Združene države Amerike so v začetku januarja 2026 povzročile kratkotrajno zaprtje zračnega prostora nad Karibi, kar je povzročilo obsežno gospodarsko škodo v celotni regiji. Čeprav končni podatki o finančnih posledicah še niso v celoti zbrani, prvi kazalniki kažejo na znatne izgube za letalske družbe, logistična podjetja in turistični sektor. Prekinitev zračnih poti je neposredno vplivala na gospodarstva, ki so močno odvisna od turizma, saj so številni potniki ostali ujeti, leti pa so bili odpovedani ali preusmerjeni. Poleg neposrednega izpada prihodkov v turizmu so težave zaznali tudi v tovornem prometu, kar je upočasnilo oskrbovalne verige po vsem Karibskem otočju. Regionalni analitiki opozarjajo, da bi takšni ukrepi lahko dolgoročno škodovali zaupanju v varnost in zanesljivost regionalnih potovalnih vozlišč. Dogodek je izpostavil ranljivost karibskih držav glede na odločitve ameriških letalskih oblasti, ki imajo nadzor nad ključnimi koridorji. Ameriški uradniki so ukrep označili za nujen, vendar podrobnosti o razlogih za nenadno zaprtje ostajajo omejene. Medtem ko se regija trudi sanirati nastalo škodo, se krepijo pozivi k boljši koordinaciji med ameriškimi institucijami in karibskimi vladami, da bi v prihodnje preprečili podobne enostranske prekinitve prometa, ki ogrožajo lokalno stabilnost.

Poročilo o gospodarskih gibanjih v karibski regiji je razkrilo, da denarna nakazila izseljencev, znana kot remitente, ostajajo eden najpomembnejših in pogosto spregledanih gospodarskih dejavnikov. Za milijone družin po celotni regiji ta sredstva, ki jih sorodniki pošiljajo iz tujine, predstavljajo neobhoden vir preživetja. Denar je primarno namenjen pokrivanju stroškov osnovnih življenjskih potrebščin, kot so hrana, stanovanja in zdravstvena oskrba. Poleg neposredne pomoči gospodinjstvom imajo ta nakazila ključno vlogo pri financiranju izobraževanja in podpiranju majhnih podjetij, kar dolgoročno spodbuja lokalni podjetniški ekosistem. Na nacionalni ravni remitente predstavljajo pomemben delež bruto domačega proizvoda številnih karibskih držav, s čimer zagotavljajo devizno stabilnost in blažijo gospodarske pretrese. Kljub njihovemu velikemu pomenu strokovnjaki opozarjajo, da se ta oblika finančne moči v širših makroekonomskih analizah pogosto podcenjuje.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Zajetje Nicolása Madura s strani ameriške vojske je v Kanadi pozdravljeno kot pot do ponovne vzpostavitve demokracije v Venezueli. Venezuelski izseljenci v Chicagu so izrazili mešane občutke veselja in previdnosti glede prihodnosti. Podpredsednica Delcy Rodríguez je ponovila, da je Nicolás Maduro še vedno predsednik Venezuele in pozvala k mirnosti. Zagotovila je, da so venezuelske oborožene sile aktivirane za zaščito države, če bi se Maduru kaj zgodilo. Nekdanji ameriški veleposlanik v Venezueli se je odzval na ameriško operacijo zajetja Madura.

Kitajska je obsodila ameriški vojaški napad na Venezuelo in aretacijo Nicolása Madura, pri čemer je opozorila, da to ogroža stabilnost Latinske Amerike in Karibov. Medtem so venezuelski nogometaši, ki igrajo v Čilu, izrazili olajšanje ob novici o Madurovi aretaciji.

Ameriška zvezna uprava za letalstvo (FAA) je ponovno odprla zračni prostor nad Karibi po napadu ZDA na Venezuelo.

Po poročilih je ameriški predsednik Donald Trump potrdil, da so ameriške sile napadle Venezuelo in zajele predsednika Nicolása Madura. Trump je že pred meseci poslal veliko vojaško silo na Karibe, da bi uničil Madurov 'režim drog'. V Caracasu so se zgodile močne eksplozije.

