Litovski predsednik Gitanas Nausėda je v pogovoru za tiskovno agencijo BNS napovedal, da bo Litva v okviru zahodnih varnostnih jamstev v Ukrajino napotila vojaško ladjo. Gre za razširitev vojaške pomoči, ki poleg kopenskega kontingenta vključuje tudi delovanje na morju, s čimer želi Vilna prispevati k ohranjanju miru in stabilnosti v regiji. Nausėda je poudaril, da je zagotavljanje varnosti nujno tako na kopnem kot tudi na morju in v zraku. Odločitev za napotitev plovila v ukrajinske akvatorije predstavlja pomemben korak v litovski zunanji politiki in podpori Kijevu. Litva se s tem dejanjem neposredno vključuje v izvajanje varnostne deklaracije, ki so jo zahodne države oblikovale za zaščito Ukrajine pred nadaljnjo agresijo. Po besedah predsednika bo država pri tem sodelovala v skladu s svojimi zmogljivostmi in velikostjo, vendar z jasno namero krepitve ukrajinske obrambne infrastrukture. Čeprav podrobnosti o točnem tipu ladje in časovnem okviru napotitve še niso v celoti razkrite, napoved odmeva kot jasen signal zavezništva med Vilno in Kijevom. Takšna poteza bi lahko vplivala na varnostno dinamiko v Črnem morju, kjer so razmere zaradi trajajočega konflikta izjemno napete. Litva s tem utrjuje svojo vlogo kot ena najtesnejših zaveznic Ukrajine znotraj Evropske unije in zveze NATO.

Litva je izrazila pripravljenost, da v okviru varnostnih jamstev v Ukrajino napoti do 150 vojakov skupaj z oborožitvijo in bojno tehniko. Svetovalka litovskega predsednika Asta Skaisgirytė je 6. januarja v izjavi za radijsko postajo Žinių radijas pojasnila, da bi se premestitev kontingenta lahko izvedla po vzpostavitvi ustreznih pogojev v regiji. Odločitev predstavlja del širših prizadevanj baltske države za krepitev obrambnih zmogljivosti Kijeva sredi trajajočega konflikta. Napovedana vojaška pomoč vključuje tako živo silo kot težko opremo, kar poudarja litovsko zavezo k aktivni podpori ukrajinski suverenosti. Skaisgirytėjeva je izpostavila, da je operacija tesno povezana z varnostnimi sporazumi, ki jih Litva sklepa z Ukrajino. Čeprav natančen časovni okvir napotitve še ni določen, gre za pomemben korak v stopnjevanju neposredne vojaške asistence s strani članice zveze Nato.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Japonska, Litva, Avstralija in Nova Zelandija so se v sredo pridružile številnim državam, ki so izrazile globoko zaskrbljenost zaradi kitajskih vojaških manevrov s pravim strelivom v bližini Tajvana. Japonska vlada je uradno prenesla svoje pomisleke Pekingu in opozorila, da tovrstne dejavnosti neposredno stopnjujejo napetosti v Tajvanski ožini. Podobne pozive k zadržanosti in deeskalaciji so podale tudi Litva, Avstralija in Nova Zelandija, ki so izpostavile pomen ohranjanja stabilnosti v regiji. Kitajska ljudska osvobodilna vojska je pred tem izvedla obsežne dvodnevne vaje, ki so vključevale simulacijo blokade otoka in izstreljevanje raket. Manevri so sledili ponovljenim izjavam kitajskega predsednika Xija Jinpinga o neizogibni priključitvi Tajvana. Mednarodna skupnost se je na te dogodke odzvala s poudarjanjem nujnosti mirnega reševanja sporov, medtem ko je tajvanski predsednik Lai Ching-te obljubil odločno obrambo suverenosti otoka.

Litovsko zunanje ministrstvo je ponovno izrazilo zaskrbljenost zaradi kitajskih vojaških vaj okoli Tajvana in pozvalo, naj se ne ruši obstoječe stanje. Tajvanski zunanji minister Lin Chia-lung je pozdravil podporo Litve in poudaril skupne demokratične vrednote in stališče glede stabilnosti v Tajvanski ožini.

