Po zajetju Nicolása Madura so v Južni Floridi potekala praznovanja med Venezuelci. Grški premier Kyriakos Mitsotakis je izrazil upanje, da konec Madurovega režima prinaša novo upanje za Venezuelo. Donald Trump je razkril, da je Maduru pred aretacijo predlagal predajo, a jo je ta zavrnil. Po poročilih naj bi bilo v ameriškem napadu v Venezueli ubitih najmanj 40 ljudi, med njimi civilisti in vojaki.

Grški kmetje in mali trgovci so znatno zaostrili svoje protestne aktivnosti po celotni državi. Na vseslovenskem srečanju predstavnikov 62 kmečkih blokad v Malgari so udeleženci soglasno sprejeli odločitev o stopnjevanju pritiska na vlado premierja Kiriakosa Micotakisa. Od četrtka, 8. januarja, načrtujejo obsežne blokade avtocest, stranskih poti in carinskih uradov, vključno s ključnimi prometnicami, kot sta Egnatia Odos in avtocesta PATHE. Kmetje zahtevajo takojšnje rešitve za visoke stroške proizvodnje in nasprotujejo vladnim reformam, pri čemer nekateri ne izključujejo niti protestnega pohoda s traktorji v Atene. Hkrati je Odbor za boj na ljudskih tržnicah pozval k splošni stavki, ki se je začela v sredo, 7. januarja. Trgovci in proizvajalci protestirajo proti novemu zakonskemu predlogu, ki po njihovem mnenju ogroža obstoj malih prodajalcev v korist večjih poslovnih modelov. Sporne točke vključujejo obvezno digitalizacijo dovoljenj v petih letih in uvedbo novih dajatev. Protestnikom so podporo izrekli tudi delavski sindikati v Atiki, ki so na cestninskih postajah Elefsina in Afidnes delili letake ter pozivali k solidarnosti z agrarisckim sektorjem, medtem ko so vozniki izražali nezadovoljstvo nad visokimi cestninami in policijskimi zaporami.

V 75. letu starosti je zaradi posledic hudega srčnega infarkta v Atenah umrl Giorgos Papadakis, eden najprepoznavnejših obrazov grškega televizijskega novinarstva. Papadakis se je zgrudil na svojem domu v soseski Kolonaki, od koder so ga prepeljali v bolnišnico Laiko, kjer so kljub prizadevanjem zdravnikov lahko le potrdili njegovo smrt. Novinar, ki se je rodil 4. februarja 1951 v Haliandriju, je svojo kariero začel v tiskanih medijih, širši javnosti pa je postal znan v 80. letih prejšnjega stoletja z oddajo »Trije v zraku« na javni televiziji ERT. Papadakisova kariera je dosegla vrhunec leta 1992, ko je na televiziji ANT1 začel voditi informativno oddajo »Dobro jutro, Grčija« (Kalimera Ellada). Oddajo je vodil neprekinjeno skoraj 35 let, s čimer je postavil rekord za najdlje trajajočo jutranjo informativno oddajo v Grčiji. Od televizijskega vodenja se je s solzami v očeh uradno poslovil 4. julija 2025. Njegova smrt je sprožila val sožalja v političnem vrhu, med drugim sta se mu poklonila premier Kiriakos Micotakis in vodja opozicije Nikos Andrulakis, ki sta poudarila njegov neizbrisen pečat v grškem medijskem prostoru.

Evropska unija je po padcu režima Nicolasa Madura pozvala k spoštovanju volje ljudstva kot edine poti za obnovo demokracije v Venezueli. Države članice so z izjemo Madžarske v nedeljo, 4. januarja 2026, izrazile nujnost po mirnem prehodu in umiritvi razmer v državi. Visoka predstavnica EU za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je ob tem pozvala k splošni zadržanosti vseh vpletenih akterjev. Poziv prihaja le dan po dramatičnih dogodkih v Caracasu, kjer je bil v ameriški vojaški operaciji odstranjen dosedanji predsednik Nicolás Maduro. Bruselj poudarja, da je razrešitev krize mogoča le z vključujočim demokratičnim procesom, ki bo odražal dejansko politično voljo venezuelskih državljanov. Medtem ko so nekatere države članice, vključno z Grčijo, padec režima označile za novo upanje za državo, celotna povezava strmi k preprečevanju nadaljnjega nasilja in destabilizacije v regiji.

Grški politični prostor so pretresli ostri odzivi opozicijskih strank na ameriško vojaško operacijo v Venezueli in uradno stališče vlade premierja Kiriakosa Micotakisa. Nekdanji premier Aleksis Cipras je prek svojih sodelavcev obtožil aktualnega predsednika vlade servilnosti do Združenih držav Amerike in pomanjkanja diplomatske hrbtenice, kar naj bi po njegovem mnenju Grčijo mednarodno osramotilo. Opozicija trdi, da Micotakis s svojo držo odpira nevarna vrata tistim, ki bi utegnili ogroziti grško nacionalno suverenost, pri čemer so izpostavili zgodovinsko paralelo s turško invazijo na Ciper. Kritikam se je pridružil tudi predsednik stranke PASOK Nikos Andrulakis, ki je ameriško posredovanje označil za grobo kršitev mednarodnega prava in nevaren precedens. Čeprav je Andrulakis v preteklosti že obsodil režim Nicolása Madura, poudarja, da političnih sprememb ne bi smeli uveljavljati z orožjem. Hkrati so se v Nikoziji na Cipru zbrali protestniki pod vodstvom Komunistične pobude Cipra, ki so pred ameriškim veleposlaništvom obsodili imperialistično vmešavanje in opozorili na nevarnost vključevanja regije v nove vojaške konflikte pod vplivom ameriških strateških interesov.

