Ameriški predsednik Donald Trump je v intervjuju za časnik The New York Times izjavil, da Združene države Amerike za nadzor nad Grenlandijo ne potrebujejo nakupa, temveč se lahko sklicujejo na obrambni pakt iz leta 1951. Po poročanju virov blizu Bele hiše Trump meni, da je popoln nadzor nad otokom strateškega pomena, pri čemer je poudaril, da so njegovi lastni interesi pomembnejši od mednarodnih pogodb. Ameriški predsednik je ob tem izrazil prepričanje, da bi moralo mednarodno pravo veljati selektivno, sam pa bi nastopal kot končni razsodnik v posameznih primerih. Izjave predsednika Trumpa in namestnika vodje njegovega kabineta Stevena Millerja so povzročile diplomatski pretres v Evropi. Danska premierka Mette Frederiksen in drugi evropski voditelji so izrazili ogorčenje nad ameriškimi teritorialnimi ambicijami. Viri navajajo, da so evropski zavezniki šokirani nad retoriko, ki spodkopava suverenost danske države in uveljavljen mednarodni red. Danska vlada je v preteklosti že večkrat zavrnila kakršno koli možnost prodaje ali predaje nadzora nad Grenlandijo. Kritiki opozarjajo, da Trumpova drža temelji na prepričanju, da njegovo moč omejuje le lastna morala in ne zunanje pravne norme. Takšna politika vzbuja zaskrbljenost glede prihodnosti transatlantskih odnosov in varnostne arhitekture v Arktiki. Grenlandija, ki je avtonomno ozemlje v okviru Danskega kraljestva, predstavlja ključno geostrateško točko, njena morebitna destabilizacija pa bi lahko imela dolgoročne posledice za stabilnost celotne regije.