V Združenih državah Amerike so se stopnjevali protesti in politične napetosti po smrti 37-letne matere treh otrok Renee Nicole Good, ki jo je v sredo, 7. januarja 2026, v Minneapolisu ustrelil agent službe za priseljevanje in carine (ICE). Incident je sprožil val ogorčenja po vsej državi, od Massachusettsa do Connecticuta, kjer so demonstranti zahtevali odgovornost in obsodili domnevno vladno prekoračitev pooblastil. Mediji poročajo tudi o incidentih v Hartfordu, kjer naj bi vozila agentov ICE zapeljala v množico protestnikov. Administracija predsednika Donalda Trumpa je na dogodek odgovorila s trditvami o imuniteti agentov. Podpredsednik JD Vance je izjavil, da agenti ICE uživajo »absolutno imuniteto« pred kazenskim pregonom, kar je sprožilo pravne polemike. Sam Trump je v izjavah na letalu Air Force One žrtev označila za »zelo nasilno« in »radikalno« osebo, vendar ob vprašanjih novinarjev ni znal pojasniti pravne podlage za omenjeno imuniteto. Posnetki telesnih kamer so medtem pokazali, da je žrtev pred streljanjem mirno sedela v avtomobilu. Ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem se je znašla pod plazom kritik po nastopu na televiziji CNN, kjer se je med ogledom posnetkov, na katerih naj bi agent žrtev žalil, odzvala s sarkastičnim nasmehom. Na vprašanja o dvojnih merilih glede uporabe sile – zlasti v primerjavi z napadom na Kapitol 6. januarja 2021 – je Noemova odgovorila, da je vsaka situacija odvisna od specifičnih okoliščin na terenu. Kritiki ji očitajo, da administracija opravičuje smrtonosno silo proti civilistki, medtem ko je predsednik Trump pomilostil napadalce na policiste v Washingtonu.

V predmestjih Minneapolisa so se v nedeljo razširili protesti, ki so sledili prejšnjemu tednu, ko je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) ubil 37-letno mater treh otrok Renee Nicole Good. Protestniki so se združili v obsodbi dogodka in nasprotovanju politiki priseljevanja administracije predsednika Donalda Trumpa, medtem ko so se demonstracije razširile tudi na druge dele Združenih držav Amerike. Ameriška ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem je napovedala mobilizacijo več sto pripadnikov obmejne straže, ki bodo v Minneapolisu okrepili zvezne operacije in podprli predsednikovo zaostrovanje zakonodaje na področju migracij. Ta odločitev je še dodatno zaostrila odnose med zvezno vlado in lokalnimi oblastmi, ki so se poslabšali že po samem strelskem incidentu. Napetosti v mestu so dosegle vrhunec, ko so zvezni organi onemogočili dostop skupini kongresnikov do uradnih prostorov službe ICE. Med kritiki pomanjkanja nadzora nad zveznimi agenti izstopa kongresnica Ilhan Omar, ki opozarja na sistemske težave pri izvajanju tovrstnih operacij sredi naseljenih območij.

V ameriškem mestu Minneapolis so se razplamteli množični protesti, potem ko je agent zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE) med operacijo v sredo ustrelil in ubil 37-letno Renee Nicole Good. Kljub ostrim zahtevam lokalnih demokratskih voditeljev, vključno z županom Jacobom Freyem in guvernerjem Timom Walzom, po umiku zveznih sil, je ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem napovedala napotitev dodatnih več sto agentov v mesto. Zvezne oblasti trdijo, da je agent Jonathan Ross streljal v samoobrambi, medtem ko posnetki očividcev kažejo, da se je vozilo pokojne odmikalo od agenta. Napetosti so se razširile po celotnih Združenih državah Amerike, kjer je bilo čez vikend načrtovanih več kot 1000 protestnih shodov pod geslom "ICE, Out for Good". Administracija predsednika Donalda Trumpa je incident označila za dejanje "domačega terorizma", kar je še dodatno podžgalo jezo javnosti in civilnodružbenih organizacij. Zvezna država Minnesota je v odziv na dogajanje vložila tožbo proti zvezni vladi, v kateri trdi, da je nenadno povečanje števila oboroženih agentov v skupnostih nezakonito in ogroža javno varnost. Tožilci poudarjajo, da gre za povračilne ukrepe proti državam z demokratskim vodstvom. Poleg smrti v Minneapolisu poročajo o novih incidentih v Portlandu, kjer so zvezni agenti prav tako uporabili strelno orožje in ranili dve osebi. Dogajanje predstavlja eno največjih kriz zveznih organov pregona v zadnjem obdobju, saj je v regijo Minneapolisa napotenih že okoli 2000 agentov, kar ministrstvo za domovinsko varnost označuje za svojo največjo operacijo doslej. Medtem ko vlada vztraja pri izvajanju stroge politike priseljevanja in pregonu domnevnih goljufij, kritiki opozarjajo na militarizacijo policijskih postopkov in kršitve ustavnih pravic državljanov. Protesti se nadaljujejo v vseh 50 zveznih državah, pri čemer demonstranti zahtevajo ukinitev agencije ICE in odgovornost za smrt Renee Good.

