Geopolitične napetosti in napovedi japonske centralne banke okrepile ameriški dolar
Objavljeno: 5. 1. 2026 7:42
4. jan 19:09
Ekonomski pogled na leto 2026 je mešan: inflacija je nižja, gospodarska rast pa boljša od pričakovanj, vendar gospodinjstva še vedno zaznavajo izzive. Guverner Federal Reserve Stephen Miran napoveduje, da bo Fed v letu 2026 znižal obrestne mere za več kot 100 bazičnih točk. Poleg tega se pojavljajo vprašanja o morebitnem poku balona umetne inteligence in izzivih, s katerimi se sooča predsednik Federal Reserve Jerome Powell.
Ameriški dolar se je na začetku novega trgovalnega tedna okrepil v primerjavi z večino svetovnih valut, kar je neposredna posledica povečanih geopolitičnih tveganj, vključno z vojaškim posredovanjem Združenih držav Amerike v Venezueli. Ta negotovost je vlagatelje spodbudila k iskanju varnega zatočišča v ameriški valuti, kar je povzročilo padec vrednosti britanskega funta, novozelandskega dolarja in japonskega jena. Britanski funt se je ustalil pod ravnjo 1,3450, medtem ko je novozelandski dolar zdrsnil proti meji 0,5750.
Kronologija dogodkov
9. okt. 2025 :Rekordna rast cen plemenitih kovin in negotovost dolarja.V oktobru 2025 so cene zlata in srebra dosegle rekordne vrednosti zaradi naraščajočih geopolitičnih napetosti in gospodarske negotovosti. Zlato je preseglo mejo 4.000 dolarjev, kar je bila posledica strahu pred oslabitvijo ameriškega dolarja in zaustavitve delovanja ameriške vlade, kar je takrat začasno okrepilo evro in avstralski dolar.
Posebno pozornost trgov sta pritegnila Japonska in guverner tamkajšnje centralne banke Kazuo Ueda. Ueda je v svojem prvem javnem nastopu leta 2026 jasno nakazal, da se cikel zviševanja obrestnih mer še ni končal, kar je odziv na decembrski dvig ključne obrestne mere na 0,75 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1995. Kljub tem napovedim je japonski jen v primerjavi z dolarjem dosegel najnižjo raven v zadnjih dveh tednih, saj trgi še vedno dvomijo o natančni časovnici prihodnjih ukrepov Banke Japonske. Hkrati so se donosnosti japonskih državnih obveznic povzpele na najvišje ravni po letu 1999, kar odraža pričakovanja o dolgotrajnejšem zaostrovanju denarne politike. Kriptovalute, predvsem bitcoin, so se na te novice odzvale s padcem, kar sledi zgodovinskemu vzorcu negativnih reakcij na japonsko zviševanje obrestnih mer.
Izjave
"Obrestne mere bomo še naprej zviševali v skladu z izboljšanjem gospodarstva in inflacije."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje na svetovnih deviznih trgih in odločitve velikih centralnih bank, kot je japonska, neposredno vplivajo na vrednost evra in s tem na slovensko izvozno gospodarstvo. Višje obrestne mere v svetovnih centrih moči pogosto vodijo do dražjega zadolževanja in sprememb v investicijskih tokovih, kar vpliva tudi na slovenski finančni trg. Geopolitična nestabilnost, ki vključuje vojaške operacije ZDA, pa povečuje tveganja za globalno dobavno verigo, kar je za Slovenijo kot odprto gospodarstvo ključnega pomena.
Rupija se je v zgodnjem trgovanju okrepila nad mejo 90 za ameriški dolar. Po mnenju trgovcev s tujimi valutami je do okrepitve prišlo zaradi verjetnega posredovanja indijske centralne banke (Reserve Bank of India), potem ko je rupija v zadnjih tednih dosegala rekordno nizke vrednosti.
Japonski jen še naprej izgublja vrednost proti ameriškemu dolarju, medtem ko se trgi pripravljajo na objavo indeksa cen življenjskih potrebščin (CPI) v ZDA in na Japonskem. Analitiki pričakujejo pospešeno rast CPI v ZDA. Poleg tega se vlagatelji pripravljajo na trgovinske pogovore med ZDA in Kitajsko. Delnice v Aziji so se okrepile zaradi dobrih rezultatov na Wall Streetu in znakov otoplitve odnosov med ZDA in Kitajsko.
Indijska rupija je ob koncu trgovanja na medbančnem deviznem trgu pridobila 14 paisov in se ustalila pri vrednosti 89,84 za ameriški dolar. Indijska valuta je trgovalni dan začela pri tečaju 89,98, tekom dneva pa se je njena vrednost gibala v razponu med 89,72 in 89,98 za dolar. Gre za pozitiven odmik od preteklih trendov padanja vrednosti, ki so bili opazni v zadnjih mesecih leta 2025.
Analitiki poudarjajo, da je bila stabilnost valute v tem trgovalnem ciklu ključna, saj se je rupija uspela odlepiti od rekordno nizkih ravni, ki jih je dosegala septembra in oktobra. Kljub nestanovitnosti na globalnih trgih je indijska valuta tokrat pokazala odpornost, kar je pripomoglo k rahlemu izboljšanju tečaja ob zaključku borznega poslovanja.
Ameriška centralna banka (Fed) je znižala referenčno obrestno mero za 0,25 bazične točke, s čimer je ciljno območje premaknila na 3,75 %–4 %. Dolar (USD) je pridobil podporo, predvsem zaradi pričakovanj o počasnejšem tempu sproščanja monetarne politike. Hkrati so se izboljšali trgovinski odnosi med ZDA in Kitajsko.
Japonski investitorji so prodali za 3,85 milijarde dolarjev tujih delnic, kar je največja tedenska prodaja po 4. oktobru. Na odločitev so vplivali previdnost glede komentarjev ameriške centralne banke (Fed) in zaskrbljenost glede ocen vrednosti.
Cena zlata je danes zjutraj poskočila na 4.155 dolarjev za trojsko unčo, kar je za več kot 100 dolarjev več kot v petek popoldne. Rast je spodbudilo naraščajoče pričakovanje znižanja obrestnih mer ameriške centralne banke (Fed) decembra, kar je posledica previdnih izjav odločevalcev.
Dogajanje na svetovnih deviznih trgih in odločitve velikih centralnih bank, kot je japonska, neposredno vplivajo na vrednost evra in s tem na slovensko izvozno gospodarstvo. Višje obrestne mere v svetovnih centrih moči pogosto vodijo do dražjega zadolževanja in sprememb v investicijskih tokovih, kar vpliva tudi na slovenski finančni trg. Geopolitična nestabilnost, ki vključuje vojaške operacije ZDA, pa povečuje tveganja za globalno dobavno verigo, kar je za Slovenijo kot odprto gospodarstvo ključnega pomena.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.