obsežnih varnostnih operacij, ki so bile usmerjene v zatiranje dejavnosti te skrajne skupine v Turčiji. Pridržani se bodo morali zagovarjati zaradi suma članstva v teroristični organizaciji in načrtovanja dejavnosti, ki ogrožajo državno varnost. Operacija predstavlja nadaljevanje odločnega ukrepanja turških varnostnih organov proti spečim celicam Islamske države, ki so v preteklosti v državi izvedle več krvavih napadov. Turško tožilstvo je zbralo dokazni material, na podlagi katerega je sodišče po zaslišanjih potrdilo podaljšanje pridržanja za omenjeno število osumljencev. Ukrep sodišča sledi obsežnim racijam, ki so se v zadnjih dneh zvrstile po celotni državi, s poudarkom na Istanbulu kot ključnem mestnem središču.

Oboroženi borci, povezani s teroristično skupino Islamska država (IS), so v več napadih na vasi v Demokratični republiki Kongo ubili najmanj 15 ljudi. Gre za nov val nasilja na nemirnem vzhodu države, kjer delujejo Združene demokratične sile (ADF), ki so svojo zvestobo prisegle Islamski državi. Napadalci so vdrli v naselja in ciljali civilno prebivalstvo, kar je povzročilo nov val strahu v regiji, ki se že desetletja spopada z nestabilnostjo. Lokalne oblasti so potrdile število žrtev in poudarile, da se varnostne razmere kljub prisotnosti vladnih sil in mirovnih misij ne izboljšujejo. Napadi so se zgodili v času povečane aktivnosti uporniških skupin, ki izkoriščajo težaven teren in pomanjkljiv nadzor v odročnih predelih države. Ta dogodek se vpisuje v niz brutalnih dejanj, ki so v zadnjih mesecih terjala številna življenja, vključno z masovnimi poboji na javnih dogodkih. Mednarodna skupnost ponovno opozarja na humanitarno krizo, ki jo povzroča nenehno nasilje v regiji Ituri in Severni Kivu.

Zvezni preiskovalni urad (FBI) je napovedal vložitev zveznih obtožnic proti osumljencu, ki naj bi načrtoval teroristični napad v mestu Charlotte v Severni Karolini na silvestrovo. Preiskovalci so razkrili, da je bil osumljenec pod nadzorom urada že od leta 2022. Direktor urada Kash Patel je v izjavi za javnost pojasnil, da so s pravočasnim posredovanjem preprečili morebitno tragedijo, ki bi jo povzročil radikaliziran posameznik. Operacija je bila osredotočena na preprečitev napada, ki ga je navdihnila Islamska država (IS), tarče pa naj bi bile javne lokacije in specifične družbene skupine. Čeprav podrobnosti o vseh vpletenih še niso popolnoma jasne, je FBI potrdil, da je bila grožnja resna in neposredna. Aretacija 18-letnega Christiana Sturdivanta v Mint Hillu predstavlja ključen korak v preiskavi, ki se je stopnjevala v zadnjih dneh lanskega leta, ko so obveščevalni podatki nakazovali na pripravo operacije mučeništva.

Zvezne oblasti v Združenih državah Amerike so v mestu Mint Hill, v predmestju Charlotta v Severni Karolini, aretirale 18-letnega Christiana Sturdivanta. Osumljenec je bil obtožen načrtovanja morebitnega terorističnega napada, ki naj bi ga izvedel na silvestrovo. Po navedbah urada zveznega tožilca in Zveznega preiskovalnega urada (FBI) je bil napad neposredno navdihnjen s strani teroristične skupine Islamska država (ISIL), Sturdivant pa naj bi načrtovanje izvajal približno leto dni. Preiskava je razkrila, da je osumljenec namerno ciljal na jude, kristjane in pripadnike organov pregona. Njegovi tarči sta bili lokalna trgovina z živili in restavracija s hitro hrano, kjer je nameraval povzročiti masovne žrtve v podporo omenjeni teroristični skupini. Aretacija je rezultat dolgotrajnega spremljanja in uspešnega posredovanja agencije FBI, ki je grožnjo nevtralizirala, preden bi prišlo do izvedbe napada. Direktor FBI Kash Patel je potrdil, da so z organi pregona pravočasno ukrepali in preprečili tragedijo ob vstopu v novo leto.

