Dvostrankarska delegacija ameriškega kongresa je obiskala Koebenhavn, kjer je izrazila odločno podporo Danski in Grenlandiji v luči prizadevanj ameriškega predsednika Donalda Trumpa za priključitev tega avtonomnega ozemlja. Obisk enajstih članov kongresa predstavlja neposreden zakonodajni odziv na predsednikove namere, s čimer so zaveznici zagotovili, da v ameriški politiki obstaja močno nasprotovanje enostranskim ozemeljskim spremembam. Delegacija se je sestala z danskimi in grenlandskimi predstavniki prav v času, ko so se napetosti zaradi Trumpovih izjav o nacionalni varnosti močno stopnjevale. Predsednik Trump je medtem zaostril svojo retoriko in napovedal možnost uvedbe trgovinskih carin proti državam, ki bi nasprotovale ameriškemu prevzemu otoka. Svojo grožnjo je utemeljil s trditvijo, da je nadzor nad Grenlandijo ključen za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Trump je to strategijo primerjal s svojimi preteklimi pritiski na evropske države, kot sta Francija in Nemčija, s čimer je povzročil dodatno nelagodje v mednarodni diplomaciji in sprožil vprašanja o stabilnosti čezatlantskih odnosov. Kljub temu da je posebni odposlanec Jeff Landry izrazil prepričanje, da bo posel o prevzemu sklenjen, danska vlada in lokalne oblasti v Nuuku ostajajo neomajne pri zavračanju kakršnih koli pogajanj o prodaji otoka. Evropske države so se na grožnje odzvale s povečano vojaško prisotnostjo in opazovalnimi misijami nad Arktiko, kar kaže na resnost položaja. Trenutni spor ne predstavlja le diplomatskega izziva, temveč tudi potencialno grožnjo svetovni trgovinski ureditvi zaradi napovedanih kazenskih gospodarskih ukrepov.

Vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF) Kiril Dmitrijev je izjavil, da bo naslednja strateška tarča ameriškega predsednika Donalda Trumpa Kanada. Dmitrijev je svojo oceno podal v luči Trumpovih preteklih interesov po širitvi ameriškega ozemlja in vpliva, pri čemer je kot predhodni primer navedel predsednikovo zanimanje za nakup Grenlandije. Po mnenju ruskega uradnika se bodo ameriška prizadevanja zdaj usmerila proti severni sosedi. Izjave Dmitrijeva so bile podane v petek, 16. januarja, in odražajo ruski pogled na zunanjo politiko Združenih držav Amerike pod vodstvom Trumpa. Čeprav uradni Washington ni potrdil nobenih načrtov glede Kanade, Dmitrijev poudarja, da gre za logično nadaljevanje geopolitične smeri, ki jo je začrtala trenutna ameriška administracija. Analitiki opozarjajo, da gre pri tovrstnih izjavah ruskih predstavnikov pogosto za retorične manevre, namenjene vnašanju nemira med zahodne zaveznice. Kljub temu so trditve pritegnile pozornost mednarodne javnosti, saj neposredno namigujejo na morebitne nove napetosti v severnoameriški regiji in spremembe v diplomatskih odnosih med Washingtonom in Ottawo.

Kljub trgovinski vojni z Združenimi državami je kitajski trgovinski presežek leta 2025 dosegel novo rekordno vrednost skoraj 1,2 bilijona dolarjev. To se je zgodilo, kljub temu, da je ameriški predsednik Donald Trump aprila lani sprožil nov krog tarifnih vojn proti Kitajski.