Po zajetju Nicolása Madura je Donald Trump izjavil, da so ZDA pripravljene izvesti nov napad, če bo potrebno. Trump je tudi ocenil, da Maria Corina Machado nima podpore, da bi vodila Venezuelo. ZDA naj bi Venezuelo začasno upravljale, dokler ne bo zagotovljen varen prehod oblasti. V Caracasu so 3. januarja poročali o močnih eksplozijah in zvokih letal, medtem ko je Venezuela obsodila "zelo resno vojaško agresijo".

Ameriška vojska je zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo. Donald Trump je operacijo označil za 'briljantno'. Emmanuel Macron je na omrežju X komentiral, da je Caracas osvobojen Madurove diktature. V Caracasu so bile slišane močne eksplozije in zvoki letal. Venezuela je obsodila 'zelo resno vojaško agresijo'. Rusija je obsoja akcijo ZDA v Venezueli, župan New Yorka Zohran Mamdani pa jo je označil za nezakonito.

Zaradi Trumpove "topnjaške diplomacije" v Karibskem morju je prišlo do močnega padca venezuelske proizvodnje nafte. Predsednik Maduro je izjavil, da je njegova vlada pripravljena z ZDA razpravljati o sporazumu za preprečevanje trgovine z drogami in da je imel z Donaldom Trumpom en sam pogovor. Izrazil je pripravljenost sprejeti ameriške naložbe v venezuelski naftni sektor in sodelovati v boju proti...

Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa so Združene države izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele predsednika Nicolása Madura ter njegovo ženo. Pred tem naj bi po Trumpovih besedah potekalo veliko načrtovanja. Ameriški senator Mike Lee je navedel, da je bil Maduro pridržan s strani vojaških sil zaradi sodnih postopkov na podlagi obtožb, vloženih proti njemu v Združenih državah. V Caracasu je prišlo do več eksplozij. Vendar pa nekateri viri navajajo, da gre za napad ZDA na Venezuelo.

ZDA so uvedle nove sankcije proti štirim podjetjem in povezanim tankerjem, ki delujejo v venezuelskem naftnem sektorju. Posadka enega od tankerjev, povezanih z Iranom, je poskušala preprečiti zaseg s strani ZDA s prebarvanjem v rusko zastavo. Kljub blokadi ZDA se kitajski tankerji približujejo venezuelskim vodam, kar napoveduje novo konfrontacijo med Trumpom in Xijem.

Ameriška vojska je v novih napadih na plovila, osumljena tihotapljenja drog, ubila najmanj osem ljudi. Rusija je protestirala pri ZDA zaradi zasledovanja venezuelske naftne tankerje Bella 1. Predsednik Venezuele Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost na pogajanja z ZDA o boju proti trgovini z drogami, vendar se ni odzval na poročila o napadu CIE z dronom v Venezueli.

Rusija je pozvala ZDA, naj prenehajo zasledovati naftni tanker, ki je plul proti Venezueli in zdaj beži pred ameriško obalno stražo v Atlantskem oceanu. Posadka drugega tankerja, povezanega z Iranom, je tanker prebarvala z rusko zastavo, da bi se izognila zasegu s strani ZDA. Kljub ameriški blokadi pa kitajski tankerji plujejo proti venezuelskim vodam.

Ameriška vojska je izvedla nove napade na tri čolne v Karibskem morju, ki naj bi tihotapili droge. V napadih je bilo ubitih najmanj pet ljudi, trije v enem napadu, preživeli pa so zapustili plovila. Od septembra je ameriška vojska napadla že najmanj 30 plovil v Karibskem morju in vzhodnem Tihem oceanu.

Ameriška vojska je izvedla nove napade na domnevni konvoj treh ladij, ki naj bi tihotapile narkotike. V napadih je bilo ubitih najmanj tri do pet ljudi. Napadi so del širše kampanje ameriške vojske proti tihotapljenju v Karibih in vzhodnem Pacifiku, v kateri je bilo od septembra napadenih že najmanj 30 plovil. Lokacija zadnjih napadov ni bila specificirana.