Ameriški preiskovalni organi so v zvezni državi Severna Karolina preprečili načrtovan teroristični napad, ki naj bi se zgodil na predvečer novega leta. Oblasti so obtožile 18-letnika, da je pod vplivom skrajne skupine Islamska država načrtoval napad z noži in kladivi. Po navedbah uradnih virov je osumljenec nameraval ciljati na javna zbiranja med novoletnimi praznovanji. Preiskava je pokazala, da je bil načrt v fazi operativne priprave, vendar so ga varnostne službe pravočasno odkrila in nevtralizirala grožnjo. Osumljeni se trenutno nahaja v priporu, kjer ga čakajo obtožbe povezane s terorizmom in namero povzročitve množičnih žrtev. Incident poudarja stalno pripravljenost ameriških varnostnih služb na morebitne napade posameznikov, ki so se radikalizirali prek spleta.

Zvezni preiskovalni urad (FBI) je na silvestrovo v zvezni državi Severna Karolina pridržal 18-letnega Christiana Sturdivanta, ki je osumljen načrtovanja terorističnega napada v imenu skupine Islamska država (IS). Po navedbah tožilstva je ameriški državljan načrtoval masovni pokol z nožem v lokalni trgovini z živili, kjer naj bi izvedel tako imenovano mučeniško operacijo. Preiskovalci so v njegovem domu našli ročno napisan načrt z naslovom »Napad na silvestrovo 2026«, v katerem so bile podrobno opisane njegove namere. Sturdivant je bil pod nadzorom organov pregona približno eno leto, med katerim je na spletu prebiral propagando Islamske države in objavljal videoposnetke na platformi TikTok. Osumljenec je prek spleta komuniciral s tajnim agentom newyorške policije (NYPD), za katerega je verjel, da je član teroristične organizacije. V teh pogovorih je Sturdivant prisegel zvestobo Islamski državi in napovedal skorajšnji džihad. Sturdivant se je prav tako osebno sestal s tajnim agentom FBI, kar je privedlo do njegove aretacije 31. decembra. Na sodišču se je prvič pojavil 2. januarja, kjer so ga uradno obtožili poskusa zagotavljanja materialne podpore tuji teroristični organizaciji.

Ameriški zvezni preiskovalni urad (FBI) je na zadnji dan leta 2024 aretiral 18-letnega moškega iz Severne Karoline, ki je domnevno načrtoval teroristični napad v imenu skrajne skupine Islamska država (IS). Osumljenec, ki ima po navedbah ameriških oblasti zgodovino težav z duševnim zdravjem, je nameraval izvesti napad z nožem in kladivom med praznovanjem novega leta. Preiskovalci so ugotovili, da je moški prisegel zvestobo teroristični organizaciji ISIS in aktivno pripravljal orožje za izvedbo napada. Aretacija je bila izvedena v zvezni državi Severna Karolina, kjer so zvezni agenti pravočasno prestregli osumljenca, preden bi ta lahko uresničil svoje namere. Primer poudarja stalno grožnjo radikalizacije posameznikov prek spleta in izzive, s katerimi se organi pregona spopadajo pri nadzoru oseb z duševnimi motnjami, ki kažejo nagnjenost k nasilnemu ekstremizmu. Osumljenec ostaja v priporu, medtem ko tožilstvo pripravlja obtožnico zaradi podpore tuji teroristični organizaciji.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro opozoril iranske oblasti pred nasilnim zatiranjem protestov, ki so v državi izbruhnili zaradi visokih življenjskih stroškov. Trump je navedel, da so Združene države Amerike pripravljene in oborožene za posredovanje, če bi iranske oblasti začele pobijati miroljubne protestnike. Njegove izjave, v katerih je obljubil, da bodo ZDA »prihitela na pomoč« protestnikom, so v Teheranu naletele na oster odpor. Iranski zunanji minister Abas Aragiči je Trumpove grožnje označil za »nepremišljene in nevarne« ter dodal, da takšna retorika kaže na vpliv tistih, ki se bojijo stabilnosti regije. Hkrati so ameriške oblasti v Severni Karolini uspele preprečiti teroristični napad, ki ga je navdihnila skupina Islamska država (ISIS). Osemnajstletni Kristan Sturdivant je bil obtožen načrtovanja napada z noži in kladivi na silvestrovo. Pravosodno ministrstvo ZDA je potrdilo, da je bila grožnja pravočasno nevtralizirana, kar dodatno poudarja napete varnostne razmere, v katerih se trenutno nahajajo Združene države, tako na notranjepolitičnem kot na mednarodnem področju. Trumpova napoved o pripravljenosti na posredovanje v Iranu predstavlja pomemben zunanjepolitični premik in stopnjevanje napetosti med državama, ki sta že leta v sovražnem odnosu.