Pravosodna ministrica Louisiane Liz Murrill je sporočila, da je velika porota v okrožju St. Tammany obtožila kalifornijskega zdravnika Rémyja Coeytauxa nezakonitega razpečevanja zdravil za prekinitve nosečnosti. Coeytaux je obtožen, da je prek telemedicinskih storitev v Louisiano pošiljal mifepriston in mizoprostol, ki sta v tej zvezni državi od leta 2024 razvrščena med strogo nadzorovane nevarne snovi. Guverner Louisiane Jeff Landry je že podpisal dokumentacijo za njegovo izročitev, saj mu po tamkajšnji zakonodaji grozi do 50 let zapora. Guverner Kalifornije Gavin Newsom je zahtevo po izročitvi kategorično zavrnil s kratko izjavo, s čimer se je napetost med državama glede vprašanja reproduktivnih pravic močno zaostrila. Newsomova odločitev temelji na kalifornijski zakonodaji, ki ščiti izvajalce zdravstvenih storitev pred kazenskim pregonom drugih držav, ki so splav prepovedale. Primer Coeytauxa izpostavlja novo fronto v ameriškem pravnem boju, kjer se republikanske države trudijo preprečiti pošiljanje tablet za splav po pošti, medtem ko demokratske države delujejo kot varna zatočišča. Obtožnica proti zdravniku temelji na primeru ženske, ki trdi, da jo je nekdanji partner prisilil v kemični splav z zdravili, ki jih je naročil pri Coeytauxu. Medtem ko Louisiana dejanje označuje za trgovanje z mamili in ogrožanje žensk, zagovorniki reproduktivnih pravic opozarjajo, da so tovrstna zdravila varna in ključna za dostop do zdravstvene oskrbe v državah s strogimi prepovedmi. Pravni strokovnjaki predvidevajo, da bodo tovrstni spori med zveznimi državami v prihodnje zahtevali posredovanje zveznih sodišč.

Po ponovni zavrnitvi prevzema s strani ZDA, je Grenlandija okrepila sodelovanje z Natom. Nato je napovedal, da bo sprejel nadaljnje korake za zagotovitev varnosti na Arktiki, pri čemer je administracija Donalda Trumpa kot razlog za prevzem navedla grožnje Rusije in Kitajske.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v ostrem odzivu zavrnila ponovne težnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa po priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike. Frederiksenova je poudarila, da razpravljanje o ameriškem prevzemu ozemlja nima nikakršnega smisla, saj ZDA nimajo pravice do aneksije katerekoli države v okviru danskega kraljestva. Trump je svoje ambicije utemeljil z nacionalno varnostjo in strateškim pomenom Arktike, kjer naj bi se krepila prisotnost ruskih in kitajskih plovil. Po njegovih besedah je Grenlandija ključna za obrambo Zahodne poloble, pri čemer se je njegov posebni odposlanec Jeff Landry skliceval na Monroejevo doktrino. Evropski voditelji, vključno z Emmanuelom Macronom, Friedrichom Merzem in Keirjem Starmerjem, so v skupni izjavi podprli dansko stališče in poudarili, da varnost na Arktiki ostaja prednostna naloga Evrope in zveze NATO. Opozorili so, da bi tovrstne enostranske težnje ZDA lahko ogrozile mednarodno pravo in čezatlantsko sodelovanje. Do diplomatskih napetosti prihaja v času povečane nestabilnosti, saj kritiki, med njimi Robert Reich, opozarjajo, da Trumpova zunanja politika spodkopava same temelje civilizirane družbe in načela mednarodnega reda, kar dokazujejo tudi nedavni dogodki v Venezueli.

Operacija zajetja venezuelskega predsednika Madura s strani ZDA je sprožila mednarodne odzive. Uradniki ZDA so izjavili, da morajo nadzorovati prodajo venezuelske nafte za nedoločen čas, da bi stabilizirali gospodarstvo države in zagotovili delovanje v ameriškem interesu. Republikanski guverner Jeff Landry je pozval k morebitni usmrtitvi Madura. Pojavile so se tudi blokade vojaških akcij ZDA proti Grenlandiji.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