Nekdanji grški premier Antonis Samaras je ostro kritiziral aktualnega predsednika vlade Kiriakosa Micotakisa zaradi njegovih izjav o razmerah v Venezueli in aretaciji Nicolása Madura s strani administracije Donalda Trumpa. Samaras je poudaril, da načela mednarodnega prava niso selektivna in da se nanje ne bi smeli sklicevati po lastni presoji ali z zamudo. Po njegovem prepričanju bi moral Micotakis to dejstvo upoštevati predvsem v luči ciprskega vprašanja ter groženj grškim otokom, Trakiji in nacionalni suverenosti v Egejskem morju. Spor znotraj vladajoče stranke Nova demokracija kaže na poglabljanje razkola med zmernim krilom premierja in bolj konservativno strujo, ki jo predstavlja Samaras. Nekdanji premier je izpostavil, da bi morala biti usoda Cipra in turške provokacije osrednje vodilo grške zunanje politike, namesto da se vlada osredotoča na oddaljene geopolitične dogodke v Latinski Ameriki. Micotakis se na očitke še ni odzval, so pa njegovi privrženci kritiko označili za nepotrebno spodkopavanje vlade v občutljivem času.

V grškem političnem prostoru se je razplamtel oster spor med opozicijo in vlado premierja Kiriakosa Micotakisa glede dogajanja v Venezueli. Nekdanji premier Aleksis Cipras in drugi opozicijski voditelji so Micotakisu očitali politično strahopetnost ter preveliko podredljivost zaveznikom po njegovih izjavah o vojaški operaciji Združenih držav Amerike v tej latinskoameriški državi. Opozicija trdi, da vlada z napadi na Ciprasa zgolj prikriva svojo nezmožnost obrambe nacionalnih interesov in kršitev mednarodnega prava. Kritike so se stopnjevale po uradnih odzivih iz palače Maksimos, ki so jih v Ciprasovem krogu označili za politično vulgarne in polne teorij zarot. Po mnenju opozicijskih strank se grška vlada neustrezno odziva na vojaško posredovanje v Venezueli, s čimer naj bi ogrozila ugled Grčije kot zagovornice mednarodne zakonitosti. Spor poudarja globoko polarizacijo v grški politiki, kjer se zunanjepolitična vprašanja pogosto uporabljajo za notranjepolitična obračunavanja med vladajočo Novo demokracijo in opozicijsko Sirizo.

V Grčiji se je razplamtel oster politični spor zaradi izjav premierja Kiriakosa Micotakisa glede ameriške vojaške operacije v Venezueli, v kateri je bil pridržan Nicolas Maduro. Voditelji opozicijskih strank so premierju očitali pomanjkanje spoštovanja do mednarodnega prava, potem ko je Micotakis padec Madurovega režima pozdravil in ga označil za brutalno diktaturo, hkrati pa se je izognil komentiranju pravne legitimnosti same ameriške intervencije. Nekdanji premier Antonis Samaras je poudaril, da načela mednarodnega prava ne smejo biti selektivna, medtem ko je voditelj stranke PASOK Nikos Andrulakis premierjeve besede označil za nesprejemljive in v nasprotju z zgodovinsko držo Grčije. Sokrates Famellos iz opozicije je opozoril, da takšno stališče državo sramoti in bi lahko posredno upravičilo morebitno prihodnjo agresijo Turčije pod vodstvom Recepa Tayyipa Erdogana. Politična razprava se tako seli na področje nacionalne varnosti in verodostojnosti grške zunanje politike v okviru širših mednarodnih odnosov.

Grška politična prizorišče pretresa oster besedni spopad med vladajočo Novo demokracijo in opozicijskimi strankami glede stališča do razmer v Venezueli in režima Nicolása Madura. Grška vlada pod vodstvom premierja Kiriakosa Micotakisa trdi, da je od začetka krize zavzela odgovorno držo in je v nenehnem stiku z evropskimi partnerji ter Združenimi narodi. Vladni tiskovni predstavnik Pavlos Marinakis je ostro kritiziral nekdanjega premierja Aleksisa Ciprasa in stranko Syriza, češ da so potrebovali skoraj 24 ur za izraz podpore »svojemu najljubšemu diktatorju« Maduru po njegovi aretaciji. Marinakis je opozoril na pretekle tesne vezi med Syrizo in venezuelskim režimom, vključno s spornimi obiski ministrov v Caracasu. Na drugi strani je stranka PASOK-KINAL vlado obtožila, da pri svojih izjavah zanemarja spoštovanje mednarodnega prava. Predstavniki PASOK so poudarili, da so režim v Venezueli označili za »neveilen avtokratski režim« in da evropski socialisti nikoli niso priznali izidov julijskih volitev. Opozicija premierju očita, da s svojo retoriko škoduje nacionalnim interesom. Hkrati so se pojavile kritike na račun drugih opozicijskih voditeljev, kot sta Kiriakos Velopulos in Zoe Konstantopulu, zaradi njunega domnevnega molka ali podpore stališčem ZDA, kar nekateri deli javnosti vidijo kot popuščanje zunanjim pritiskom.