Litva je s švedskim podjetjem Saab sklenila pogodbo o nakupu mobilnih sistemov zračne obrambe kratkega dosega v vrednosti 320 milijonov evrov. Litovsko obrambno ministrstvo je odločitev utemeljilo s potrebo po krepitvi zmogljivosti na vzhodnem krilu zveze Nato, kjer zračna obramba velja za eno najšibkejših točk baltskih držav. Nakup vključuje sisteme RBS 70 NG, ki so znani po svoji mobilnosti in odpornosti na elektronsko motenje. Investicija v sodobno oborožitev je del širšega prizadevanja baltskih držav za odvračanje morebitne agresije in zagotavljanje varnosti v regiji. Nova oprema bo litovskim oboroženim silam omogočila učinkovitejšo zaščito kritične infrastrukture in vojaških enot pred zračnimi grožnjami. Prve dobave sistemov so predvidene v prihodnjih letih, s čimer bo Litva znatno posodobila svoj obrambni arzenal v času povečanih geopolitičnih napetosti v Vzhodni Evropi.

Litovske oblasti so začele postopek posodobitve nacionalne varnostne strategije, v kateri Rusko federacijo opredeljujejo kot neposredno in eksistencialno grožnjo državi. Novi dokument opozarja, da bi bila Rusija do konca tega desetletja lahko sposobna sprožiti vojaški spopad proti zvezi Nato. Litovska obveščevalna služba in obrambno ministrstvo ocenjujeta, da se verjetnost vojaškega konflikta s pogledom proti letu 2030 znatno povečuje, kar zahteva prilagoditev obrambnih zmogljivosti in krepitev zavezniške prisotnosti v regiji. Strategija poudarja potrebo po dolgoročni pripravljenosti na morebitno agresijo, saj se varnostne razmere v baltski regiji vztrajno poslabšujejo. Litva namerava v okviru nove strategije povečati investicije v obrambni sektor in okrepiti civilno odpornost. Dokument služi kot uradno opozorilo mednarodni skupnosti o resnosti razmer na vzhodnem krilu Nata, hkrati pa odraža strateško oceno, da vojna v Ukrajini neposredno vpliva na dolgoročno varnostno arhitekturo celotne Evrope.

Litva je opremila mostove na meji z Rusijo in Belorusijo z inženirskimi konstrukcijami, namenjenimi namestitvi eksploziva. Te priprave so del širših prizadevanj baltskih držav za okrepitev obrambe pred potencialnimi vojaškimi grožnjami.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je konec oktobra slovesno odprl nov odsek avtoceste "Via Baltica", ki povezuje Poljsko z baltskimi državami. Na dogodku s svojim litovskim kolegom sta poudarila dvojni, tudi vojaški namen te prometnice, ki naj bi okrepila povezave in vpliv Poljske v regiji Baltika.

Močan vihar je prizadel baltsko regijo, zlasti Litvo, Latvijo in Estonijo. Orkanski vetrovi so povzročili izpade električne energije pri več deset tisoč gospodinjstvih, prekinili promet in poškodovali domove. Reševalne službe so poročale o stotinah primerov podrtih dreves in poškodovanih stavb. K sreči ni poročil o večjih žrtvah.

Litvanske oblasti so sprejele zakon o obveščevalnih službah, ki omogoča pregon državljanov zaradi povezav z Rusijo, pod pretvezo zaščite pred domnevno rusko grožnjo. Zakon varnostnim službam daje pooblastila za pridržanje in preiskovanje oseb brez sodne odredbe, vključno z možnostjo nadzora, zbiranja podatkov in preiskav domov ter vozil.

Latvija je sprejela odločitev o izstopu iz Ottawske konvencije, ki prepoveduje uporabo, skladiščenje in proizvodnjo protipehotnih min. Odločitev je stopila v veljavo danes, je sporočila tiskovna predstavnica Ministrstva za zunanje zadeve Diāna Eglīte.

Ruska pošta je potrdila začasno prekinitev zemeljske dostave pošiljk v Slovenijo, Hrvaško, Latvijo, Litvo in Estonijo. Razlogi za prekinitev še niso znani.

Litva je opozorila kripto podjetja, da morajo do 31. decembra 2025 pridobiti licenco ali zapustiti državo, sicer jim grozijo kazenske sankcije. Hong Kong pa bo razširil svoja pravila o kriptovalutah z novimi licencami za trgovce in skrbnike digitalnih sredstev. Medtem se Bybit umika iz Japonske zaradi strožjih finančnih predpisov.

Švedsko podjetje Saab je od Litve prejelo naročilo za protitankovsko orožje AT4 in strelivo za sistem Carl-Gustaf v skupni vrednosti 1,3 milijarde švedskih kron. Dobave so predvidene med letoma 2027 in 2029.