V Minneapolisu in drugih mestih po Združenih državah Amerike so se razplamteli množični protesti po smrti 37-letne Renee Nicole Good, ki jo je prejšnji teden med operacijo pregona priseljencev ustrelil agent službe ICE. Ministrstvo za domovinsko varnost pod vodstvom sekretarke Kristi Noem je kljub ogorčenju javnosti in kritikah lokalnih politikov v Minnesoto napotilo na stotine dodatnih zveznih agentov. Medtem ko vlada trdi, da je šlo za samoobrambo pred napadom z vozilom, očividci in nekateri politiki opozarjajo na pretirano uporabo sile in pomanjkanje nadzora nad zveznimi organi. Demokratska kongresnica Ilhan Omar je javno kritizirala zvezne oblasti, potem ko ji je bil skupaj s kolegicami onemogočen dostop do centra za pridržanje Whipple, kjer so želele izvesti parlamentarni nadzor. Incident je sprožil tudi val notranjih nesoglasij znotraj zveznih služb; po poročanju nekaterih medijev so dokumenti razkrili, da se del osebja zaradi varnostnih tveganj in javnega odpora upira razporeditvi v Twin Cities. Hkrati so se v javnosti pojavili posnetki policistov iz Portlanda, ki so opravičevali streljanje, kar je še dodatno zaostrilo razpravo o policijski kulturi. Zvezne oblasti so operacijo v Minnesoti označile za svojo doslej največjo dejavnost pregona, kar nakazuje na nadaljnje stopnjevanje priseljevalne politike administracije Donalda Trumpa. Kljub protestom in pozivom k neodvisni preiskavi zvezno ministrstvo za domovinsko varnost vztraja pri svoji različici dogodkov in zavrača vključevanje lokalnih agencij v preiskavo smrti Renee Good. Razmere ostajajo napete, saj se napovedujejo novi shodi in morebitni nadaljnji spopadi med protestniki in zveznimi agenti.

Župan Minneapolisa Jacob Frey je pozval zvezne oblasti, naj v preiskavo smrti Renee Nicole Good vključijo državne organe Minnesote, saj dvomi v nepristranskost Trumpove administracije. 37-letno ameriško državljanko je prejšnji teden med poskusom odstranitve iz vozila ubil agent službe za priseljevanje in carine (ICE). Medtem ko je sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem dejanje pokojnice že označila za domači terorizem, se v javnosti vrstijo posnetki nasilnih soočenj agentov s civilisti in protestniki po vsej državi. Zvezni preiskovalci so po poročanju medijev usmerili pozornost v domnevne povezave pokojne matere z aktivističnimi skupinami, medtem ko naj bi se agent Jonathan Ross verjetno izognil kazenskemu pregonu. Predsednik Donald Trump je Goodovo in njeno soprogo brez dokazov označil za profesionalni provokatorki, kar je še dodatno zaostrilo napetosti v Minneapolisu. Kritiki opozarjajo, da administracija preiskavo uporablja za stopnjevanje pritiska na nasprotnike stroge priseljenske politike. Dogodek je sprožil val ogorčenja tudi med nekaterimi konservativnimi glasovi. Nekdanji voditelj Fox Newsa Tucker Carlson je kritiziral kolege, ki tragedijo izkoriščajo za nabiranje političnih točk, in poudaril humanitarno plat dogodka, v katerem je bila ameriška državljanka ustreljena v obraz. Hkrati so se pojavili novi dokazi o nadlegovanju državljanov s strani agentov CBP na letališčih, kar nekdanji pisci govorov republikanske stranke opisujejo kot nevaren sod smodnika, ki vodi v destabilizacijo družbe.

V ameriški zvezni državi Minnesota se razmere po usodnem streljanju zveznega agenta službe za priseljevanje in carine (ICE) na 37-letno Renee Nicole Good močno zaostrujejo. Ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem je napovedala napotitev več sto dodatnih zveznih agentov v Minneapolis, saj se protesti proti zveznim organom širijo po celotni državi. Odločitev je poglobila spor med vodstvom Minnesote in zvezno administracijo predsednika Donalda Trumpa glede pooblastil in nadzora nad zveznimi organi. Napetosti na ulicah mest Twin Cities so prešle v neposredne spopade med protestniki in priseljenskimi agenti, kar je spodbudilo stopnjevanje dejavnosti agencije ICE. Kljub nemirom so se racije zoper nezakonite priseljence v regiji še okrepile, kar je sprožilo ostre kritike lokalnih politikov, vključno z nekdanjo županjo Sharon Sayles Belton, ki poziva k takojšnjemu ukrepanju in odgovornosti za smrt matere treh otrok. Zvezne oblasti so medtem prevzele preiskavo incidenta in utemeljujejo povečano prisotnost agentov s potrebo po zagotavljanju varnosti. Incident je sprožil širšo razpravo o pomanjkanju nadzora nad zveznimi operacijami na lokalni ravni. Ker se protesti nadaljujejo že več dni, se Minnesota nahaja v središču nacionalnega gibanja proti praksam službe ICE. Lokalne oblasti opozarjajo, da bi lahko dodatna napotitev zveznih sil situacijo le še dodatno destabilizirala, medtem ko ministrstvo za domovinsko varnost vztraja pri strožjem izvajanju priseljenske zakonodaje.