Papež Leon XIV. je danes, 4. januarja 2026, po vojaškem posegu Združenih držav Amerike v Venezueli pozval k prednosti blaginje ljudstva pred vsemi drugimi vprašanji. Sveti oče je poudaril, da mora država ostati neodvisna, ter pozval k opustitvi nasilja in sprejetju poti pravičnosti in miru. Njegov odziv prihaja v času negotovosti po aretaciji Nicolása Madura, ki so jo izvedle ameriške sile. Dogajanje je sprožilo močne odzive tudi v Grčiji, kjer je minister za zdravje Adonis Georgiadis prizore praznovanja na ulicah primerjal s padcem hunte v Grčiji leta 1973. Georgiadis je izrazil upanje na svetlo demokratično prihodnost Venezuele po letih, ki jih je označil za »levičarsko hunto«. Medtem ko grški premier Kiriakos Micotakis pozdravlja padec režima kot novo upanje, opozicijska Komunistična partija Grčije (KKE) ostro obsoja ameriški napad kot obliko imperialističnega posredovanja. Razmere v regiji ostajajo napete, saj so ZDA nakazale možnost podobnih ukrepov tudi na Kubi.

Po zajetju Nicolása Madura so se pojavili pozivi uradnika ameriškega ministrstva za domovinsko varnost, naj se Venezuelci v ZDA prostovoljno vrnejo v domovino. Donald Trump je začasni predsednici Delcy Rodriguez zagrozil z 'višjo ceno'. Obtožili so ga, da je z napadom na Venezuelo zagrešil vojni zločin z namenom nadzora nad venezuelskim naftnim bogastvom.

Tiskovni predstavnik grške vlade Pavlos Marinakis je ostro obsodil stališča opozicijskih strank SYRIZA in PASOK glede nedavne aretacije venezuelskega voditelja Nicolasa Madura s strani Združenih držav Amerike. Marinakis je v uradni izjavi opoziciji očital ideološko zaslepljenost in plitkost, ki po njegovih besedah prevladujeta nad odgovornostjo, ki jo zahtevajo trenutne mednarodne okoliščine. Kritika je sledila po tem, ko je premier Kiriakos Micotakis podal izjave o razvoju dogodkov v Venezueli, na kar sta se odzvali obe največji opozicijski stranki. Vladni predstavnik je izpostavil, da je bil odziv stranke SYRIZA pričakovan zaradi njenih dolgotrajnih vezi z Madurovim režimom, medtem ko je stališče stranke PASOK označil za posebej problematično. Marinakis je poudaril, da PASOK v svoji izjavi ni niti z besedo omenil diktatorske narave Madurovega režima, kar je sicer izpostavila večina evropskih voditeljev in visokih uradnikov. Po mnenju grške vlade takšna drža opozicije kaže na pomanjkanje državniške drže pri ključnih zunanjepolitičnih vprašanjih in neusklajenost s širšim evropskim konsenzom o vprašanju Venezuele.

Nekdanji grški premier Aleksis Cipras je ostro obsodil vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli in aretacijo predsednika Nicolása Madura. Cipras je dogajanje označil za surovo kršitev mednarodnega prava in opozoril, da je svetovni pravni red nadomestilo pravo močnejšega. Po njegovih besedah Evropa ostaja nemočna pri uveljavljanju svoje vloge v mednarodni skupnosti, kar povečuje varnostna tveganja za države, kot je Grčija. Cipras je v svoji izjavi kritiziral tudi trenutno grško vlado pod vodstvom Kiriakosa Micotakisa. Očital mu je nesprejemljivo držo, ker se vlada ni jasno opredelila do zakonitosti ameriških dejanj. Nekdanji premier trdi, da takšna pasivnost ogroža nacionalne interese in spodkopava načela, na katerih temelji sodobna diplomacija. Incident po njegovem mnenju predstavlja nevaren precedens v mednarodnih odnosih, kjer vojaška sila prevlada nad suverenostjo držav.

Po ameriški vojaški operaciji za zajetje Nicolása Madura naj bi umrlo približno 40 ljudi, vključno s civilisti in vojaki. Donald Trump je razkril podrobnosti operacije in dejal, da je Maduru rekel, naj se preda, a je ta zavrnil. Napovedal je prehodno vlado v Venezueli. Padec Madura je sprožil praznovanja med Venezuelci na Floridi. Grški premier Kyriakos Mitsotakis je izjavil, da konec Madurovega režima ponuja novo upanje za Venezuelo.

Po aretaciji Nicolása Madura je ameriški predsednik Donald Trump ponudil Maduru možnost izgnanstva v Turčijo, vendar je Maduro to zavrnil. Trump je izjavil, da bo sodeloval z začasno predsednico Delcy Rodríguez pri vodenju države in njenega naftnega sektorja, vendar jo je opozoril na resne posledice, če ne bo sodelovala z ZDA. Trump je poudaril, da je s tem obnovil status Amerike kot edine svetovne velesile.

Po ameriški operaciji "Absolutna resolucija" v Venezueli, ki je pripeljala do zajetja predsednika Nicolása Madura, naj bi umrlo okoli 40 ljudi, med civilisti in vojaki. Maduro je bil prepeljan v zapor v Brooklynu. Predsednik Trump je razkril, da je Maduru pred operacijo ponudil možnost predaje, a jo je ta zavrnil. Grški premier Micotakis je izrazil upanje, da konec Madurovega režima prinaša novo upanje za Venezuelo.

