Zvezni agenti ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) se v mestu Minneapolis soočajo z močnim odporom javnosti in notranjim razkolom po usodni ustrelitvi aktivistke Renee Nicole Macklin Good. Incident, ki se je zgodil med zvezno operacijo preganjanja nezakonitih priseljencev, je sprožil val protestov in vprašanj o uporabi prekomerne sile. Po navedbah nekaterih virov naj bi se Goodova z vozilom namenoma zaletela v agenta, medtem ko kritiki in videoposnetki opozarjajo na agresivno ravnanje zveznih uslužbencev, ki naj bi ponovno uporabljali nevarne tehnike prijemanja, vključno s prepovedanimi davljenji. Znotraj Ministrstva za domovinsko varnost (DHS) se krepijo težave pri zagotavljanju kadrov za operacije v Minneapolisu, saj se agenti zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi in nestrinjanja z uradno retoriko neradi udeležujejo akcij. Nekateri uslužbenci so javno izrazili dvom v trditve sekretarke Kristi Noem, ki je dejanje označila za domači terorizem. Raziskave so medtem razkrile več kot 40 primerov, ko so zvezni agenti v zadnjem letu uporabili življenjsko nevarne manevre, ki so bili po smrti Georgea Floyda uradno prepovedani. Politični odzivi ostajajo ostro deljeni, saj republikanski predstavniki v kongresu odločno podpirajo ukrepe administracije Donalda Trumpa in zavračajo javnomnenjske raziskave, ki kažejo na naraščajoče ogorčenje nad nasiljem zveznih agentov. Trump je incident komentiral z besedami, da je bila žrtev "nespoštljiva" do organov pregona, kar je še dodatno zaostrilo odnose med zvezno oblastjo in lokalnimi skupnostmi v t. i. modrih zveznih državah. Aktivisti napovedujejo nadaljevanje protestov in zahtevajo strožji nadzor nad delovanjem službe ICE.

V Združenih državah Amerike so izbruhnili množični nemiri in politične napetosti po smrti 37-letne Renee Nicole Good, ki jo je 7. januarja v Minneapolisu med protestom ubil agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE). Incident, v katerem je agent Jonathan Ross večkrat ustrelil mater treh otrok v obraz, je sprožil proteste v številnih mestih, vključno s Salisburyjem in Santa Ano, kjer so zvezni agenti proti demonstrantom uporabili nesorazmerno silo. Belo hišo so preplavile kritike zaradi poskusov diskreditacije žrtve, ki so jo uradniki brez dokazov označili za domačo teroristko. Dogajanje je povzročilo globok razkol znotraj ameriškega pravosodnega sistema in varnostnih organov. Najmanj štirje visoki uradniki ministrstva za pravosodje so odstopili v znak protesta, ker vodstvo ni sprožilo preiskave o uporabi smrtonosne sile. Medtem ko administracija Donalda Trumpa vztraja pri obrambi agenta in napoveduje okrepitev zveznih operacij pod imenom "Operation Metro Surge", zvezna država Minnesota in mesto Minneapolis napovedujeta tožbe proti zvezni vladi zaradi nezakonitega posredovanja. Situacija na terenu ostaja kritična, saj poročila iz Kalifornije navajajo primere trajne oslepitve protestnikov zaradi uporabe tako imenovanih nesmrtonosnih sredstev z neposredne bližine. Guverner Minnesote Tim Walz je aktiviral narodno gardo in opozoril na resno ogroženost demokratičnih standardov, medtem ko Trumpova retorika o "zunanjih agitatorkah" in grožnje z maščevanjem stopnjujejo strah pred nadaljnjim nasiljem in morebitno državljansko nestabilnostjo.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je uradno napovedala prekinitev programa začasne zaščite (TPS) za državljane Somalije, ki prebivajo v Združenih državah Amerike. Odločitev, ki jo je naznanila ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem, bo stopila v veljavo 17. marca 2026. Ukrep bo neposredno vplival na približno 2.400 Somalijcev, ki bodo s tem izgubili dovoljenje za delo in bivanje v državi, kar bi lahko vodilo do njihove deportacije. Ministrica Noemova je v utemeljitvi navedla, da podaljševanje statusa za prebivalce te afriške države ni več v skladu z nacionalnimi interesi Združenih držav Amerike. Kritiki odločitve opozarjajo, da bodo posledice občutile številne družine, ki so si v letih bivanja v ZDA ustvarile stabilno življenje. Trumpova administracija je sicer že v preteklosti izražala skeptična stališča do razmer v Somaliji in vpliva tamkajšnjih priseljencev na ameriško družbo. Prekinitev programa TPS za Somalijo je del širših prizadevanj nove ameriške administracije za zaostritev migracijske politike in odpravo zaščitnih statusov za državljane držav, za katere ocenjujejo, da niso več neposredno nevarne ali pa njihova prisotnost v ZDA ne služi več ameriškim strateškim ciljem. Humanitarne organizacije ob tem opozarjajo na nestabilne varnostne razmere v Somaliji, ki bi lahko ogrozile tiste, ki se bodo prisiljeni vrniti.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Donald Trump je bil obtožen, da spreminja ZDA v 'banana republiko' zaradi groženj s kazenskimi postopki proti predsedniku Federal Reserve, Jeromu Powellu. Demokrati so zahtevali informacije o tem, koliko 'upornikov' s 6. januarja je bilo zaposlenih na Ministrstvu za pravosodje in Ministrstvu za domovinsko varnost. Republikanski senator je bil zasmehovan zaradi izjave o 'koruptnem delu' Trumpovega boja s Federal Reserve.