Številni ameriški igralci in aktivisti so na 83. podelitvi filmskih nagrad zlati globus v Los Angelesu izrazili javni protest proti nasilju ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE). Mark Ruffalo, Wanda Sykes, Natasha Lyonne in Jean Smart so na rdeči preprogi nosili črno-bele priponke z napisoma "Be Good" in "ICE Out". S to gesto so se poklonili spominu na 37-letno Renee Nicole Good, mater in pesnico, ki jo je 7. januarja v Minneapolisu med protestom ustrelil agent službe ICE Jonathan Ross. Poleg nje so s simboličnim dejanjem počastili tudi Keitha Porterja, ki ga je na silvestrovo ubil agent iste službe v času zunaj dolžnosti. Dogodek na podelitvi nagrad je bil del širše nacionalne kampanje #BeGood, ki jo podpirajo številne nevladne organizacije, vključno z Ameriško zvezo za državljanske svoboščine (ACLU). Kampanja poudarja potrebo po humanosti in solidarnosti v luči državnega nasilja ter zahteva odgovornost zveznih organov. Medtem ko so zvezdniki opozarjali na dogajanje v Los Angelesu, so v večjih ameriških mestih, kot sta New York in New Haven, potekali množični ulični protesti. V New Yorku se je zbralo približno 2.000 ljudi, ki so marširali skozi Manhattan in zahtevali pravico za žrtve zveznih agentov. Politične napetosti so se stopnjevale tudi zaradi odziva administracije. Ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem se je znašla pod plazom kritik zaradi domnevnega prikrivanja zlorab in omejevanja kongresnega nadzora nad pridržalnimi centri. Dodatno ogorčenje so povzročili posnetki policistov iz Portlanda, ki so opravičevali uboj Renee Good in se nasilno vedli do protestnikov. Dogajanje v več zveznih državah, vključno s Connecticutom, kjer so vozila zveznih agentov zapeljala v množico protestnikov, kaže na globoko razdeljenost ameriške družbe glede pooblastil in delovanja migracijskih služb.

V Minneapolisu je prišlo do tragičnega incidenta, v katerem je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross ustrelil 37-letno Renee Nicole Good. Incident, ki so ga ujele številne kamere, je sprožil buren odziv javnosti in medijev, saj posnetki po mnenju mnogih oporeka uradni različici dogodkov. Medtem ko podporniki administracije dejanje opravičujejo kot samoobrambo, kritiki poudarjajo, da žrtev ni ogrožala agenta, temveč se je z vozilom zgolj poskušala umakniti s prizorišča. Politična razprava se je hitro preselila na nacionalno raven, kjer so ameriški mediji zavzeli močno polarizirana stališča. Na eni strani so poročila o domnevni pristranskosti liberalnih medijev proti agenciji ICE, na drugi strani pa opozorila pred nevarno retoriko Trumpove administracije. Slednja je pokojno Good označila za "domačo teroristko" še pred koncem preiskave, kar je v javnosti povzročilo dodatno ogorčenje in obtožbe o poskusih diskreditacije žrtve. Napetosti so se stopnjevale tudi zaradi izjav lokalnih uradnikov, kot je šerifinja iz Philadelphie Rochelle Bilal, ki je agente ICE označila za nelegitimne. Analitiki opozarjajo, da tovrstni incidenti in spremljajoča retorika poglabljajo razkol v ameriški družbi, hkrati pa postavljajo pod vprašaj pooblastila in metode delovanja zveznih agentov v urbanih okoljih.

Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost je objavilo nove videoposnetke, ki prikazujejo trenutke pred usodnim streljanjem agenta ameriške imigracijske in carinske službe (ICE) na aktivistko in pravno opazovalko Renee Nicole Good v Minneapolisu. Po navedbah zveznih oblasti naj bi posnetki dokazovali, da je žrtve namerno ovirala operacijo in z vozilom zalezovala agente, kar je sprožilo vprašanja o samoobrambi oziroma morebitni nepremišljenosti uradne osebe. Na posnetku so zabeležene tudi njene zadnje besede, namenjene agentu, preden je ta sprožil strelno orožje. Dogodek je sprožil val protestov v Minneapolisu, kjer se je na tisoče ljudi zbralo kljub temperaturam pod lediščem, da bi izrazili nasprotovanje dejanjem administracije pod vodstvom Donalda Trumpa. Medtem ko družina pokojne trdi, da je Renee Nicole Good le nudila podporo sosedom med postopkom deportacije, vlada trdi, da je šlo za namerno provokacijo in ogrožanje varnosti uradnih oseb. Objava videoposnetka dodatno razplamteva nacionalno razpravo o pooblastilih in ravnanju agentov ICE pri izvajanju zakonov o priseljevanju. Novi dokazi so bili objavljeni v času naraščajočih napetosti med zagovorniki pravic migrantov in zvezno vlado. Kritiki opozarjajo na neskladja med uradnimi poročili in pričevanji očividcev, ki so že pred objavo posnetka zanikali trditve o nujni samoobrambi. Primer Renee Nicole Good je postal simbol odpora proti strogi migracijski politiki, javnost pa zahteva polno odgovornost vpletenih v incident.