V New Orleansu se je v letu 2025 stopnja nasilnega kriminala zmanjšala že tretje leto zapored, so v ponedeljek sporočili predstavniki lokalne policije. Do objave podatkov prihaja v času, ko so na podlagi ukaza predsednika Donalda Trumpa ulice mesta začeli patruljirati pripadniki Nacionalne garde. Čeprav so se oborožene enote v mestu pojavile šele pred manj kot tednom dni, so se trendi upadanja kriminalitete nadaljevali skozi celotno preteklo leto. Prisotnost vojaških sil v mestu je odraz širše varnostne politike in odziv na pretekle grožnje, vendar policijski uradniki poudarjajo, da so izboljšave rezultat dolgotrajnejših prizadevanj lokalnih organov pregona. Razprave o potrebi po vojaški pomoči so bile v preteklosti predmet političnih razhajanj med zveznimi in lokalnimi oblastmi, saj so nekateri policijski voditelji menili, da dodatna napotitev gardistov ni bila nujno potrebna. Kljub temu se prisotnost garde zdaj uporablja kot preventivni ukrep, zlasti v luči spomina na pretekle napade in visoke stopnje tveganja med javnimi praznovanji.

Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je dejal, da ima dovolj Trumpovih groženj s priključitvijo. Danska premierka pa je poudarila, da ZDA nimajo pravice zavzeti danskega ozemlja.

Po uspešni aretaciji venezuelskega predsednika Madura so ZDA izrazile hvaležnost medijem za molk pred operacijo. Donald Trump še naprej poskuša prepričati energetska podjetja v ponovno vzpostavitev venezuelske naftne industrije. Hkrati pa analitiki opozarjajo, da bi lahko ameriški poseg v Venezueli spodbudil Kitajsko k podobnim akcijam proti Tajvanu, medtem ko bi nasilno dejanje lahko povzročilo razkol v Natu.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Novi posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Grenlandijo, Jeff Landry, je zanikal namigovanja, da ZDA poskušajo 'osvojiti' otok. Poudaril je, da si ZDA želijo dialoga s prebivalci Grenlandije in ne osvajanja danskega ozemlja, medtem ko se napetosti z Dansko glede arktičnih ozemeljskih zahtev stopnjujejo. Trump je pred tem nakazal, da bi moral ta polavtonomni teritorij postati del ZDA zaradi nacionalne varnosti.

Trumpova administracija je odobrila napotitev 350 pripadnikov Nacionalne garde v New Orleans pred novim letom, kar sovpada z zaostritvijo imigracijske politike. Pripadniki Nacionalne garde bodo podpirali zvezne organe pregona, vključno z Ministrstvom za pravosodje in Ministrstvom za domovinsko varnost. Guverner Louisiane, Jeff Landry, je pohvalil odločitev predsednika Trumpa.

Medtem ko se znotraj gibanja MAGA zaostruje boj za prevlado, nekdanji tiskovni predstavnik Republikanske nacionalne komisije (RNC) napoveduje spopad med dvema skrajnima strujama. Think tank nekdanjega podpredsednika Mikea Pencea privablja uradnike iz konservativne fundacije Heritage, medtem ko administracija Donalda Trumpa ponovno razmišlja o nakupu Grenlandije in išče najboljše poti za sodelovanje s to avtonomno dansko ozemlje.

Objava novih dokumentov v primeru Jeffreyja Epsteina je ponovno obremenila nekdanjega predsednika Donalda Trumpa, saj se njegovo ime pojavlja v številnih dokumentih. Objava je sprožila kritike na račun pravosodnega ministrstva zaradi počasnosti in prikrivanja informacij. Medtem se v Trumpovem taboru pojavljajo frustracije glede komuniciranja v zvezi s temi dokumenti, nekateri pa celo pozivajo k Trumpovi odstavitvi. Odkritje dodatnih milijon dokumentov je še dodatno zamaknilo zaključek postopka objave.

Republikanci so postali zaskrbljeni glede vključevanja nepriljubljenega Trumpa v kampanje za vmesne volitve. Zaveznik Keira Starmerja, Imran Ahmed, vodja Centra za boj proti digitalnemu sovraštvu (CCDH), je sprožil pravni postopek proti Trumpovi administraciji, ker mu je grozila deportacija zaradi pritiska na tehnološka podjetja, da bi cenzurirala mnenja.