Predsednik Trump je potrdil, da so ameriške sile izvedle napad na domnevni center za trgovino z drogami v Venezueli. Viri blizu AP poročajo, da je CIA izvedla napad z dronom na pristaniško območje, ki ga je po prepričanju uporabljal venezuelski kartel. Razbitine z enega od uničenih plovil so naplavile na kolumbijski polotok.

Poročajo, da je CIA izvedla bombni napad na ozemlju Venezuele. Predsednik Trump je potrdil odgovornost ZDA za napad na, kot je dejal, objekt za trgovino z drogami. ZDA naj bi izvedle že 30 napadov v kampanji bombardiranja plovil pred novim letom. Pri napadu naj ne bi bilo žrtev.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je izjavil, da je leta 2025 zmagala "vrhovna zvestoba" Nacionalne oborožene sile Bolivarske republike (FANB). Te izjave prihajajo po več mesecih napetosti zaradi vojaške prisotnosti ZDA v Karibih, ki jo Maduro označuje kot grožnjo. Maduro je tudi poudaril, da je venezuelska vojska danes bolj pripravljena kot kdajkoli prej, da zagotovi suverenost in mir.

Donald Trump se sooča s kritikami glede svojega vedenja, političnih strategij in vpliva na republikansko stranko. Njegova družbena omrežja so polna izpadov in napadov, kar vzbuja zaskrbljenost glede njegovega mentalnega stanja. Medtem analitiki opozarjajo na morebitne negativne posledice njegove obsedenosti za republikansko stranko, medtem ko se pojavljajo vprašanja o njegovi prihodnji politični moči in sposobnosti vodenja. Razkrite so tudi podrobnosti o njegovi povezanosti z Jeffreyjem Epsteinom, kar dodatno obremenjuje njegovo podobo.

Kitajska vojska je simulirala vojaški scenarij na Karibih, kar sovpada s povečano ameriško prisotnostjo in diplomatskim pritiskom pod vodstvom predsednika Trumpa proti Venezueli in Kubi. Simulacije, ki jih je predvajala kitajska državna televizija, so prikazovale manevre letal in vojnih ladij blizu Kube in Mehike. Ta poteza je bila interpretirana kot posredno sporočilo nezadovoljstva Pekinga zaradi ameriških politik, ki motijo pretok nafte iz Venezuele v Azijo.

Donald Trump se je soočil s kritikami na Fox News glede "izgubljanja" volivcev, analitiki pa so ga označili za "pirata", ki ga žene "osvajanje in kraja". Trump je objavil tudi slike marmornih naslonjal za roke za Kennedyjev center, kar je sprožilo nadaljnje pravne izzive glede preimenovanja centra.

Kljub temu, da je do karnevala 2026 še kar nekaj mesecev, se priprave nanj že začenjajo z novo karibsko glasbo. Na voljo je vrsta novih skladb, od soca himn, namenjenih zabavam, do melodičnih razmišljanj in sodelovanj, ki jih poganja ritem.

Komunistična partija Venezuele je v izjavi obsodila imperialistično agresijo in pozvala k odporu proti njej. Medtem je Rusija začela umikati družine diplomatov iz Venezuele zaradi naraščajočih napetosti z ZDA in možnosti ameriške vojaške intervencije. Rusija je tudi ostro obsodila vojaške operacije ZDA v Karibskem morju proti Venezueli, označila pa jih je za piratstvo in banditizem.

Rusija je obtožila Združene države Amerike oživljanja piratstva na Karibih. Kljub temu je Vladimir Putin zaželel ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu vesele božične praznike. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je pojasnil, da Putin ne načrtuje pogovora s Trumpom.

Novice iz Amerike poročajo, da karibski programi državljanstva družinam ponujajo priložnost za boljše življenje. Programi omogočajo naselitev v mirnem okolju in ustvarjanje varne prihodnosti.

Skupina iranskih poslancev je v izjavi obsodila ameriške ukrepe v karibski regiji proti venezuelski vladi in njenim trgovskim ladjam, s čimer so izrazili podporo venezuelski vladi.