V mestu Minneapolis in drugod po Združenih državah Amerike so izbruhnili množični protesti, potem ko je agent zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE) med obsežno operacijo ustrelil in ubil 37-letno državljanko Renee Nicole Good. Incident je sprožil val ogorčenja v vseh 50 zveznih državah, protestniki pa zahtevajo ustavitev deportacij in razpustitev zveznih agencij za priseljevanje. Kljub nemirom je ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem napovedala napotitev dodatnih stotih zveznih agentov v Minnesoto, da bi okrepili varnost zveznih uslužbencev in nadaljevali z operacijo, ki velja za največjo te vrste v zgodovini države. Zvezna država Minnesota in mesto Minneapolis sta proti administraciji predsednika Donalda Trumpa vložila tožbi, v katerih zveznim agentom očitata kršenje ustave in neselektivno aretiranje državljanov. Župan Minneapolisa Jacob Frey je poudaril, da zvezne oblasti ne smejo samovoljno ustavljati državljanov na ulicah ali izvajati nasilnih prijetij brez zakonske podlage. Podobne pravne korake sta ubrala tudi zvezna država Illinois in mesto Chicago, kjer zveznim silam očitajo "organizirano bombardiranje" in ustvarjanje ozračja strahu z uporabo vojaškega orožja in kemičnih sredstev. Napetosti med lokalnimi oblastmi in zvezno vlado se stopnjujejo, saj ministrica Noemova zavrača sodelovanje lokalnih organov pregona pri preiskavi streljanja. Medtem ko lokalni uradniki na podlagi videoposnetkov očividcev trdijo, da je bil uboj neupravičen, zvezna stran vztraja, da je agent ravnal v samoobrambi, pokojno pa so nekateri vladni predstavniki celo označili za domačo teroristko. Situacija ostaja izjemno negotova, saj se protesti širijo v velika mesta, kot so New York, Los Angeles in Chicago, kar dodatno poglablja politični razkol v državi.

Minnesota in Illinois sta vložili ločeni tožbi proti Trumpovi administraciji zaradi povečanega nadzora priseljevanja, ki po njunem mnenju povzroča strah v njunih državah. Tožbi pozivata sodišča, da ustavijo porast števila organov pregona priseljevanja v demokratskih državah.

Minnesota je skupaj z mestoma Minneapolis in St. Paul vložila tožbo proti Trumpovi administraciji, da bi ustavila povečanje nadzora nad priseljevanjem, ki je po navedbah privedlo do smrtnega streljanja ženske v Minneapolisu s strani zveznega uradnika. Tožbo je vložil generalni državni tožilec Keith Ellison, ki kot obtožence navaja uradnike DHS, ICE in ameriške carinske in mejne zaščite.

Ameriški finančni minister Scott Bessent je napovedal obsežno operacijo proti mrežam goljufij v zvezni državi Minnesota, ki so po ocenah preiskovalcev proračun oškodovale za več milijard dolarjev. Preiskava, ki jo vodi urad FinCEN, se osredotoča na zlorabe socialnih transferjev v somalski skupnosti v Minneapolisu, pri čemer naj bi se del ukradenih sredstev pretakal k teroristični skupini Al Šabab v Somaliji. Ukrepi vključujejo poostren nadzor nad finančnimi transakcijami prek sistema havila, revizije davčne uprave IRS ter izdajo odredbe o geografskem ciljanju za okrožji Hennepin in Ramsey. Bessent je med obiskom v Minnesoti poudaril, da so razsežnosti zlorab presegle prvotna pričakovanja in neposredno obtožil administracijo guvernerja Tima Walza za nezadostno nadzorovanje razdeljevanja sredstev. Po navedbah ministrstva so bila sredstva, namenjena prehrani otrok in oskrbi invalidov, sistematično odtujena prek fiktivnih programov. Poleg finančnih sankcij se izvajajo tudi poostreni postopki imigracijskih služb (ICE), vključno s preklicem začasnega zaščitenega statusa za določene posameznike. Preiskovalni novinar Christopher Rufo, ki je prvi opozoril na razsežnosti škandala, trdi, da gre za največji primer financiranja terorizma iz davkoplačevalskih sredstev v zgodovini ZDA. Finančno ministrstvo zdaj uporablja določila zakona o bančni tajnosti, da bi sledilo denarnim tokovom v tujino. Operacija predstavlja del širše strategije administracije predsednika Trumpa za vzpostavitev odgovornosti pri porabi zveznih sredstev in preprečevanje nezakonitega odliva kapitala v konfliktna območja.

Donald Trump se bo v četrtek v Beli hiši sestal z venezuelsko opozicijsko voditeljico Mario Corino Machado. Srečanje kaže na Trumpovo podporo Machadovi v prizadevanjih za stabilizacijo Venezuele po aretaciji Nicolása Madura, kljub notranjim napetostim in pogajanjem z Delcy Rodríguez.

Zvezni preiskovalci preiskujejo povezave 37-letne Renee Nicole Good, ki jo je ubil agent ICE Jonathan Ross. Medtem so demokrati organizirali tiskovne konference, na katerih so pozivali k odgovornosti za njeno smrt. Guvernerka Južne Dakote, Kristi Noem, je dejala, da DHS v Minneapolis pošilja dodatne zvezne agente. Minnesota in Twin Cities pa so tožili zvezno vlado zaradi domnevnega političnega ciljanja, ki naj bi kršilo prvi amandma.