Donald Trump je označil New York Times za grožnjo nacionalni varnosti zaradi poročanja o njegovi povezanosti z Jeffreyjem Epsteinom. George Conway, znan kritik Trumpa, kandidira za kongresnika v New Yorku kot demokrat. Vrhovno sodišče je zavrnilo Trumpovo zahtevo po federalizaciji nacionalne garde v Chicagu. Objavljeni so bili dokumenti, ki razkrivajo, da je Trump osemkrat letel z Epsteinovim zasebnim letalom. Republikanci priznavajo, da so v kongresu dosegli malo, medtem ko šefinja CBS blokira objavo zgodbe o migrantskem zaporu.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump se sooča s številnimi izzivi, vključno s kritikami zaradi povezav z Jeffreyjem Epsteinom, pravnimi postopki v New Yorku in preiskavami glede ravnanja z dokumenti. Republikanski senatorji priznavajo nizko zakonodajno učinkovitost kongresa. George Conway, znan kritik Trumpa, pa se poteguje za sedež v kongresu kot demokrat. Medtem se pojavljajo vprašanja o Trumpovi kognitivni sposobnosti.

Donald Trump se sooča s kritikami zaradi preureditve Bele hiše v "monument" samemu sebi, medtem ko se njegovi podporniki trudijo biti še bolj ekstremni. Mediji poročajo o njegovi negativni medijski pokritosti in domnevnem kognitivnem upadanju. Stephen Miller poziva k odpustitvam v CBS zaradi umika preiskave o zaporu v Salvadorju. Medtem pa tiskovni predstavnik Billa Clintona zahteva objavo vseh Epsteinovih datotek, povezanih z nekdanjim predsednikom.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek pozno zvečer na svojem omrežju Truth Social ostro napadel časopis New York Times, ki ga je označil za resno grožnjo nacionalni varnosti Združenih držav. Trump je časnik obtožil širjenja laži in namernih napačnih predstavitev, kar je povezano s člankom, ki podrobno opisuje njegovo desetletno razmerje z Jeffreyjem Epsteinom.

Donald Trump je objavil božično fotografijo z ženo Melanio, na kateri pozirata v Beli hiši. Trump je razkril tudi načrte za novo mornariško ladjo, poimenovano po njem. Poleg tega se je Trump vprašal, ali naj zapusti predsedniški položaj in postane televizijski voditelj.

Donald Trump je med nastopom svojega sina Dona mlajšega na dogodku Turning Point USA AmericaFest v Združenih državah Amerike (ZDA) nenavadno zagrozil z odpustitvijo. Hkrati se krepijo kritike verskih voditeljev, ki nasprotujejo Trumpovi politični agendi, ki naj bi bila v nasprotju s krščanskimi vrednotami. Nekdanji pisec govorov republikanske stranke je kritiziral Trumpovo pozno nočno "sovražno tvitanje", medtem ko mediji razpravljajo o primernih darilih za voditelje z avtoritarnimi težnjami.

Leta 2025 je Donald Trump preoblikoval Belo hišo, vključno z rušenjem vzhodnega krila za novo plesno dvorano in ponovnim okraševanjem s poceni plastičnim zlatom. Analiza je pokazala, da so se pozne nočne komične oddaje v zadnjih treh letih še bolj nagnile v levo.

Zvezni sodnik je razsodil v korist demokratskih poslancev v tožbi proti Trumpovi administraciji glede omejevanja dostopa do zveznih centrov za imigracijsko pridržanje. Sočasno je zvezno sodišče v Novi Angliji razsodilo proti Trumpu v drugi tožbi v zvezi s ICE.

