Trumpova administracija z uporabo izvršne oblasti sprožila notranjepolitične in mednarodne napetosti
Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v začetku leta 2026 s svojimi odločitvami povzročil val kritik in strahu tako doma kot v tujini. Med ključnimi dogodki izstopata zavzetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura in stopnjevanje nasilja s strani agentske službe ICE, ki je v Minneapolisu vpletla v uboj neoborožene ameriške državljanke Renee Nicole Good. Trump je dogodek pospremil z izjavo, da je bila žrtev nespoštljiva do organov pregona, kar je sprožilo množične proteste in opozorila o popolni odsotnosti nadzora nad zveznimi agenti. Na mednarodnem področju se Trumpova administracija sooča z odporom zaveznikov, predvsem zaradi ponovnih groženj o priključitvi Grenlandije k ozemlju ZDA. Takšne poteze po ocenah analitikov spodkopavajo moralno avtoriteto države in silijo evropske partnerice k iskanju zavezništev izven okvira Združenih držav Amerike. Analitik William S. Becker opozarja, da se Trumpovi uradniki počutijo nedotakljive, saj računajo na predsedniške pomilostitve v primeru morebitnih kaznivih dejanj, storjenih v imenu administracije. Notranja politika je zaznamovana tudi s pritiski na neodvisne institucije, kjer pravosodno ministrstvo preiskuje predsednika Federal Reserve Jeroma Powella. Trumpove zahteve po znižanju obrestnih mer in politizacija kazenskega pregona ustvarjata okolje, v katerem se moč izvršne veje oblasti uporablja za osebne in politične interese. Kritiki poudarjajo, da takšno vodenje države temelji na ustrahovanju in brezobzirnem uveljavljanju moči, kar destabilizira tradicionalne demokratične procese in mednarodne odnose.