Po smrti Renee Nicole Good v Minneapolisu se je sprožila preiskava njenih aktivističnih povezav, medtem ko se zdi, da agentu Jonathanu Rossu ne bo treba odgovarjati. Policist iz Portlanda je bil umaknjen s protestne dolžnosti zaradi izjav, ki so branile streljanje. Agenti DHS so izrazili zadržke glede napotitev zaradi naraščajočega odpora. Konzervativni komentator je na CNN doživel kritike zaradi upravičevanja nasilnih ukrepov proti protestnikom. V znak protesta proti odzivu Trumpove administracije na streljanje so odstopili štirje visoki uradniki Ministrstva za pravosodje.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil naklonjenost temu, da bi ExxonMobil ostal izven Venezuele, ker naj bi vodilni v podjetju ocenili razmere v državi kot neprimerne za investicije. Po odstavitvi Nicolása Madura so Venezuelci v ZDA izražali mešane občutke, medtem ko je Trumpova administracija po vojaškem posredovanju prevzela nadzor v Venezueli, kar je povzročilo negotovost glede prihodnosti države. Članek v The Spectatorju omenja Trumpovo zunanjo politiko kot tretjo pot, ki vključuje 'vpliv režima'.

Zvezni preiskovalci preiskujejo povezave 37-letne Renee Nicole Good, ki jo je ubil agent ICE Jonathan Ross. Medtem so demokrati organizirali tiskovne konference, na katerih so pozivali k odgovornosti za njeno smrt. Guvernerka Južne Dakote, Kristi Noem, je dejala, da DHS v Minneapolis pošilja dodatne zvezne agente. Minnesota in Twin Cities pa so tožili zvezno vlado zaradi domnevnega političnega ciljanja, ki naj bi kršilo prvi amandma.

Donald Trump je uvedel 25-odstotne carine za vse države, ki poslujejo z Iranom. Hkrati je razmišljal o vojaških udarih na Teheran, vendar je tudi pretehtal ponudbo Irana za pogovore o denuklearizaciji.