Donald Trump je uvedel 25-odstotne carine za vse države, ki poslujejo z Iranom. Hkrati je razmišljal o vojaških udarih na Teheran, vendar je tudi pretehtal ponudbo Irana za pogovore o denuklearizaciji.

Ministrstvo za domovinsko varnost Združenih držav Amerike je v Minneapolis napotilo več sto dodatnih zveznih agentov, potem ko je agent urada za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross med operacijo ustrelil in ubil 37-letno Renee Nicole Good. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je odločitev utemeljila z zagotavljanjem varnosti uslužbencev, ki v mestu izvajajo operacije proti domnevnim kriminalnim združbam med priseljenci. Napotitev sledi predhodni namestitvi 2000 agentov, kar je v mestu sprožilo močne proteste in odkrit odpor lokalnih oblasti. Analitiki in medijski komentatorji so kritični do objave videoposnetka z agentovega mobilnega telefona, ki so ga v javnost lansirali njegovi podporniki. Po mnenju poznavalcev posnetek ne potrjuje teorije o samoobrambi, temveč kaže, da je Ross stal ob strani vozila in streljal v glavo voznice, ko je ta skušala odpeljati. Priče in videoposnetki nakazujejo na agresivno vedenje zveznih uslužbencev še pred samim streljanjem, kar je dodatno zaostrilo odnose med zvezno oblastjo in mestno upravo Minneapolisa. Župan Jacob Frey in guverner Tim Walz sta kritizirala ukrepe ministrstva in pozvala k prekinitvi zveznih operacij v mestu. Lokalni predstavniki trdijo, da zvezni organi s svojo prisotnostjo in načinom delovanja ovirajo neodvisne preiskave ter po nepotrebnem stopnjujejo napetosti v skupnosti. Kljub pozivom k umiritvi razmer ministrstvo vztraja pri nadaljevanju operacij, kar napoveduje nadaljnje politično in pravno zaostrovanje med zveznimi in državnimi organi.

Sojenje Rouli Pispirigou na pritožbenem sodišču zaradi umora njene hčerke Georgine je bilo ponovno preloženo na 18. september. Pispirigou je bila že obsojena na dosmrtni zapor zaradi tega dejanja.

Ameriška ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem in voditelj televizijske mreže CNN Jake Tapper sta se zapletla v oster besedni spopad glede podrobnosti o nedavnem streljanju v Minneapolisu, v katerega so bili vključeni agenti imigracijske in carinske službe (ICE). Tapper je ministrico obtožil zavajanja javnosti, potem ko je ta dogodek opisala na način, ki se po mnenju novinarja in nekaterih prič ne sklada z dejanskim stanjem na terenu. Spor je hitro prerasel v širšo razpravo o verodostojnosti uradnih poročil vladnih organov. Ministrica Noemova je odločno branila svoje navedbe in obtožila mrežo CNN pristranskosti ter poskusa spodkopavanja dela varnostnih organov. Po njenih besedah so bili agenti ICE v nevarnosti, ko so posredovali v Minneapolisu, kar naj bi upravičilo uporabo sile. Tapper je na drugi strani vztrajal, da so njene trditve neresnične, in poudaril, da so dokazi s prizorišča v nasprotju z uradno različico dogodkov, ki jo promovira ministrstvo. Incident v Minneapolisu, v katerem je prišlo do smrtnih žrtev, je znova sprožil napetosti glede vloge zveznih agencij v lokalnih skupnostih. Medtem ko vlada vztraja pri nujnosti takšnih operacij za zagotavljanje nacionalne varnosti, kritiki opozarjajo na pomanjkanje transparentnosti in domnevno prekomerno uporabo sile pri izvajanju prisilnih ukrepov proti priseljencem. Politični odziv na dogodek kaže na globoko polarizacijo ameriške družbe glede vprašanj migracijske politike.

Vlada Združenih držav Amerike je v Minneapolis napotila več sto dodatnih zveznih uslužbencev, potem ko je agent urada za priseljevanje in carine (ICE) med operacijo ubil žensko. Po ukazu ministrice za domovinsko varnost Kristi Noem se bo število zveznih agentov v zvezni državi Minnesota povzpelo na več kot 2.000 pripadnikov. Poteza je neposreden odziv na stopnjevanje napetosti po incidentu, v katerem je bila uporabljena smrtonosna sila. Odločitev o okrepitvi prisotnosti zveznih sil je sprožila ostre odzive v ameriškem senatu in med opozicijskimi politiki. Kritiki, med njimi neimenovana senatorka, vladi očitajo, da s takšnimi ukrepi neupravičeno zaostruje priseljensko politiko in povečuje militarizacijo lokalnih skupnosti. Prebivalci Minneapolisa so zaradi prisotnosti zunanjih varnostnih organov vse bolj zaskrbljeni, saj se bojijo novih konfliktov na ulicah. Washington vztraja, da je povečanje števila agentov nujno za zagotavljanje varnosti in podporo lokalnim organom pregona pri izvajanju zveznih pooblastil. Kljub temu opozicija opozarja na morebitne dolgoročne posledice za odnose med skupnostjo in državo, medtem ko se v mestu krepijo protesti proti policijskemu nasilju in delovanju agencije ICE.