Grški premier Micotakis je Madurovo vladavino označil za brutalno diktaturo in poudaril, da je prednostna naloga zaščita grških državljanov v Venezueli ter prehod v vključujočo vlado. Avstrijski kancler Mertz meni, da je pravna ocena ameriške intervencije v Venezueli zapletena. Opozicijska stranka SIRIZA je kritizirala Micotakisovo izjavo, ker se ni opredelil o zakonitosti dogodkov in ga obtožila selektivnega spoštovanja mednarodnega prava.

Po tem, ko so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, je venezuelsko vrhovno sodišče imenoval Delcy Rodríguez za začasno predsednico. Rusija in Kitajska sta zahtevali takojšnjo izpustitev Madura. Chuck Schumer je dejal, da je bilo zajetje Madura kršitev zakona, Hakeem Jeffries pa je dejal, da je to dejanje vojne proti Venezueli. Maduro je bil pridržan v Metropolitanskem pripornem centru v Brooklynu.

Grška opozicijska stranka PASOK-KINAL je ostro napadla vlado premiera Kiriakosa Micotakisa in podpredsednika vlade Kostisa Hadzidakisa zaradi domnevno neustreznega upravljanja kmetijskega sektorja. Opozicija vladi očita, da se namesto iskanja konkretnih rešitev za kmete poslužuje zgolj komunikacijskih manevrov in prelaganja odgovornosti na prejšnje administracije. Po navedbah stranke PASOK so neposredna plačila, ki so jih kmetje prejeli za podporo dohodku, letos dosegla najnižjo raven od začetka izvajanja skupne kmetijske politike. Spor se je zaostril po objavi podpredsednika Hadzidakisa, ki je navajal visoke zneske izplačil prek agencije OPEKEPE v letu 2025. PASOK trdi, da so te številke zavajajoče, saj naj bi velik del sredstev iz programa razvoja podeželja dejansko končal v rokah podjetnikov, gradbincev in investitorjev v kmečki turizem, namesto pri aktivnih kmetih. Stranka poudarja, da primarni sektor ne prenese več iluzij in zahteva politično odgovornost ter strateški načrt, ki bi dejansko pomagal pridelovalcem, ki se spopadajo s težkimi gospodarskimi razmerami. Napetosti med največjo opozicijsko silo in vlado se stopnjujejo v obdobju, ko kmetje opozarjajo na nevzdržne stroške pridelave in pomanjkljivo sistemsko podporo.

Grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis se je v Parizu udeležil strateškega srečanja voditeljev t. i. koalicije voljnih, ki ga je sklical francoski predsednik Emmanuel Macron. Glavni namen srečanja v francoski prestolnici je bila uskladitev konkretnih prispevkov posameznih držav za podporo Ukrajini v boju proti ruski agresiji. Voditelji so v okviru pogovorov o prihodnjih korakih za stabilizacijo regije preučevali možnosti za dodatno vojaško in humanitarno pomoč, hkrati pa so skušali poenotiti strategijo glede ukrajinskega mirovnega načrta. Ta diplomatska iniciativa odraža naraščajoče prizadevanje evropskih zaveznic za učinkovitejše usklajevanje neposredne podpore Kijevu. Udeležba grškega premierja na vrhu potrjuje vlogo Grčije kot pomembne partnerice v širši mednarodni koaliciji. Grčija je že pred tem pokazala pripravljenost na aktivno vključevanje v reševanje energetske in varnostne problematike, povezane z vojno. Današnji pogovori v Parizu so služili kot platforma za dokončno določitev obsega pomoči, ki jo bodo zaveznice zagotovile v prihodnjem obdobju, pri čemer je bila poudarjena potreba po hitrem in operativnem ukrepanju na terenu. Srečanje se neposredno navezuje na predhodna bilateralna sodelovanja, zlasti na področju energetske neodvisnosti, ki so bila vzpostavljena med Atenami in Kijevom ob koncu lanskega leta.

Grška opozicijska stranka PASOK je v seriji javnih izjav ostro kritizirala vlado Kiriakosa Micotakisa in desničarsko stranko Grška rešitev (Elliniki Lysi), ki jo vodi Kiriakos Velopulos. Glavno jabolko spora ostajajo očitki o domnevnem sodelovanju med vladajočo Novo demokracijo in stranko Grška rešitev pri spreminjanju sestave neodvisnega organa za zagotavljanje tajnosti komunikacij (ADAE). PASOK trdi, da sta stranki sodelovali, da bi vplivali na preiskavo v škandal s prisluškovanjem, ki že dalj časa pretresa grško politično prizorišče. PASOK je stranko Velopulosa označil za nekakšnega zaščitnika oziroma orodje vlade, ki prevzema odgovornost za dejanja Micotakisa. Poleg ustavnih in institucionalnih vprašanj se je politični konflikt razširil tudi na gospodarsko področje. PASOK je podpredsedniku vlade Kostisu Hacidakisu očital sprevračanje dejstev glede stanja v kmetijstvu. Medtem ko vlada trdi, da kmetijski sektor v zadnjih sedmih letih cveti, opozicija poudarja, da gre le za vladno propagando, ki ne odraža realnih težav kmetov. Stranka Grška rešitev je na očitke odgovorila s protiobtožbami, da je prav PASOK tisti, ki v parlamentu pogosto glasuje za vladne predloge in s tem dejansko deluje kot opora trenutni oblasti. Te napetosti kažejo na poglobitev politične polarizacije v Grčiji glede vprašanj neodvisnih institucij in ekonomske politike.