Ministrstvo za domovinsko varnost Združenih držav Amerike je v Minneapolis napotilo več sto dodatnih zveznih agentov, potem ko je agent urada za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross med operacijo ustrelil in ubil 37-letno Renee Nicole Good. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je odločitev utemeljila z zagotavljanjem varnosti uslužbencev, ki v mestu izvajajo operacije proti domnevnim kriminalnim združbam med priseljenci. Napotitev sledi predhodni namestitvi 2000 agentov, kar je v mestu sprožilo močne proteste in odkrit odpor lokalnih oblasti. Analitiki in medijski komentatorji so kritični do objave videoposnetka z agentovega mobilnega telefona, ki so ga v javnost lansirali njegovi podporniki. Po mnenju poznavalcev posnetek ne potrjuje teorije o samoobrambi, temveč kaže, da je Ross stal ob strani vozila in streljal v glavo voznice, ko je ta skušala odpeljati. Priče in videoposnetki nakazujejo na agresivno vedenje zveznih uslužbencev še pred samim streljanjem, kar je dodatno zaostrilo odnose med zvezno oblastjo in mestno upravo Minneapolisa. Župan Jacob Frey in guverner Tim Walz sta kritizirala ukrepe ministrstva in pozvala k prekinitvi zveznih operacij v mestu. Lokalni predstavniki trdijo, da zvezni organi s svojo prisotnostjo in načinom delovanja ovirajo neodvisne preiskave ter po nepotrebnem stopnjujejo napetosti v skupnosti. Kljub pozivom k umiritvi razmer ministrstvo vztraja pri nadaljevanju operacij, kar napoveduje nadaljnje politično in pravno zaostrovanje med zveznimi in državnimi organi.

Sojenje Rouli Pispirigou na pritožbenem sodišču zaradi umora njene hčerke Georgine je bilo ponovno preloženo na 18. september. Pispirigou je bila že obsojena na dosmrtni zapor zaradi tega dejanja.

Ameriška ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem in voditelj televizijske mreže CNN Jake Tapper sta se zapletla v oster besedni spopad glede podrobnosti o nedavnem streljanju v Minneapolisu, v katerega so bili vključeni agenti imigracijske in carinske službe (ICE). Tapper je ministrico obtožil zavajanja javnosti, potem ko je ta dogodek opisala na način, ki se po mnenju novinarja in nekaterih prič ne sklada z dejanskim stanjem na terenu. Spor je hitro prerasel v širšo razpravo o verodostojnosti uradnih poročil vladnih organov. Ministrica Noemova je odločno branila svoje navedbe in obtožila mrežo CNN pristranskosti ter poskusa spodkopavanja dela varnostnih organov. Po njenih besedah so bili agenti ICE v nevarnosti, ko so posredovali v Minneapolisu, kar naj bi upravičilo uporabo sile. Tapper je na drugi strani vztrajal, da so njene trditve neresnične, in poudaril, da so dokazi s prizorišča v nasprotju z uradno različico dogodkov, ki jo promovira ministrstvo. Incident v Minneapolisu, v katerem je prišlo do smrtnih žrtev, je znova sprožil napetosti glede vloge zveznih agencij v lokalnih skupnostih. Medtem ko vlada vztraja pri nujnosti takšnih operacij za zagotavljanje nacionalne varnosti, kritiki opozarjajo na pomanjkanje transparentnosti in domnevno prekomerno uporabo sile pri izvajanju prisilnih ukrepov proti priseljencem. Politični odziv na dogodek kaže na globoko polarizacijo ameriške družbe glede vprašanj migracijske politike.

Vlada Združenih držav Amerike je v Minneapolis napotila več sto dodatnih zveznih uslužbencev, potem ko je agent urada za priseljevanje in carine (ICE) med operacijo ubil žensko. Po ukazu ministrice za domovinsko varnost Kristi Noem se bo število zveznih agentov v zvezni državi Minnesota povzpelo na več kot 2.000 pripadnikov. Poteza je neposreden odziv na stopnjevanje napetosti po incidentu, v katerem je bila uporabljena smrtonosna sila. Odločitev o okrepitvi prisotnosti zveznih sil je sprožila ostre odzive v ameriškem senatu in med opozicijskimi politiki. Kritiki, med njimi neimenovana senatorka, vladi očitajo, da s takšnimi ukrepi neupravičeno zaostruje priseljensko politiko in povečuje militarizacijo lokalnih skupnosti. Prebivalci Minneapolisa so zaradi prisotnosti zunanjih varnostnih organov vse bolj zaskrbljeni, saj se bojijo novih konfliktov na ulicah. Washington vztraja, da je povečanje števila agentov nujno za zagotavljanje varnosti in podporo lokalnim organom pregona pri izvajanju zveznih pooblastil. Kljub temu opozicija opozarja na morebitne dolgoročne posledice za odnose med skupnostjo in državo, medtem ko se v mestu krepijo protesti proti policijskemu nasilju in delovanju agencije ICE.