Ameriška ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem je v nedeljo sporočila, da bo vlada v Minneapolis poslala več sto dodatnih zveznih agentov. Odločitev o okrepitvi varnostnih sil v mestu sledi oceni varnostnih razmer, ki zahtevajo dodatno podporo lokalnim organom pregona pri ohranjanju javnega reda in miru. Napotitev zveznih sil je del širšega prizadevanja zvezne vlade za zagotavljanje varnosti v mestu, ki se je v preteklosti spopadalo z obsežnimi nemiri in napetostmi med prebivalstvom in policijo. Ministrstvo za domovinsko varnost pri tem poudarja, da bodo agenti nudili podporo pri varovanju zvezne lastnine in zagotavljanju splošne varnosti prebivalcev. Čeprav podrobnosti o specifičnih nalogah dodatnih enot niso bile v celoti razkrite, poteza nakazuje na povečano pripravljenost zveznih oblasti pred morebitnimi novimi incidenti. Odločitev ministrice Noemove prihaja v času, ko se v več ameriških mestih ponovno odpirajo vprašanja o vlogi zvezne policije pri obvladovanju lokalnih protestov in vzdrževanju reda.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Predsednik Donald Trump je dejal, da je Iran ZDA predlagal pogovore o jedrskem sporazumu. Povedal je tudi, da se namerava pogovarjati z Elonom Muskom o ponovni vzpostavitvi interneta v Iranu, kjer so oblasti prekinile storitve med protivladnimi protesti.

Ameriško ministarstvo za domovinsko varnost je v zvezno državo Minnesota napotilo več sto dodatnih policistov po tem, ko so v mestu Minneapolis izbruhnili obsežni nemiri. Odločitev je v nedeljo sporočila ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem, ukrep pa sledi protestom deset tisočev ljudi, ki so se na ulice podali zaradi smrti matere treh otrok. Po razpoložljivih podatkih naj bi žensko ubil uslužbenec imigracijske policije, kar je sprožilo val ogorčenja in nasilja v mestu. Napetosti v regiji so se stopnjevale hitro, saj so se mirni protesti sprevrgli v nevarne spopade, ki so ohromili dele mesta. Administracija predsednika Trumpa se je na dogajanje odzvala s povečano prisotnostjo zveznih organov pregona, da bi ponovno vzpostavila red in mir. Gre za enega večjih varnostnih izzivov v državi, ki ponovno odpira vprašanja o delovanju imigracijskih služb in uporabi sile s strani uradnih oseb. Dodatne policijske enote naj bi služile kot okrepitev lokalnim oblastem, ki se že več dni borijo z obvladovanjem množic. Razmere ostajajo napete, saj protestniki zahtevajo odgovornost in reformo policijskega sistema. Mednarodna javnost dogajanje pozorno spremlja, saj incidenti z uporabo smrtne sile s strani policije v Združenih državah Amerike pogosto sprožijo širše civilne nemire.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

V ameriškem mestu Minneapolis so se minulo soboto stopnjevale napetosti, potem ko so zvezni agenti onemogočili dostop skupini kongresnikov do prostorov urada za priseljevanje in carine (ICE). Incident se je zgodil v luči nacionalnega ogorčenja zaradi smrti Renee Nicole Good, ki jo je prejšnjo sredo med operacijo pregona priseljencev ubil agent Jonathan Ross. Kongresnica Ilhan Omar je javno opozorila, da so agenti z neustreznim ravnanjem in blokado dostopa kršili ustavno odgovornost članov kongresa za izvajanje nadzora nad zveznimi ustanovami. Uradna različica dogodkov navaja, da je agent Ross streljal v samoobrambi, ker naj bi žrtev s svojim vozilom poskušala pobegniti in ogroziti varnostnike, vendar so se v javnosti pojavili nasprotujoči si opisi dogajanja. Kritiki izpostavljajo, da nekateri mediji in uradne osebe ignorirajo okoliščine, v katerih se je Goodova znašla na prizorišču, medtem ko demokratski politiki dogodek označujejo za nepotrebno nasilje. Razprava v Združenih državah Amerike ostaja močno polarizirana, zlasti glede vprašanja legitimnosti uporabe sile s strani zveznih agencij v mestnih okoljih. Dogajanje v Minneapolisu je povezano s širšim nezadovoljstvom glede delovanja agencije ICE, ki je bilo dodatno podžgano z izjavami sekretarke za domovinsko varnost Kristi Noem. Ta je po streljanju pozvala k podpori agentom, kar je v določenih delih javnosti sprožilo val kritik zaradi domnevne neobčutljivosti na izgubo človeškega življenja. Primer Goodove tako ostaja v središču političnih razprav o reformi migracijske politike in odgovornosti zveznih organov pregona.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Guverner zvezne države Kolorado Jared Polis je sprožil val ogorčenja po napovedi, da razmišlja o pomilostitvi ali znižanju kazni nekdanji volilni uradnici Tini Peters. Petersova trenutno prestaja devetletno zaporno kazen zaradi vdora v volilni sistem okrožja Mesa leta 2021, kar je storila v okviru teorij zarote o prirejanju volilnih izidov v korist Donalda Trumpa. Polis je v pogovoru za medije izpostavil visoko starost obsojenke in vprašanje dejanske grožnje, ki jo 70-letnica predstavlja družbi, kar je označil za razlog za morebitno revizijo njene kazni. Napoved guvernerja je naletela na oster odpor drugih visokih uradnikov v zvezni državi, vključno z državno sekretarko Jeno Griswold. Kritiki poudarjajo, da bi bila izustitev Petersove iz zapora hud udarec za pravni red in zaupanje v volilni proces, saj je obsojenka v volilne prostore nalašč pretihotapila nepooblaščene osebe. To dejanje je bilo del širših prizadevanj Trumpovih privržencev, da bi dokazali neobstoječe nepravilnosti na predsedniških volitvah leta 2020. Politični analitiki opozarjajo, da se Polisova odločitev odvija v času povečanega pritiska republikanske baze in samega novoizvoljenega predsednika Trumpa, ki si je že pred tem neuspešno prizadeval za njeno pomilostitev. Čeprav guverner prihaja iz vrst demokratov, bi takšna poteza lahko resno zamajala politično enotnost znotraj stranke glede zaščite integritete volitev. Primer ostaja v središču pozornosti ameriške javnosti kot precedens za obravnavo akterjev, ki so aktivno spodkopavali demokratične institucije.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po ruskem napadu z novo raketo na zahodno Ukrajino, v katerem so bili ubiti štirje ljudje.