Po poročilu se je pokritost s trdimi koralami na Karibih med letoma 1980 in 2024 zmanjšala za 48%. Korale so izjemno ranljive za dvig temperature vode, kar je posledica globalnega segrevanja.

Nekdanji podsekretar ameriške vojske v Obamovi administraciji, Patrick Murphy, je pohvalil bonus v višini 1.776 dolarjev, ki ga je Trumpova administracija namenila vojakom, kot znak spoštovanja do vojaških družin. Medtem pa sta se senatorja Jim Risch in Jeff Merkley sprla glede zakonitosti ameriških napadov na Karibe. Risch trdi, da so napadi popolnoma zakoniti po ameriški in mednarodni zakonodaji, medtem ko Merkley opozarja, da ima samo kongres po ustavi pristojnost za razglasitev vojne.

Ameriški predsednik Donald Trump je pozval venezuelskega predsednika Nicolása Madura, naj odstopi s položaja, saj bi bilo to po njegovem mnenju "pametno". ZDA so okrepile blokado zoper Venezuelo s pomočjo mornariških sil. Republikanci so bili razdeljeni glede tega, ali naj Trump uporabi vojaško silo za strmoglavljenje Madura.

Trumpova administracija je nadaljevala z blokado venezuelske naftne industrije in poskušala spodbuditi venezuelsko vojsko, da bi odstavila Madura. ZDA so blokirale tankerje z venezuelsko nafto, kar povečuje pritisk na Madura, vendar Chevron še naprej deluje v Venezueli z izjemnim dovoljenjem Trumpove administracije, ki mu omogoča proizvodnjo in izvoz nafte kljub sankcijam.

Ameriška obalna straža je letos v Karibskem morju zasegla približno pol milijona funtov droge. Namesto da bi se borili s tihotapci kot z "sovražnimi borci", jih po prijetju vračajo v njihove matične države.

Trumpova administracija je odredila prekinitev gradnje petih velikih vetrnih projektov ob vzhodni obali za najmanj 90 dni. Odredba je bila izdana v obliki pisem, poslanih graditeljem.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovil poziv venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru, naj odstopi s položaja, in dejal, da bi bilo to zanj "pametno". ZDA še naprej zaostrujejo pritisk na Venezuelo, medtem ko ministrica za domovinsko varnost ZDA Noem Madura označuje za sovražnika Združenih držav in poziva k zamenjavi oblasti.

Venezuela je sporočila, da je Rusija ponovila svojo popolno podporo proti blokadi venezuelskih tankerjev s strani ZDA. Zunanji minister Venezuele, Yván Gil Pinto, je po telefonskem pogovoru z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom dejal, da je Moskva obljubila pomoč proti blokadi.

ZDA so pri obali Venezuele zasegle še en naftni tanker, ki je plul pod panamsko zastavo in prevažal venezuelsko nafto proti Kitajski. Venezuela je dejanje označila za 'rop in ugrabitev' ter 'prisilno izginotje' posadke. Po poročanju New York Timesa tanker ni bil na seznamu sankcioniranih plovil in je v lasti kitajskega podjetja. Zaseg je bil izveden po ukazu Trumpa.

Mediji poročajo o novem poskusu ZDA, da bi prevzele nadzor nad tankerjem ob obali Venezuele. V člankih ni dodatnih informacij o identiteti tankerja ali razlogih za ameriško posredovanje.

ZDA so v Karibskem morju zasledovale še en, že tretji tanker, domnevno zaradi kršenja sankcij, kar je potrdil ameriški uradnik. Venezuela je obsodila ZDA zaradi 'kraje in ugrabitve' zaseženega tankerja ter 'prisilnega izginotja' njegove posadke. Po poročanju New York Timesa, zaseženi tanker ni bil pod sankcijami in je v lasti kitajskega podjetja.