Ameriška ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem je v nedeljo sporočila, da bo vlada v Minneapolis poslala več sto dodatnih zveznih agentov. Odločitev o okrepitvi varnostnih sil v mestu sledi oceni varnostnih razmer, ki zahtevajo dodatno podporo lokalnim organom pregona pri ohranjanju javnega reda in miru. Napotitev zveznih sil je del širšega prizadevanja zvezne vlade za zagotavljanje varnosti v mestu, ki se je v preteklosti spopadalo z obsežnimi nemiri in napetostmi med prebivalstvom in policijo. Ministrstvo za domovinsko varnost pri tem poudarja, da bodo agenti nudili podporo pri varovanju zvezne lastnine in zagotavljanju splošne varnosti prebivalcev. Čeprav podrobnosti o specifičnih nalogah dodatnih enot niso bile v celoti razkrite, poteza nakazuje na povečano pripravljenost zveznih oblasti pred morebitnimi novimi incidenti. Odločitev ministrice Noemove prihaja v času, ko se v več ameriških mestih ponovno odpirajo vprašanja o vlogi zvezne policije pri obvladovanju lokalnih protestov in vzdrževanju reda.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Ameriško ministarstvo za domovinsko varnost je v zvezno državo Minnesota napotilo več sto dodatnih policistov po tem, ko so v mestu Minneapolis izbruhnili obsežni nemiri. Odločitev je v nedeljo sporočila ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem, ukrep pa sledi protestom deset tisočev ljudi, ki so se na ulice podali zaradi smrti matere treh otrok. Po razpoložljivih podatkih naj bi žensko ubil uslužbenec imigracijske policije, kar je sprožilo val ogorčenja in nasilja v mestu. Napetosti v regiji so se stopnjevale hitro, saj so se mirni protesti sprevrgli v nevarne spopade, ki so ohromili dele mesta. Administracija predsednika Trumpa se je na dogajanje odzvala s povečano prisotnostjo zveznih organov pregona, da bi ponovno vzpostavila red in mir. Gre za enega večjih varnostnih izzivov v državi, ki ponovno odpira vprašanja o delovanju imigracijskih služb in uporabi sile s strani uradnih oseb. Dodatne policijske enote naj bi služile kot okrepitev lokalnim oblastem, ki se že več dni borijo z obvladovanjem množic. Razmere ostajajo napete, saj protestniki zahtevajo odgovornost in reformo policijskega sistema. Mednarodna javnost dogajanje pozorno spremlja, saj incidenti z uporabo smrtne sile s strani policije v Združenih državah Amerike pogosto sprožijo širše civilne nemire.

Predsednik Donald Trump je dejal, da je Iran ZDA predlagal pogovore o jedrskem sporazumu. Povedal je tudi, da se namerava pogovarjati z Elonom Muskom o ponovni vzpostavitvi interneta v Iranu, kjer so oblasti prekinile storitve med protivladnimi protesti.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