Skupina demokratov v predstavniškem domu ameriškega kongresa je po streljanju v Minneapolisu, v katerega je bil vpleten agent službe za priseljevanje in carine (ICE), stopnjevala prizadevanja za ustavno obtožbo ministrice za domovinsko varnost Kristi Noem. Incident se je zgodil prejšnjo sredo in se je končal s smrtnim izidom, ko je agent ustrelil žensko, kar je sprožilo val ogorčenja med kongresniki. Kritiki ministrici Noem očitajo pomanjkanje nadzora nad agenti in zahtevajo polno odgovornost za dejanja podrejenih služb. Število demokratov, ki podpirajo formalno uvedbo postopka ustavne obtožbe (impeachment), se vztrajno povečuje, saj menijo, da je dogodek v Minneapolisu le zadnji v nizu sistemskih nepravilnosti znotraj Ministrstva za domovinsko varnost. Politična napetost na Capitol Hillu se zaradi dogodka stopnjuje, saj gre za neposreden izziv administraciji na področju notranje varnosti in priseljenske politike. Čeprav so možnosti za uspeh ustavne obtožbe v trenutno razdeljenem kongresu negotove, pa pritisk na ministrico predstavlja pomemben politični pretres pred prihajajočimi volilnimi cikli.

Trumpova administracija je menda imela predhodne razprave o morebitnih vojaških napadih na Iran, medtem ko je država soočena z notranjimi nemiri. Trump je izrazil ljubezen do venezuelskega ljudstva teden dni po tem, ko je odobril napad na Venezuelo. Senator Lindsey Graham in drugi podporniki MAGA so Trumpove izjave razumeli kot "signal" za morebitno novo tarčo za spremembo režima.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Ministrica za domovinsko varnost Združenih držav Amerike Kristi Noem je sporočila, da so ameriške oblasti v okviru politike administracije predsednika Donalda Trumpa aretirale, pridržale in v izvorne države deportirale več kot 650.000 nezakonitih priseljencev. Po njenih navedbah je državo skupno zapustilo že 2,6 milijona ljudi, ki po mnenju vlade sploh ne bi smeli vstopiti v državo. Operacija odraža strogo politiko nove administracije, ki poudarja dosledno izvajanje imigracijske zakonodaje in množično odstranjevanje oseb brez urejenega statusa. Kristi Noem je ob tem izpostavila, da so ti ukrepi rezultat neposrednih usmeritev predsednika Trumpa, ki si prizadeva za vzpostavitev strožjega nadzora na mejah in znotraj države. Napovedi o množičnih izgonih so v preteklosti že sprožile številne kritike organizacij za človekove pravice, vendar vlada vztraja, da so postopki nujni za zagotavljanje nacionalne varnosti in pravnega reda. Podatki o deportacijah prihajajo v času, ko se ameriške zvezne oblasti spopadajo tudi s pomanjkanjem prostorov v pridržalnih centrih in pravnimi izzivi glede usode mladoletnih migrantov.