Imenovanje Jeffa Landryja za posebnega odposlanca za Grenlandijo je sprožilo napetosti med Združenimi državami in Dansko. Predsednik Trump je dejal, da ZDA potrebujejo Grenlandijo zaradi nacionalne varnosti, medtem ko je Landry izrazil željo, da bi otok postal del ZDA. Danska je imenovanje označila za nesprejemljivo in zahteva spoštovanje ozemeljske celovitosti Grenlandije. Landry je kasneje zanikal, da bi ZDA želele osvojiti Grenlandijo in poudaril, da želijo le odpreti dialog z njenimi prebivalci. Trumpova administracija sicer odpoklicuje okoli 30 ambasadorjev po svetu.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je bil v središču različnih kontroverz in pohval. Medtem ko so ga nekateri kritizirali zaradi njegovih poslovnih vezi in političnih dejanj, so ga drugi branili in poudarjali njegove dosežke. Razprave so se vrstile od preimenovanja Kennedyjevega centra, kritik na račun medijev, do ugibanj o njegovem kognitivnem stanju in morebitnih političnih motivih, vključno z gradnjo nove plesne dvorane v Beli hiši. Medtem je prišlo do razkritij o njegovi administraciji in spornih odločitvah v zvezi z objavo dosjejev Jeffreyja Epsteina. Trumpova zaveznica Elise Stefanik pa se je odločila, da ne bo kandidirala za guvernerko New Yorka, kljub pozivom Trumpovih zaveznikov.

Donald Trump je napovedal načrte za novo floto bojnih ladij, imenovano 'Trump Class', ki naj bi jo sestavljale bojne ladje, opremljene s hipersoničnimi izstrelki, topovi na tirnice in laserji. Ta poteza je del širšega prizadevanja za oživitev ameriške ladjedelništva in krepitev mornariških zmogljivosti ZDA. Hkrati je Trump imenoval posebnega odposlanca za Grenlandijo, ki si prizadeva, da bi to ozemlje postalo del ZDA, kar je sprožilo nezadovoljstvo Danske.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo mornariških bojnih ladij, ki naj bi nosile njegovo ime. Ladje naj bi bile del prenovljene "Zlate flote" in naj bi bile opremljene z napredno tehnologijo, kot so umetna inteligenca in lasersko orožje. Napoved je sprožila mešane odzive, pri čemer so nekateri kritizirali to potezo kot izraz Trumpovega narcizma, medtem ko so drugi poudarjali pomen posodobitve ameriške mornarice. Republikanci poudarjajo, da bo Hanwha sodelovala z ameriško mornarico pri gradnji novih fregat.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo bojnih ladij, ki jih bo poimenoval po sebi, kar je del njegove vizije "Zlate flote". Te ladje naj bi bile opremljene z najnovejšo tehnologijo, vključno z umetno inteligenco in laserskim orožjem, ter naj bi bile bistveno močnejše od prejšnjih ameriških vojnih ladij. Napoved je sprožila mešane odzive, pri čemer so nekateri kritizirali Trumpovo potezo kot egocentrično, medtem ko so drugi poudarjali pomen posodobitve ameriške mornarice.

Na konvenciji Turning Point USA so se Republikanci ostro spopadli, pri čemer je Ben Shapiro kritiziral Stevea Bannona in druge desničarske osebnosti. Donald Trump je izjavil, da ne bo imenoval nikogar za predsednika Federal Reserve, ki se ne strinja z njegovo ekonomsko politiko. Demokrati so bili kritični do republikancev zaradi naraščajočih stroškov življenja. Grenlandija pa se upira ponovnim pritiskom Donalda Trumpa glede morebitne pripojitve k ZDA.

ZDA so predstavile načrt za novo bojno ladjo razreda "Trump", opremljeno z raketami, kar sproža dvome o njeni izvedljivosti v sodobnem pomorskem bojevanju. Donald Trump je napovedal, da bo ladja oborožena s hipersoničnimi raketami, jedrskimi manevrirnimi raketami, topovi in laserji. Trump je imenoval guvernerja Louisiane Jeffa Landryja za posebnega odposlanca na Grenlandijo, ki naj bi ozemlje pripeljal pod nadzor ZDA, kar je Dansko razjezilo. ZDA so uvedle blokado naftnih tankerjev v bližini Venezuele, kar povečuje pritisk na režim Nicolása Madura. Rusija je začela umikati družine diplomatov iz Venezuele zaradi naraščajočih napetosti z ZDA.

Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo ameriških vojnih ladij, ki bodo poimenovane po njem in bodo del "Zlate flote". Napoved je sprožila mešane odzive, nekateri so jo kritizirali kot samovšečno potezo, spet drugi pa so jo pozdravili kot okrepitev ameriške mornarice. Trump je dejal, da bodo nove ladje najhitrejše, največje in stokrat močnejše od vseh dosedanjih bojnih ladij, opremljene pa bodo tudi z umetno inteligenco in lasersko tehnologijo. ZDA načrtujejo sodelovanje z južnokorejskim podjetjem Hanwha pri gradnji novih fregat.

Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo bojnih ladij ameriške mornarice, ki bodo poimenovane po njem, kar je sprožilo mešane odzive. Ladje naj bi bile del "Zlate flote" in opremljene z najnovejšo tehnologijo, vključno z umetno inteligenco in laserskim orožjem. Trump je dejal, da bodo nove ladje največje in najmočnejše, kar jih je ameriška mornarica kdaj zgradila. Napoved je naletela na kritike, češ da gre za nepotrebno preimenovanje javnih institucij v njegovo čast, medtem ko so nekateri strokovnjaki izrazili dvom o smiselnosti takšnih ladij v sodobnem pomorskem bojevanju.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo bojnih ladij ameriške mornarice, ki naj bi nosile njegovo ime. Ladje, ki bodo del "Zlate flote", naj bi bile opremljene z napredno tehnologijo, vključno z umetno inteligenco in laserskim orožjem. Trump je poudaril, da bodo nove ladje največje in najmočnejše doslej. Napoved je sprožila mešane odzive, nekateri so jo kritizirali kot nepotrebno in samovšečno potezo, medtem ko so jo drugi pozdravili kot krepitev ameriške mornariške moči.

Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo vojnih ladij ameriške mornarice, ki naj bi se imenovale "Trump-razred". Ladje naj bi bile del "Zlate flote", opremljene z napredno tehnologijo, kot so umetna inteligenca in lasersko orožje, ter naj bi bile največje in najmočnejše doslej. Napoved je sprožila mešane odzive, nekateri so jo kritizirali kot samovšečno potezo, drugi pa so poudarili pomen posodobitve ameriške mornarice. Trump je tudi izpostavil sodelovanje z južnokorejskim podjetjem Hanwha pri gradnji novih fregat.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo bojnih ladij, ki naj bi jih poimenovali "Trump-razred" kot del njegove vizije "Zlate flote". Ladje naj bi bile opremljene z najnovejšo tehnologijo, vključno z umetno inteligenco in laserskim orožjem. Napoved je sprožila mešane odzive, nekateri so jo kritizirali kot egocentrično potezo, drugi pa so jo pozdravili kot korak k posodobitvi ameriške mornarice.

Novoimenovani posebni odposlanec ZDA za Grenlandijo, Jeff Landri, je napovedal, da želi Bela hiša vzpostaviti neposreden dialog z prebivalci otoka Grenlandija, kar nakazuje na ponovno zanimanje ZDA za to območje.

Podjetje Crocs je vložilo tožbo proti Trumpovi administraciji v višini 54 milijonov dolarjev zaradi previsokih uvoznih dajatev. Poleg tega je administracija ukinila loterijski sistem za delovne vizume H-1B in ga nadomestila s sistemom, ki daje prednost tujim delavcem z višjimi plačami in znanji. Zvezno sodišče je zavrnilo izpodbijanje pristojbine v višini 100.000 dolarjev za nove vizume H-1B.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za novo generacijo bojnih ladij ameriške mornarice, ki naj bi nosile ime "Trump-razred". Ladje naj bi bile del prenovljene "Zlate flote" in naj bi bile opremljene z najsodobnejšo tehnologijo, vključno z umetno inteligenco in laserskim orožjem. Napoved je sprožila mešane odzive, pri čemer so nekateri kritizirali Trumpa zaradi domnevnega preimenovanja javnih institucij po sebi, drugi pa so pozdravili naložbo v ameriško ladjedelništvo in obrambo. Trump je dejal, da bodo nove ladje "najhitrejše, največje in 100-krat močnejše od vseh bojnih ladij, ki so bile kdaj zgrajene".