V ameriškem mestu Minneapolis so se minulo soboto stopnjevale napetosti, potem ko so zvezni agenti onemogočili dostop skupini kongresnikov do prostorov urada za priseljevanje in carine (ICE). Incident se je zgodil v luči nacionalnega ogorčenja zaradi smrti Renee Nicole Good, ki jo je prejšnjo sredo med operacijo pregona priseljencev ubil agent Jonathan Ross. Kongresnica Ilhan Omar je javno opozorila, da so agenti z neustreznim ravnanjem in blokado dostopa kršili ustavno odgovornost članov kongresa za izvajanje nadzora nad zveznimi ustanovami. Uradna različica dogodkov navaja, da je agent Ross streljal v samoobrambi, ker naj bi žrtev s svojim vozilom poskušala pobegniti in ogroziti varnostnike, vendar so se v javnosti pojavili nasprotujoči si opisi dogajanja. Kritiki izpostavljajo, da nekateri mediji in uradne osebe ignorirajo okoliščine, v katerih se je Goodova znašla na prizorišču, medtem ko demokratski politiki dogodek označujejo za nepotrebno nasilje. Razprava v Združenih državah Amerike ostaja močno polarizirana, zlasti glede vprašanja legitimnosti uporabe sile s strani zveznih agencij v mestnih okoljih. Dogajanje v Minneapolisu je povezano s širšim nezadovoljstvom glede delovanja agencije ICE, ki je bilo dodatno podžgano z izjavami sekretarke za domovinsko varnost Kristi Noem. Ta je po streljanju pozvala k podpori agentom, kar je v določenih delih javnosti sprožilo val kritik zaradi domnevne neobčutljivosti na izgubo človeškega življenja. Primer Goodove tako ostaja v središču političnih razprav o reformi migracijske politike in odgovornosti zveznih organov pregona.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Guverner zvezne države Kolorado Jared Polis je sprožil val ogorčenja po napovedi, da razmišlja o pomilostitvi ali znižanju kazni nekdanji volilni uradnici Tini Peters. Petersova trenutno prestaja devetletno zaporno kazen zaradi vdora v volilni sistem okrožja Mesa leta 2021, kar je storila v okviru teorij zarote o prirejanju volilnih izidov v korist Donalda Trumpa. Polis je v pogovoru za medije izpostavil visoko starost obsojenke in vprašanje dejanske grožnje, ki jo 70-letnica predstavlja družbi, kar je označil za razlog za morebitno revizijo njene kazni. Napoved guvernerja je naletela na oster odpor drugih visokih uradnikov v zvezni državi, vključno z državno sekretarko Jeno Griswold. Kritiki poudarjajo, da bi bila izustitev Petersove iz zapora hud udarec za pravni red in zaupanje v volilni proces, saj je obsojenka v volilne prostore nalašč pretihotapila nepooblaščene osebe. To dejanje je bilo del širših prizadevanj Trumpovih privržencev, da bi dokazali neobstoječe nepravilnosti na predsedniških volitvah leta 2020. Politični analitiki opozarjajo, da se Polisova odločitev odvija v času povečanega pritiska republikanske baze in samega novoizvoljenega predsednika Trumpa, ki si je že pred tem neuspešno prizadeval za njeno pomilostitev. Čeprav guverner prihaja iz vrst demokratov, bi takšna poteza lahko resno zamajala politično enotnost znotraj stranke glede zaščite integritete volitev. Primer ostaja v središču pozornosti ameriške javnosti kot precedens za obravnavo akterjev, ki so aktivno spodkopavali demokratične institucije.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po ruskem napadu z novo raketo na zahodno Ukrajino, v katerem so bili ubiti štirje ljudje.

Skupina demokratov v predstavniškem domu ameriškega kongresa je po streljanju v Minneapolisu, v katerega je bil vpleten agent službe za priseljevanje in carine (ICE), stopnjevala prizadevanja za ustavno obtožbo ministrice za domovinsko varnost Kristi Noem. Incident se je zgodil prejšnjo sredo in se je končal s smrtnim izidom, ko je agent ustrelil žensko, kar je sprožilo val ogorčenja med kongresniki. Kritiki ministrici Noem očitajo pomanjkanje nadzora nad agenti in zahtevajo polno odgovornost za dejanja podrejenih služb. Število demokratov, ki podpirajo formalno uvedbo postopka ustavne obtožbe (impeachment), se vztrajno povečuje, saj menijo, da je dogodek v Minneapolisu le zadnji v nizu sistemskih nepravilnosti znotraj Ministrstva za domovinsko varnost. Politična napetost na Capitol Hillu se zaradi dogodka stopnjuje, saj gre za neposreden izziv administraciji na področju notranje varnosti in priseljenske politike. Čeprav so možnosti za uspeh ustavne obtožbe v trenutno razdeljenem kongresu negotove, pa pritisk na ministrico predstavlja pomemben politični pretres pred prihajajočimi volilnimi cikli.