Po streljanju Renee Good s strani agenta ICE v Minneapolisu so se pojavili dvomi o uradni različici dogodkov. Nekdanji agent FBI je izrazil dvome o upravičenosti uporabe smrtonosne sile, pri tem pa se je skliceval na videoposnetek s telefona agenta ICE. V Philadelphii je šerif zagrozil z aretacijo agentov ICE, ki bi se lažno predstavljali kot organi pregona. Konservativni mediji so kritizirali odziv Trumpove administracije in Kristi Noem na streljanje.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Po smrti 37-letne matere treh otrok, ki jo je v Minneapolisu ustrelil agent ICE, so se pojavile obsodbe in pozivi k preiskavi. Primer je sprožil burne odzive, pri čemer so nekateri dejanje označili za domači terorizem, drugi pa so kritizirali podpredsednika JD Vancea zaradi blatenja žrtve. Nekdanji pravni svetovalec FBI je opozoril na zaskrbljujoč razvoj v preiskavi smrtonosnega streljanja.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Po usodnem streljanju ameriške državljanke s strani agenta ICE v Minneapolisu so se napetosti še stopnjevale. Predsednik Trump se je ob soočenju z novinarji izogibal jasnim odgovorom glede dogodka. Poročali so, da so zvezni agenti izzivali protestnike, medtem ko je prisotnost vodje mejne službe na protestih sprožila vprašanja. Jimmy Kimmel in Stephen Colbert sta v svojih oddajah obravnavala streljanje, medtem ko se zdi, da je Trump po ogledu videoposnetka dogodka spremenil svoje stališče.

Donald Trump je v intervjuju napovedal, da bi lahko ZDA nadzirale Venezuelo in njene naftne prihodke še leta. Politični analitiki so to označili za delovanje 'države odpadnice', ki zahteva pokornost od držav po svetu. Trumpova izjava je bila izrečena po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Objavljen je bil nov video posnetek, ki meče dvom na trditve Trumpove administracije glede streljanja Renee Good. Razkrito je bilo, da je bilo to že deveto streljanje agentov ICE v zadnjih štirih mesecih, pri čemer so vsa vključevala streljanje na ljudi v vozilih. Federalni agenti so se umaknili iz Louisiane in se premestili v Minneapolis. Nacionalno zaupanje v federalne oblasti je upadlo po več streljanjih ICE, zaradi česar sta vsaj dva župana obsodila vlado.

Guvernerka Južne Dakote Kristi Noem je naznanila, da bodo venezuelski migranti, ki v Združenih državah Amerike bivajo pod statusom začasne zaščite (TPS), lahko zaprosili za begunski status oziroma azil. Ta poteza sledi njeni predhodni odločitvi, s katero je končala program začasne zaščite za približno 600.000 Venezuelcev, ki so to obliko statusa pridobili pod administracijo predsednika Joeja Bidna. Nova uredba omogoča migrantom, da kljub prekinitvi prejšnjega programa iščejo pravno pot do zaščite preko azilnih postopkov. Odločitev guvernerke Noem predstavlja pomemben zasuk v migracijski politiki zvezne države, saj neposredno vpliva na usodo številnih posameznikov, ki so v državi iskali zatočišče pred politično in gospodarsko krizo v Venezueli. S tem se odpira vprašanje prihodnje integracije in pravne varnosti venezuelskih državljanov v tem delu ZDA.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Guvernerka Južne Dakote Kristi Noem in svetovalec Bele hiše Stephen Miller, ki sta ključna akterja pri izvajanju stroge priseljenske politike Donalda Trumpa, sta se udeležila novoletnega praznovanja v letovišču Mar-a-Lago na Floridi. Na družbenih omrežjih je zaokrožil videoposnetek, na katerem omenjena funkcionarja plešeta na uspešnico iz devetdesetih let prejšnjega stoletja z naslovom Ice Ice Baby. Posnetek, ki ga je prvotno delila Millerjeva soproga Katie Miller, je sprožil številne odzive na spletu, pri čemer so mnogi uporabniki njun nastop označili za neprijeten oziroma neroden. Na posnetku je videti Millerja, sicer arhitekta Trumpovih načrtov za množične deportacije, kako se ziba v ritmu glasbe, medtem ko Noemova, ki v novi administraciji prevzema vodenje ministrstva za domovinsko varnost, ploska in dviguje palec v znak odobravanja. Dogodek je pritegnil pozornost predvsem zaradi kontrasta med njunima resnima političnima vlogama in sproščenim vzdušjem na zabavi novoizvoljenega predsednika Združenih držav Amerike. Poleg plesnega vložka so objave na družbenih omrežjih sprožile tudi ugibanja o nosečnosti Katie Miller, saj je ob fotografiji prejela številne čestitke.

Na novoletnem praznovanju novoizvoljenega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa v letovišču Mar-a-Lago sta bila posneta Stephen Miller, namestnik vodje kabineta Bele hiše, in Kristi Noem, ministrica za domovinsko varnost, med plesom na skladbo Ice Ice Baby. Videoposnetek, ki ga je prvotno delila Millerjeva soproga Katie Miller, je hitro postal viralen in sprožil številne negativne odzive v javnosti. Komentatorji na družbenih omrežjih so nastop označili za neprijeten, nekateri pa so ob tem izpostavili njuno vlogo pri izvajanju stroge migracijske politike. Miller, ki velja za glavnega arhitekta Trumpovih agresivnih deportacijskih načrtov, in Noemova, ki nadzoruje delo agencije ICE, sta na posnetku vidna med sproščenim gibanjem v ritmu glasbe iz devetdesetih let prejšnjega stoletja. Kritiki so na platformah X in Bluesky izrazili ogorčenje, pri čemer so nekateri nekdanji vladni uslužbenci ravnanje označili za neprimerno glede na resnost njunih nalog v administraciji. Dogodek se je odvil v okviru Trumpove tradicionalne novoletne zabave, kjer so se zbrali najožji zavezniki prihajajoče vlade.