Grški politični in državni vrh se je 1. januarja 2026 udeležil slovesne novoletne doksologije v atenski metropolitanski katedrali. Dogodka so se udeležili predsednik republike Konstantinos Tasulas, premier Kiriakos Micotakis, predsednik parlamenta Nikitas Kaklamanis in vodja opozicije Nikos Andrulakis. Po verskem obredu sta predsednik države in premier nadaljevala druženje v znani kavarni Da Capo na trgu Kolonaki, kjer se jima je pridružilo več visokih politikov in gospodarstvenikov. Med neformalnim srečanjem je premier Micotakis razkril osebno novico, da je njegov sin Konstantinos zaprosil za roko priznano grško teniško igralko Mario Sakari, poroka pa je načrtovana za leto 2027. Na političnem področju je predsednik vlade izrazil namero za takojšnje iskanje konsenza s stranko PASOK glede imenovanja vodilnih v neodvisnih državnih organih. Premierjev poziv sledi njegovi novoletni poslanici, v kateri je že dan prej poudaril nujnost narodnega soglasja in premagovanja kroničnih težav države. Razprava v kavarni se je dotaknila tudi morebitnih sprememb zakonodaje, ki bi olajšale glasovanje v parlamentu za ključna imenovanja.

Grški premier Kiriakos Micotakis je v spremstvu ministra za zdravje Adonisa Georgiadisa in namestnika ministra Mariosa Temistokleusa obiskal splošno bolnišnico Geogios Genimatas v Atenah. Obisk je bil namenjen pregledu nedavnih infrastrukturnih izboljšav, ki so bile financirane iz evropskega Sklada za okrevanje in odpornost. Premier si je ogledal prenovljeno kardiološko kliniko ter posodobljeno računalniško opremo, ki vključuje nov sistem za elektronsko sledenje pacientom na oddelku za nujno medicinsko pomoč. Ta sistem, ki deluje od junija, omogoča hitrejšo triažo in učinkovitejše napotitve k ustreznim zdravnikom brez nepotrebnih zamud. Med obiskom se je Micotakis srečal z osebjem in pacienti, s katerimi je izmenjal novoletna voščila. Vodstvo bolnišnice je predsednika vlade podrobno seznanilo s postopki, ki so bili uvedeni za skrajšanje čakalnih dob in izboljšanje oskrbe na urgenci. Obisk poudarja osredotočenost grške vlade na digitalizacijo in modernizacijo javnega zdravstvenega sistema, kar ostaja ena izmed ključnih prioritet njihovega mandata v okviru širših reform zdravstvenega sektorja.

Grški premier Kiriakos Micotakis je ostro obsodil ravnanje radikalne manjšine kmetov, ki s cestnimi blokadami hromijo državo, ter njihove metode označil za nasilne. Micotakis poudarja, da protesti niso reprezentativni za celoten kmetijski sektor, saj je v blokadah udeležen le majhen delež kmetov, medtem ko večina išče pot do dialoga z vlado. Kljub pritisku zaradi naraščajočih stroškov proizvodnje in zmanjšanja evropskih subvencij, premier opozarja, da kmetje z oviranjem državljanov izgubljajo moralno prednost. V luči geopolitičnih negotovosti je napovedal tudi nadaljnje investicije v obrambo. Hkrati se z resno politično in gospodarsko krizo spopadata tudi Gambija in Pakistan. Vodja gambijske opozicije Ousainou Darboe je vlado obtožil neizpolnjenih obljub in opozoril na propadanje kmetijstva, pomanjkanje pitne vode ter zlorabo državnih sredstev za politične kampanje predsednika Barrowa. Pakistan pa vstopa v leto 2026 obremenjen s ponovnim vzponom terorizma in krhkostjo gospodarstva. Čeprav je bila prodaja večinskega deleža letalske družbe PIA označena za uspeh, država še vedno ne naslavlja korenitih vzrokov za nasilje in sistemsko korupcijo, kar postavlja pod vprašaj stabilnost regije v prihodnjem letu.

Grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis je v svoji poslanici ob prehodu v leto 2026 poudaril nujnost premagovanja kroničnih težav države in pozval k narodnemu soglasju. Premier se je osredotočil na prihajajoče izzive novega leta ter izpostavil pomen samozavesti in optimizma za prihodnost. Poseben del sporočila je namenil kmetijskemu sektorju, pri čemer je kmete znova pozval k dialogu. Ob tem je poudaril, da pogovori ne smejo potekati pod pritiskom cestnih zapor, ki hromijo družbo, saj so težave v primarnem sektorju ena od ključnih patologij, ki jih mora Grčija še rešiti. Micotakis se je v nagovoru zahvalil tudi vsem delavcem, ki so dolžnosti opravljali med prazniki, in povzel dosežke države v preteklem letu 2025. Po njegovih besedah leto 2026 prinaša številne priložnosti, a le pod pogojem, da se ohrani družbena povezanost in sposobnost za medsebojno razumevanje. Premier je izrazil prepričanje, da je Grčija na pravi poti, vendar zahteva proces modernizacije države stalno prizadevanje vseh deležnikov in opustitev starih, neučinkovitih praks.

Grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru državljane pozval, naj v leto 2025 vstopijo z visoko mero samozavesti in optimizma. Premier je izpostavil, da silvestrovo ne predstavlja le časa za praznovanje, temveč tudi priložnost za globok premislek o dosežkih preteklega leta in pripravljenost na prihajajoče izzive. V svojem sporočilu je poudaril, da se Grčija kljub globalnim negotovostim nahaja v položaju, ki ji omogoča stabilen razvoj. Micotakis je v nagovoru nagovoril različne segmente družbe in izpostavil nujnost enotnosti pri doseganju nacionalnih ciljev. Čeprav se država spopada s številnimi zunanjimi pritiski, premier verjame, da bodo strukturne reforme in premišljena politika prinesle boljšo prihodnost za vse prebivalce. Poslanica je bila usmerjena predvsem v krepitev javne morale in poudarjanje stabilnosti grškega gospodarstva v evropskem kontekstu.

Grški vladni tiskovni predstavnik Pavlos Marinakis in minister za okolje ter energijo Stavros Papastavrou sta predstavila izčrpen pregled vladnih dosežkov v letu 2025, ki so ga zaznamovale korenite reforme in krepitev strateškega položaja države. Marinakis je v svoji analizi izpostavil zmanjšanje davčnih obremenitev, boj proti davčnim utajam ter pospešitev sodnih postopkov. Poseben poudarek je bil namenjen zunanji politiki, kjer je Grčija z zgodovinskimi sporazumi z ZDA na področju energetike in sodelovanjem s podjetjem Chevron pri raziskavah ogljikovodikov utrdila svojo vlogo ključnega energetskega vozlišča v Sredozemlju. Minister Papastavrou je podrobneje razčlenil 11 ključnih ukrepov Ministrstva za okolje in energijo, ki vključujejo vzpostavitev vertikalnega plinskega koridorja, ustanovitev novih nacionalnih morskih parkov v Egejskem morju ter projekte za zaščito gorskih območij in boj proti pomanjkanju vode. Kljub vladnemu optimizmu pa se kabinet premiera Kiriakosa Micotakisa spopada z lokalnim odporom. Komunistična partija Grčije (KKE) je v parlamentu sprožila vprašanje glede gradnje ogromnega fotonapetostnega parka v Makrirahiju, kjer se prebivalci in kmetje bojijo izgube kmetijskih površin in negativnih vplivov na lokalno gospodarstvo, kar je sprožilo tudi sodne postopke proti občini in investitorjem.

Grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis je na predvečer novega leta v palači Maksimos tradicionalno sprejel kolednike. V prazničnem vzdušju je premierju in njegovi hčerki Sofii novoletne voščilnice in pesmi zapela delegacija Združenja Liosiotov iz Ilioua. Dogodek, ki velja za pomemben del grške kulturne tradicije, so zaznamovale narodne noše, ljudski običaji in uradna voščila za prihajajoče leto. Obisk kolednikov v premierjevi rezidenci predstavlja simbolno ohranjanje kulturne dediščine v političnem vrhu države. Micotakis je ob tej priložnosti poudaril pomen tradicije, medtem ko so mediji izpostavili sproščeno vzdušje in prisotnost članov družine. Takšni dogodki služijo kot pomemben element grške mehke moči in ohranjanja nacionalne identitete v javnem diskurzu.

Grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis si je v spremstvu predsednika nogometnega kluba Panathinaikos Janisa Alafuzosa in župana Aten Harisa Dukasa ogledal potek gradbenih del na novem stadionu v atenski četrti Votanikos. Projekt, ki je del širšega načrta za dvojno regeneracijo mesta, se po zagotovilih izvajalcev odvija skladno s predvidenimi časovnimi načrti. Micotakis je med obiskom izrazil zadovoljstvo nad napredkom in poudaril, da nekdanje neuresničljive sanje zdaj postajajo resničnost. Po načrtih bodo betonska dela zaključena do maja 2026, celoten objekt pa naj bi bil predan v uporabo maja 2027. Projekt ne predstavlja le novega športnega doma za enega najuspešnejših grških klubov, temveč pomeni tudi obsežno urbanistično prenovo zapuščenega industrijskega območja Aten. Premier je ob tej priložnosti izpostavil pomen sodelovanja med državo, lokalno samoupravo in zasebnim sektorjem pri izvedbi strateških infrastrukturnih projektov, ki bodo izboljšali kakovost življenja v prestolnici.

Predsednik Republike Srbije Aleksandar Vučić je ob koncu leta prejel številne novoletne in božične čestitke tujih državnikov in predstavnikov mednarodnih organizacij. Iz njegovega urada za sodelovanje z mediji so sporočili, da so mu voščila med drugimi poslali kitajski predsednik Xi Jinping, ruski predsednik Vladimir Putin in grški premier Kiriakos Micotakis. Na seznamu pošiljateljev so se znašli tudi visoki predstavniki Evropske unije ter voditelji drugih evropskih in svetovnih držav. Prejeta sporočila poudarjajo pomen dvostranskega sodelovanja in ohranjanja diplomatskih stikov v prihajajočem letu. Vučić je javnost o prejetih čestitkah obvestil preko uradnih kanalov, kar v diplomatskem protokolu služi kot potrditev zunanjepolitičnega položaja Srbije in njenih odnosov tako z vzhodnimi kot zahodnimi velesilami. Dogodek odraža rutinsko diplomatsko prakso ob koncu koledarskega leta, ki pa v primeru Srbije poudarja njeno specifično nevtralno držo med različnimi geopolitičnimi bloki.

Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je pozval k poslušanju legitimnih zahtev trgovcev, ki so v Iranu protestirali proti draginji. V Grčiji medtem vlada išče načine za prekinitev kmečkih blokad, med drugim z iskanjem "prostovoljcev", ki bi prekinili proteste. Hkrati se pojavljajo kritike, da vlada s svojimi potezami podpira velike monopolne skupine v kmetijstvu.

V Pakistanu se je s prodajo nacionalnega letalskega prevoznika Pakistan International Airlines (PIA) konzorciju Arif Habib začel obsežen proces privatizacije 24 državnih podjetij. Čeprav je bila končna cena ob javni dražbi 135 milijard rupij, bo vlada prejela le dobrih 10 milijard, kar je v državi sprožilo ostre razprave o ustreznosti vrednotenja državnega premoženja. Načrt privatizacije, ki vključuje tri faze v obdobju petih let, sledi opozorilom generalporočnika Sarfraza Ahmeda iz Sveta za olajšanje posebnih naložb (SIFC). Ahmed je javno kritiziral gospodarsko politiko države in opozoril na pomanjkanje načrta za gospodarsko rast ter na nevzdržno davčno politiko, ki zavira domače in tuje investicije. Istočasno se v Grčiji premier Kiriakos Micotakis spopada z zaostrenimi protesti kmetov. Premier je kmetom, ki s traktorji zapirajo ključne prometnice, očital nasilne taktike in pomanjkanje pripravljenosti na dialog. Micotakis je poudaril, da blokade ogrožajo gospodarsko dejavnost in preskrbo trga, hkrati pa opozoril, da kmetje s stopnjevanjem pritiska izgubljajo legitimnost v očeh javnosti. Grška vlada sicer obljublja hitrejše in preglednejše izplačilo subvencij do konca leta, vendar kmetje vztrajajo pri svojih zahtevah, kar povečuje politično napetost v državi.

Grška opozicijska stranka PASOK je uradno zavrnila povabilo premierja Kiriakosa Micotakisa na srečanje, ki bi bilo namenjeno imenovanju novih vodstev neodvisnih državnih organov. Predstavniki stranke pod vodstvom Nikosa Andrulakisa so poudarili, da vprašanja neodvisnih institucij ne smejo postati predmet političnega barantanja za zaprtimi vrati. Namesto tega predlagajo pregleden postopek v parlamentu, ki bi temeljil na javni predstavitvi življenjepisov kandidatov in upoštevanju ustavnih določil o delovanju konference predsednikov parlamenta. Stranka PASOK vztraja, da je takšen pristop edini način za zagotovitev meritokracije in povrnitev zaupanja v demokratične institucije, ki so bile po njihovih navedbah v preteklosti tarča napadov vladajoče Nove demokracije. Znotraj same stranke PASOK pa se spopadajo z notranjimi trenji, saj je župan Aten Haris Dukas kritiziral trenutno vodstvo pod Andrulakisom. Dukas je opozoril, da avtonomna pot stranke ne sme pomeniti samoizolacije, in se zavzel za bolj vključen ter odprt dialog z družbo. Kljub notranjim nesoglasjem pa je Dukas izključil možnost kakršnega koli sodelovanja z vladajočo stranko Nova demokracija, saj meni, da politika premierja Micotakisa spodbuja delitve med socialnimi skupinami. Napetosti med vlado in opozicijo glede neodvisnih organov odražajo širšo politično nestabilnost v državi, ki jo dodatno obremenjujejo pretekle preiskave korupcijskih škandalov.

Grški kmetje so okrepili svoje proteste v Zahodni in Vzhodni Makedoniji ter Trakiji, medtem ko so kmetje v osrednji Grčiji in Evboji napovedali nadaljevanje protestov po praznikih. Vlada je bila obtožena širjenja neresnic o protestih, medtem ko je stranka SYRIZA kritizirala premierja Micotakisa zaradi napačnega dojemanja kmetov.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je komentiral tristransko srečanje med Izraelom, Grčijo in Ciprom v Jeruzalemu in poudaril, da Ankara ne bo dovolila kršitev svojih pravic v Egejskem in Sredozemskem morju. Grški zunanji minister Giorgos Gerapetritis je medtem izpostavil pomen ohranjanja odprtih komunikacijskih kanalov s Turčijo za preprečevanje napetosti. Napovedano je tudi srečanje med grškim premierjem Micotakisem in Erdoganom v Ankari v prihodnjih mesecih.

Generalni sekretar Centralnega komiteja KKE, Dimitris Kucumbas, je sprejel božične kolednike iz bratovščine Aten Agia Paraskevi Konitsa - "Kerasovo" in skupine Nikosa Filipidisa. Kucumbas je izrazil podporo bojem delavcev in kmetov, ki po njegovem mnenju "odpirajo poti" za prihodnost grškega ljudstva.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je po tristranskem vrhu z grškim premierjem Kiriakosom Micotakisom in ciprskim predsednikom Nikosom Christodoulidesom opozoril, da bo odziv na morebitni iranski napad na Izrael zelo oster. Voditelji Izraela, Grčije in Cipra so se sestali v Jeruzalemu, da bi okrepili tristranski dialog v luči napetosti s Turčijo.

Grški premier Kyriakos Mitsotakis je izjavil, da se njegova vlada ne bo uklonila izsiljevanju kmetov, ki protestirajo. Izjavo je podal na zadnji seji vlade v letu 2025, na kateri so obravnavali teme od umetne inteligence do pravosodja, in izrazil upanje, da se bodo protesti kmalu umirili. Prav tako je spomnil na izplačila kmetom.