Trumpova administracija je menda imela predhodne razprave o morebitnih vojaških napadih na Iran, medtem ko je država soočena z notranjimi nemiri. Trump je izrazil ljubezen do venezuelskega ljudstva teden dni po tem, ko je odobril napad na Venezuelo. Senator Lindsey Graham in drugi podporniki MAGA so Trumpove izjave razumeli kot "signal" za morebitno novo tarčo za spremembo režima.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Ministrica za domovinsko varnost Združenih držav Amerike Kristi Noem je sporočila, da so ameriške oblasti v okviru politike administracije predsednika Donalda Trumpa aretirale, pridržale in v izvorne države deportirale več kot 650.000 nezakonitih priseljencev. Po njenih navedbah je državo skupno zapustilo že 2,6 milijona ljudi, ki po mnenju vlade sploh ne bi smeli vstopiti v državo. Operacija odraža strogo politiko nove administracije, ki poudarja dosledno izvajanje imigracijske zakonodaje in množično odstranjevanje oseb brez urejenega statusa. Kristi Noem je ob tem izpostavila, da so ti ukrepi rezultat neposrednih usmeritev predsednika Trumpa, ki si prizadeva za vzpostavitev strožjega nadzora na mejah in znotraj države. Napovedi o množičnih izgonih so v preteklosti že sprožile številne kritike organizacij za človekove pravice, vendar vlada vztraja, da so postopki nujni za zagotavljanje nacionalne varnosti in pravnega reda. Podatki o deportacijah prihajajo v času, ko se ameriške zvezne oblasti spopadajo tudi s pomanjkanjem prostorov v pridržalnih centrih in pravnimi izzivi glede usode mladoletnih migrantov.

Po streljanju Renee Good s strani agenta ICE v Minneapolisu so se pojavili dvomi o uradni različici dogodkov. Nekdanji agent FBI je izrazil dvome o upravičenosti uporabe smrtonosne sile, pri tem pa se je skliceval na videoposnetek s telefona agenta ICE. V Philadelphii je šerif zagrozil z aretacijo agentov ICE, ki bi se lažno predstavljali kot organi pregona. Konservativni mediji so kritizirali odziv Trumpove administracije in Kristi Noem na streljanje.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Po smrti 37-letne matere treh otrok, ki jo je v Minneapolisu ustrelil agent ICE, so se pojavile obsodbe in pozivi k preiskavi. Primer je sprožil burne odzive, pri čemer so nekateri dejanje označili za domači terorizem, drugi pa so kritizirali podpredsednika JD Vancea zaradi blatenja žrtve. Nekdanji pravni svetovalec FBI je opozoril na zaskrbljujoč razvoj v preiskavi smrtonosnega streljanja.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Po usodnem streljanju ameriške državljanke s strani agenta ICE v Minneapolisu so se napetosti še stopnjevale. Predsednik Trump se je ob soočenju z novinarji izogibal jasnim odgovorom glede dogodka. Poročali so, da so zvezni agenti izzivali protestnike, medtem ko je prisotnost vodje mejne službe na protestih sprožila vprašanja. Jimmy Kimmel in Stephen Colbert sta v svojih oddajah obravnavala streljanje, medtem ko se zdi, da je Trump po ogledu videoposnetka dogodka spremenil svoje stališče.

Donald Trump je v intervjuju napovedal, da bi lahko ZDA nadzirale Venezuelo in njene naftne prihodke še leta. Politični analitiki so to označili za delovanje 'države odpadnice', ki zahteva pokornost od držav po svetu. Trumpova izjava je bila izrečena po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Objavljen je bil nov video posnetek, ki meče dvom na trditve Trumpove administracije glede streljanja Renee Good. Razkrito je bilo, da je bilo to že deveto streljanje agentov ICE v zadnjih štirih mesecih, pri čemer so vsa vključevala streljanje na ljudi v vozilih. Federalni agenti so se umaknili iz Louisiane in se premestili v Minneapolis. Nacionalno zaupanje v federalne oblasti je upadlo po več streljanjih ICE, zaradi česar sta vsaj dva župana obsodila vlado.