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za izgradnjo nove serije bojnih ladij, poimenovanih »Trump-razred«, kot del vizije »Zlate flote«. Ladje naj bi bile opremljene z najnovejšo tehnologijo, vključno z umetno inteligenco in laserskim orožjem, ter naj bi bile najmočnejše ladje, ki jih je ZDA kdaj zgradila. Napoved je sprožila mešane odzive, nekateri so jo kritizirali kot nadaljevanje Trumpovega rebrandinga javnih institucij v svojo podobo, medtem ko so drugi poudarjali pomen posodobitve ameriške mornarice.

Danska je izrazila nestrinjanje z obnovljenim zanimanjem ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Grenlandijo, potem ko je imenoval republikanskega guvernerja Louisiane, Jeffa Landryja, za posebnega odposlanca v to ozemlje. Kljub vztrajanju Kopenhagna, da arktični otok ni naprodaj, je imenovanje povzročilo diplomatski spor. Danska je formalno protestirala proti imenovanju in ga označila za kršitev diplomatskih norm.

Sodnik je zavrnil izpodbijanje Trumpove administracije glede newyorškega zakona o vozniških dovoljenjih, ki omogoča pridobitev vozniškega dovoljenja brez dokazila o zakonitem prebivališču v ZDA. Poleg tega je zvezni sodnik odločil v korist tožbe demokratskih kongresnikov proti Trumpovi administraciji glede omejevanja dostopa do zveznih imigracijskih centrov.

Zvezni sodnik je blokiral poskuse Trumpove administracije za zmanjšanje financiranja 'zatočiščnim državam'. Drugi zvezni sodnik je zavrnil poskus administracije, da bi preprečil izdajanje vozniških dovoljenj nezakonitim priseljencem v New Yorku. Vrhovno sodišče je preprečilo Trumpu, da bi poslal Nacionalno gardo v območje Chicaga, s čimer je postavilo meje njegovi izvršilni moči.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo bojnih ladij, ki bodo poimenovane po njem in bodo del "Zlate flote" ameriške mornarice. Trump je dejal, da bodo te ladje največje, najhitrejše in najmočnejše do zdaj, opremljene z umetno inteligenco in lasersko tehnologijo. Napoved je sprožila mešane odzive, pri čemer so nekateri kritizirali Trumpovo potezo kot samovšečno, drugi pa so podpirali posodobitev ameriške mornarice. Prav tako je Trump pohvalil Hanwho za sodelovanje z ameriško mornarico pri novih fregatah.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo bojnih ladij, ki bodo nosile njegovo ime, »Trump-razred«, kot del širšega prizadevanja za posodobitev ameriške mornarice. Trump je dejal, da bodo nove ladje opremljene z najnovejšo tehnologijo, vključno z umetno inteligenco in laserskim orožjem, ter bodo največje in najmočnejše bojne ladje, kar jih je kdaj zgradila ameriška mornarica. Napoved je sprožila mešane odzive, nekateri so jo kritizirali kot še en primer Trumpovega samopromoviranja, drugi pa so jo pozdravili kot nujno potrebno naložbo v ameriško obrambo. Trump je poudaril, da želi okrepiti ameriško vojaško prevlado in oživiti ameriško ladjedelništvo. Predsednik je tudi omenil sodelovanje z južnokorejskim podjetjem Hanwha pri gradnji novih fregat.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo bojnih ladij ameriške mornarice, ki naj bi nosile ime "Trump-razred". Ladje naj bi bile del prenovljene "Zlate flote" in opremljene z najnovejšo tehnologijo, vključno z umetno inteligenco in laserskim orožjem. Napoved je sprožila mešane odzive, nekateri so jo kritizirali kot megalomansko potezo, drugi pa jo pozdravili kot prizadevanje za okrepitev ameriške mornariške moči. Trump je poudaril, da bodo nove ladje največje in najmočnejše, kar jih je ameriška mornarica kdaj zgradila, ter da bodo ključnega pomena za ohranjanje ameriške vojaške prevlade.