Iranski zunanji minister Abbas Araghči se je po telefonu pogovarjal z venezuelskim zunanjim ministrom Yvánom Gilom Pintom o dvostranskih odnosih in razvoju dogodkov v karibski regiji. Ministra sta obsodila prisotnost ameriške vojske na Karibih in jo označila za kršitev mednarodnega prava ter potrdila zavezanost krepitvi dvostranskega sodelovanja pri upiranju enostranskim politikam.

Venezuela je ostro obsodila ameriški zaseg še enega tankerja z nafto ob svojih obalah in ga označila za dejanje piratstva ter del pritiska ZDA za zamenjavo režima v državi. Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost je potrdilo zaseg tankerja, ki je nedavno odplul iz Venezuele. To je že drugi takšen primer v tem mesecu.

ZDA so v Karibskem morju zasegle še en tanker, ki je plul pod panamsko zastavo in prevažal nafto na Kitajsko. Po poročanju New York Timesa tanker ni bil na seznamu sankcioniranih plovil. Venezuela je dejanje označila za 'krajo in ugrabitev' ter poročala o 'prisilnem izginotju' posadke. Ameriška obalna straža naj bi zasledovala še en venezuelski tanker.

Nedavno objavljeni intervjuji s Susie Wiles v reviji Vanity Fair razkrivajo spreminjajoče se utemeljitve Trumpove administracije glede Venezuele. Članek izpostavlja možnost nasilja na odprtem morju kot ključni element v ameriški politiki do te države.

Gospodinjstva venezuelskih migrantov letno prispevajo več kot 10,6 milijarde ameriških dolarjev v gospodarstva Latinske Amerike in Karibov. Največji delež tega zneska gre za potrošnjo v stanovanjih, hrani, izobraževanju in zdravstvu, kot navaja novo poročilo Mednarodne organizacije za migracije (IOM).

Nenaseljen karibski otoček se je preobrazil v ljubezensko gnezdo za kritično ogrožene Lesser Antillean legvane. Tiho okolje je zdaj polno zvokov legvanov, ki se razmnožujejo, kar znanstvenike navdušuje.

Donald Trump je v nagovoru narodu kritiziral administracijo svojega predhodnika Joeja Bidna, rekoč, da je podedoval 'kaos'. V nagovoru ni omenjal vojne v Ukrajini ali situacije v Venezueli. Trump je tudi zatrdil, da so ameriške oborožene sile najmočnejše na svetu in da je ameriška meja postala najbolj varovana v zgodovini v prvih 11 mesecih njegovega drugega mandata.

Obrambno ministrstvo ZDA je stopnjevalo preiskavo demokratskega senatorja iz Arizone, Marka Kellyja, na "poveljniško preiskavo". Preiskava se nanaša na Kellyjevo izjavo, da lahko pripadniki vojske zavrnejo nezakonite ukaze.

Ameriški minister za obrambo Pete Hegseth je zavrnil pozive k objavi posnetka ameriškega napada na tihotapski brod na Karibih, ki se je zgodil septembra. Po prvem napadu sta dva moška preživela, vendar je sledil nov napad. Hegseth je pojasnil, da v skladu z dolgoletno politiko ministrstva za vojno in ministrstva za obrambo ne bodo objavili strogo zaupnega, popolnega in neurejenega videa o tem dogodku širši javnosti.

Ameriške vojaške sile so napadle tri plovila v vzhodnem Tihem oceanu, ki naj bi bila vpletena v trgovino z mamili. V napadu je bilo ubitih osem ljudi.

Belgijski kriptomilijonar Olivier Janssens želi na otoku Nevis na Karibih ustanoviti futuristično mestno državo 'Destiny' s svojim pravnim sistemom, ki bo financirana s kriptovalutami. Janssens je že začel z nakupom zemljišč za ta projekt.

Pete Hegseth, obrambni minister, in Marco Rubio, državni sekretar, sta se vrnila na Kapitolski grič, da bi poročala članom predstavniškega doma in senata o stopnjevanju ameriške vojaške sile. Ameriška vojska je sporočila, da je v vzhodnem Tihem oceanu napadla še tri plovila, za katera so verjeli, da tihotapijo droge, pri čemer je bilo ubitih osem ljudi.