Evroliga je določila sodnike za prihajajočo tekmo med košarkarji Crvene zvezde in ekipno iz Pariza. Srečanje v Adidas areni bo sodila trojica iz Turčije, Litve in Izraela.

Litovski obrambni minister Robertas Kaunas je predlagal, da bi Ukrajini pomagali z dohodki od tranzita beloruskih gnojil skozi Litvo. Kaunas je pozval k odpravi prepovedi tranzita beloruskih gnojil in preusmeritvi dohodka za financiranje Ukrajine, pri čemer je poudaril, da je Klaipedsko pristanišče najprimernejše za to.

Ukrajina je od Evropske unije prejela 2,3 milijarde evrov šestega rednega tranše, je izjavila premierka Julija Sviridenko. Evropska komisija (EK) je v ukrajinski proračun nakazala šesti redni tranš v višini 2,3 milijarde evrov v okviru programa Ukraine Facility, so sporočili iz Ministrstva za finance.

Košarkarji Crvene zvezde nocoj gostijo Virtus, medtem ko Partizan gostuje pri Žalgirisu v 17. krogu Evrolige. Oba srbska predstavnika si želita vrniti na zmagovalna pota po nedavnih porazih. Partizan, ki ima učinek 6-10, gostuje v Litvi z imperativom zmage.

Litovski organi so aretirali 21 ljudi, ki naj bi bili povezani s kriminalno mrežo, ki je tihotapila cigarete z uporabo posebej opremljenih vremenskih balonov iz Belorusije. Baloni so v zadnjih tednih kršili litovski zračni prostor. Preiskovalci so opravili več kot 80 hišnih preiskav in zasegli cigarete z beloruskimi trošarinskimi znamkami, SIM kartice in komunikacijsko opremo.

Poljski premier Donald Tusk je po vrhu vzhodne skupine držav EU v Helsinkih izjavil, da Evropa razume, da je zaščita vzhodne meje Unije skupna odgovornost vseh držav članic. Tusk je poudaril, da je Poljska pripravljena sovoditi koalicijo za vzhodno krilo NATO s Finsko.

Ameriška poslovna revija Forbes je predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen razglasila za najvplivnejšo žensko na svetu. Edina ženska iz baltskih držav, ki se je uvrstila na seznam, je litovska premierka Inga Ruginiene, ki je zasedla 81. mesto.

Na Finskem je potekalo več avtomobilskih protestov, v katerih so udeleženci pozivali k ponovnemu odprtju meje z Rusijo. Po navedbah organizatorjev, »Aleksandrovskega društva«, je v protestih sodelovalo 160 voznikov.

Beloruske oblasti so izpustile 123 zapornikov, med njimi Nobelovega nagrajenca za mir Alesa Bjaljackega, Marijo Kolesnikovo in Viktarja Babarika, po pogajanjih, v katerih je sodeloval odposlanec ZDA. Do izpustitve je prišlo po tem, ko so ZDA omilile sankcije proti Belorusiji.

Beloruske oblasti so v soboto izpustile Nobelovega nagrajenca za mir Alesa Bialiatskega in ključno opozicijsko figuro Marijo Kolesnikovo iz zapora, kar je za Associated Press potrdil zagovornik človekovih pravic. Izpustitev sledi prizadevanjem avtoritarnega predsednika Aleksandra Lukašenka za izboljšanje odnosov z Washingtonom. V zameno za olajšanje sankcij je Lukašenko pomilostil 123 zapornikov, je poročala državna tiskovna agencija Belta. ZDA so pred tem v soboto napovedale odpravo sankcij za beloruski sektor potaše. Minsk, tesen zaveznik Rusije, se že leta sooča z zahodno izolacijo in sankcijami. Lukašenko vlada državi z 9,5 milijona prebivalcev z železno roko.

Beloruske oblasti so izpustile Nobelovega nagrajenca za mir Alesa Bialiatskega in ključno opozicijsko figuro Marijo Kolesnikovo iz zapora. Njihova izpustitev sovpada s prizadevanji avtoritarnega predsednika Aleksandra Lukašenka za izboljšanje odnosov z Washingtonom. Lukašenko je pomilostil 123 zapornikov v zameno za odpravo sankcij, medtem ko so ZDA že pred tem odpravile sankcije proti beloruskemu sektorju potaše. Belorusija, tesna zaveznica Rusije, se že leta sooča z zahodno izolacijo in sankcijami.

Združene države Amerike so ukinile sankcije proti brazilskemu sodniku Vrhovnega sodišča, Alexandru de Moraes, ki je bil tarča kritik zaradi nadzora nad sojenjem zavezniku nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ministrstvo za finance ZDA je sporočilo, da so sankcije ukinjene manj kot pet mesecev po uvedbi.