Premier Kiriakos Micotakis je v svojem govoru na seji vlade ponovno napadel kmete in poudaril, da ne bodo podlegli izsiljevanju. Dodal je, da so možnosti za pomoč kmetom omejene, policija pa bo poskrbela za sprostitev blokiranih cest.

Grški kmetje so se odločili olajšati promet med božičnimi prazniki. Kmetje pri Atalanti so traktorje umaknili na rob cestišča na avtocesti Atene-Solun, medtem ko so kmetje pri Kalpakiju v Ioannini sejo sklenili, da bo blokada odprta do petka. Kljub odprtju cest bodo kmetje božič preživeli na blokadah, od torka pa bodo traktorje umaknili na robove cest. Policija opozarja na varnostne pomisleke.

Kmetje nadaljujejo s protesti, blokirajo ceste, med drugim tudi most v Chalkidi. Sindikati in taksisti izražajo podporo kmetom. Sokratis Famelos obtožuje premierja Mitsotakisa za situacijo in zatrjuje, da zavaja kmete. Vlada preko Pavlosa Marinakisa ponavlja, da si želi dialoga, vendar ne bo spreminjala postavljenih meja.

Grški premier Kyriakos Mitsotakis se je udeležil trilateralnega vrha Grčije, Cipra in Izraela v Jeruzalemu. Srečanje je poudarilo sodelovanje med državami na področjih obrambe, varnosti, energije, inovacij, povezljivosti in civilne zaščite. To je prvo takšno srečanje po septembru 2023, ki stremi k okrepitvi odnosov med državami.

ZDA so pozvale strani v konfliktu v Sudanu k takojšnji prekinitvi ognja. Sudanski premier je pozval Združene narode, naj podprejo načrt njegove vlade za ponovno vzpostavitev stabilnosti. Ameriški sodnik je odredil Trumpovi administraciji, da vrne 137 državljanov Venezuele, ki so bili deportirani v salvadorski zapor.

Grški kmetje so nadaljevali s protesti in za 22. dan zapored odprli cestninske postaje na avtocesti Atene-Solun, da bi omogočili brezplačen prehod voznikom. Kmetje iz Evie in Tebe so odprli cestninsko postajo Afidnes. Kmetje so se odločili, da ne bodo dvignili zapornic cestninske postaje Oraiokastro v Solunu. Napovedali so tudi blokado tunelov Tempe za tovornjake v ponedeljek.

Grški premier Kiriakos Micotakis bo v ponedeljek obiskal Jeruzalem in Ramalo. V Jeruzalemu se bo srečal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, s katerim bosta govorila o krepitvi tristranskega sodelovanja med Grčijo, Ciprom in Izraelom na področjih obrambe, varnosti, energetike, povezljivosti, civilne zaščite in inovacij. Nato bo Micotakis obiskal Ramalo, kjer se bo srečal s predsednikom palestinske oblasti Mahmudom Abasom in poudaril stališče Grčije glede rešitve dveh držav.

Grška mornarica je prevzela fregato »Kimon«, prvo od novih fregat Belharra, v francoskih ladjedelnicah Naval Group v Lorientu. Premier Kyriakos Mitsotakis je poudaril, da ta fregata predstavlja novo dobo za grške oborožene sile. Minister za obrambo Nikos Dendias je dodal, da Grčija s tem pridobiva najmočnejšo mornarico v svoji zgodovini. Fregata »Kimon« bo sprva poslana v Indo-Pacifik.

Grški premier Kiriakos Micotakis je izrazil podporo Grčije Ukrajini ob prihodu na vrh v Bruslju. Poudaril je, da Grčija podpira finančno stabilnost Ukrajine, da bi se lahko branila pred rusko invazijo. Micotakis je tudi izpostavil, da grška srca bijejo v Lorientu, kjer se dviga grška zastava na fregati Belharra, kar dokazuje prehod grških oboroženih sil v novo dobo.

Opozicija je ostro kritizirala vlado zaradi škandala v OPEKEPE. Kostas Tsukalas je izjavil, da vlada poskuša ustvariti amnezijo glede škandala v grški družbi in se sprašuje, kako so lahko ministri po volilni kampanji sproščeno gledali nogomet na domu Manolisa Ksilurisa. Viri iz PASOK so trdili, da je se je g. Bratakos pridružil seznamu ministrov, ki ne vedo, kako je prišlo do škandala OPEKEPE, in da naj bi poskušal prepričati, da na srečanjih v Maksimosu sploh ni bilo govora o transparentnosti v OPEKEPE.

Voditelji držav EU so se po 15-urnih pogovorih dogovorili o posojilu Ukrajini v višini 90 milijard evrov. Posojilo bo financirano s posojilom na finančnih trgih in bo bremenilo proračun EU, razen če Ukrajina prejme vojne reparacije. Dogovor so dosegli brez uporabe zamrznjenih ruskih sredstev.

Grški vladni predstavnik Pavlos Marinakis je izrazil prepričanje, da bo vlada dosegla dogovor s kmeti glede cene električne energije v kmetijstvu, pri čemer je poudaril postopen pristop. Marinakis je dejal, da je vlada premierja Micotakisa izpolnila več zahtev kmetov kot katerakoli druga vlada doslej in da so potrebne pojasnitve, ki pa zahtevajo dialog.