Guvernerka Južne Dakote Kristi Noem je naznanila, da bodo venezuelski migranti, ki v Združenih državah Amerike bivajo pod statusom začasne zaščite (TPS), lahko zaprosili za begunski status oziroma azil. Ta poteza sledi njeni predhodni odločitvi, s katero je končala program začasne zaščite za približno 600.000 Venezuelcev, ki so to obliko statusa pridobili pod administracijo predsednika Joeja Bidna. Nova uredba omogoča migrantom, da kljub prekinitvi prejšnjega programa iščejo pravno pot do zaščite preko azilnih postopkov. Odločitev guvernerke Noem predstavlja pomemben zasuk v migracijski politiki zvezne države, saj neposredno vpliva na usodo številnih posameznikov, ki so v državi iskali zatočišče pred politično in gospodarsko krizo v Venezueli. S tem se odpira vprašanje prihodnje integracije in pravne varnosti venezuelskih državljanov v tem delu ZDA.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Guvernerka Južne Dakote Kristi Noem in svetovalec Bele hiše Stephen Miller, ki sta ključna akterja pri izvajanju stroge priseljenske politike Donalda Trumpa, sta se udeležila novoletnega praznovanja v letovišču Mar-a-Lago na Floridi. Na družbenih omrežjih je zaokrožil videoposnetek, na katerem omenjena funkcionarja plešeta na uspešnico iz devetdesetih let prejšnjega stoletja z naslovom Ice Ice Baby. Posnetek, ki ga je prvotno delila Millerjeva soproga Katie Miller, je sprožil številne odzive na spletu, pri čemer so mnogi uporabniki njun nastop označili za neprijeten oziroma neroden. Na posnetku je videti Millerja, sicer arhitekta Trumpovih načrtov za množične deportacije, kako se ziba v ritmu glasbe, medtem ko Noemova, ki v novi administraciji prevzema vodenje ministrstva za domovinsko varnost, ploska in dviguje palec v znak odobravanja. Dogodek je pritegnil pozornost predvsem zaradi kontrasta med njunima resnima političnima vlogama in sproščenim vzdušjem na zabavi novoizvoljenega predsednika Združenih držav Amerike. Poleg plesnega vložka so objave na družbenih omrežjih sprožile tudi ugibanja o nosečnosti Katie Miller, saj je ob fotografiji prejela številne čestitke.

Na novoletnem praznovanju novoizvoljenega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa v letovišču Mar-a-Lago sta bila posneta Stephen Miller, namestnik vodje kabineta Bele hiše, in Kristi Noem, ministrica za domovinsko varnost, med plesom na skladbo Ice Ice Baby. Videoposnetek, ki ga je prvotno delila Millerjeva soproga Katie Miller, je hitro postal viralen in sprožil številne negativne odzive v javnosti. Komentatorji na družbenih omrežjih so nastop označili za neprijeten, nekateri pa so ob tem izpostavili njuno vlogo pri izvajanju stroge migracijske politike. Miller, ki velja za glavnega arhitekta Trumpovih agresivnih deportacijskih načrtov, in Noemova, ki nadzoruje delo agencije ICE, sta na posnetku vidna med sproščenim gibanjem v ritmu glasbe iz devetdesetih let prejšnjega stoletja. Kritiki so na platformah X in Bluesky izrazili ogorčenje, pri čemer so nekateri nekdanji vladni uslužbenci ravnanje označili za neprimerno glede na resnost njunih nalog v administraciji. Dogodek se je odvil v okviru Trumpove tradicionalne novoletne zabave, kjer so se zbrali najožji zavezniki prihajajoče vlade.

Po tem, ko je sprva zamrznila sredstva za varstvo otrok v Minnesoti zaradi goljufij, je Trumpova administracija razširila zamrznitev na vse zvezne države ZDA. Administracija je zahtevala podrobne načrte nadzora od vseh držav. Trump je izjavil, da je goljufija v Kaliforniji, New Yorku in Illinoisu še hujša kot v Minnesoti. Zamrznitev sredstev je bila označena kot »uničujoč napad« na družine.

Ameriški preiskovalci so v zvezni državi Minnesota sprožili obsežno preiskavo domnevnih finančnih goljufij v centrih za dnevno varstvo otrok, potem ko so videoposnetki na družbenih omrežjih opozorili na morebitne nepravilnosti. Čeprav so bili številni centri, omenjeni v posnetkih, v preteklosti že oglobljeni zaradi kršitev varnostnih standardov, preiskovalci sprva niso odkrili dokazov o načrtnih goljufijah. Ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem je potrdila, da agenti zdaj izvajajo obsežno operacijo, ki se osredotoča na sistemske nepravilnosti v sektorju otroškega varstva. Preiskava se je razširila zaradi pritiska javnosti in novih indicev, ki nakazujejo na morebitno zlorabo javnih sredstev. Organi pregona preučujejo povezave med varnostnimi pomanjkljivostmi in finančnim poslovanjem omenjenih ustanov. Kljub predhodnim ugotovitvam, da ni bilo neposrednih dokazov o kaznivih dejanjih, so novi dokazi spodbudili zvezne organe k ukrepanju, kar kaže na povečan nadzor nad porabo sredstev v zasebnem sektorju varstva.

Zvezni preiskovalni urad (FBI) in Ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) sta napovedala znatno povečanje virov za preiskavo domnevnih razširjenih goljufij v zvezni državi Minnesota, ki so se osredotočale predvsem na centre za otroško varstvo. Operacija, ki jo je sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem označila za masovno preiskavo, je bila sprožena po objavi viralnega posnetka na družbenih omrežjih pretekli konec tedna. Preiskovalci se osredotočajo na nepravilnosti pri porabi proračunskih sredstev, namenjenih socialni pomoči in varstvu otrok v regiji, ki je znana po največji somalijski skupnosti v Združenih državah Amerike. Preiskava vključuje povečano prisotnost zveznih agentov na terenu, ki preverjajo finančno poslovanje številnih ustanov. Po navedbah predstavnikov DHS so bili številni cilji preiskave identificirani neposredno na podlagi javno objavljenih informacij in posnetkov, ki so nakazovali na neupravičeno prejemanje državnih subvencij. Čeprav so bili nekateri namigi podani s strani FBI, je javni pritisk po objavi posnetka znatno pospešil ukrepanje zveznih oblasti v tej zvezni državi. Namen operacije je zajeziti izkoriščanje javnih sredstev in zagotoviti transparentnost delovanja ponudnikov varstvenih storitev.

Po poročilih ABC News je Trumpova administracija zamrznila sredstva za otroško varstvo v vseh 50 zveznih državah in ne samo v Minnesoti. Zvezne države morajo zdaj predložiti podrobne načrte nadzora. Poleg tega je pritožbeno sodišče odločilo, da lahko Trumpova administracija zadrži sredstva Medicaida od organizacije Planned Parenthood in drugih zdravstvenih centrov, ki opravljajo splave, medtem ko postopek tožbe poteka.

Agenti ameriškega Ministrstva za domovinsko varnost so v ponedeljek v Minneapolisu začeli izvajati obsežno operacijo, usmerjeno proti razširjenim goljufijam na področju varstva otrok in drugih oblik finančnih prevar. Ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem je prek družbenega omrežja X potrdila, da so zvezne oblasti že na terenu in aktivno preiskujejo sume nepravilnosti. Preiskovalci so vstopili v več podjetij in opravili pogovore z uslužbenci, kar so potrdili tudi objavljeni videoposnetki operacije. Gre za usklajeno akcijo zveznih oblasti, ki naj bi razkrila mrežo zlorab javnih sredstev. Ministrica Noemova je preiskavo označila za odgovor na »vsesplošne goljufije«, vendar podrobnejših informacij o konkretnih osumljencih ali višini povzročene škode ministrstvo za zdaj še ni razkrilo.

Analitik je poročal, da se Trumpova "turneja maščevanja" seli v Belo hišo, ker naj bi ga eden od njegovih pomočnikov "ponižal". Republikanski poslanec, ki je Trumpu "trn v peti", je zbral na tisoče dolarjev s Trumpovo božično žalitvijo. Poročilo tudi navaja, da je Trump priznal, da tretji mandat "ni mogoč". V ZDA je britanski učitelj označen za teroristično grožnjo, ker je v razredu o ameriški politiki predvajal Trumpove videoposnetke.

V prvem letu drugega Trumpovega mandata je zunanja politika prevzela osrednjo vlogo, kar je presenetljivo glede na njegov 'America First' pristop iz leta 2024. Beli Afrikaner iz Južne Afrike, ki je v ZDA pričakoval preferencialno obravnavo kot begunec, je bil presenečen nad pridržanjem. Analiza mandata Karoline Leavitt kot tiskovne predstavnice Bele hiše pa jo označuje za 'lep obraz fašistov'.