Donald in Melania Trump sta poslala osebno sporočilo Aleksandru Lukašenku. Pismo je prinesel posebni odposlanec ZDA, John Cole.

Slovenska futsal reprezentanca bo v predkvalifikacijskem krogu za nastop na svetovnem prvenstvu 2028 igrala v skupini C, kjer se bo pomerila s Severno Makedonijo, Litvo in Bolgarijo. Tekme bodo potekale med 6. in 15. aprilom 2026 v Litvi.

Svetovno prvenstvo v pikadu se je začelo, 128 igralcev pa se bo borilo za glavno nagrado milijon funtov. Svetovni prvak Luke Littler (18) je nastopil že na otvoritveni večer. Belgijec Kim Huybrechts je začel prvega.

Litovsko zunanje ministrstvo je izročilo protestno noto začasnemu pooblaščencu beloruskega veleposlaništva zaradi zadržanja več litovskih tovornjakov na meji in zahtevalo njihovo vrnitev.

V Kaliningradu sta bila dva ukrajinska državljana spoznana za kriva vohunjenja v obmejnem območju z Litvo in poskusa ugrabitve otroka. Sodišče jima je izreklo 15 in 16 let zaporne kazni. Osujena sta z uporabo brezpilotnih letal zbirala podatke o sistemu varovanja rusko-litovske meje. Zbrane informacije naj bi omogočile nemoten vdor diverzantsko-izvidniških skupin in sredstev za izvajanje terorističnih dejavnosti na rusko ozemlje, poroča FSB.

V 10. krogu skupine B EuroCupa je Beşiktaş GAİN na domačem terenu s 94:85 premagal litvansko ekipo Lietkabelis po podaljšku. Redni del tekme se je končal z rezultatom 80:80, Beşiktaş pa je s tem dosegel že svojo osmo zmago v tekmovanju.

Litva je razglasila izredno stanje zaradi množičnih preletov balonov iz Belorusije, ki naj bi jih uporabljali tihotapci cigaret. Litvanske oblasti to vidijo kot hibridni napad Minska, ki ogroža državo.

Evropska unija naj bi razmišljala o kršitvi "zlatega pravila" zaradi rešitve vprašanja zasega zamrznjenega ruskega premoženja, da bi Ukrajini zagotovila posojilo. Poleg tega so veleposlaniki EU odobrili sankcije proti 40 tankerjem, ki naj bi bili povezani s prevozom ruske nafte, in proti približno desetim posameznikom, vključno s tujci.

Litovska vlada je zaradi meteoroloških balonov, ki prihajajo iz Belorusije, razglasila izredne razmere. Odločitev je bila sprejeta na seji vlade 9. decembra, kar bo omogočilo tesnejše usklajevanje med različnimi službami in vključitev vojske. Ministrstvo za notranje zadeve Litve je poudarilo, da izredne razmere ne bodo vplivale na vsakdanje življenje prebivalcev.

Ukrajinski predsednik Zelenski je pod pogoji, ki vključujejo varnostna zagotovila ZDA in evropskih partnerjev, izrazil pripravljenost za izvedbo volitev v Ukrajini v naslednjih 60 do 90 dneh. Do te izjave je prišlo po ponovnih pozivih ameriškega predsednika Trumpa k volitvam v Ukrajini, kljub dejstvu, da so te zaradi vojnega stanja uradno preložene.

Litovski parlament je zaradi povečanega števila preletov balonov iz Belorusije, ki jih oblasti v Vilni razumejo kot hibridne napade, razglasil izredne razmere. V litovskem zračnem prostoru je bilo letos zabeleženih že približno 600 preletov balonov in 197 preletov dronov.

Litovska vlada je razglasila izredne razmere, saj tihotapski baloni iz Belorusije ogrožajo letalski promet. Oblasti v Vilniusu to označujejo kot "hibridni napad" in trdijo, da so nekateri baloni namenoma usmerjeni v letalske poti.

Sedem držav članic Evropske unije, med njimi Estonija, Finska, Irska, Latvija, Litva, Poljska in Švedska, je pozvalo predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednika Evropskega sveta Antonia Costo k hitri rešitvi glede uporabe zamrznjenih ruskih sredstev kot jamstva za nov posojilo Ukrajini. Bolgarija bo morala prispevati 1,2 milijarde evrov kot garancijo za to posojilo. Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je sklical nujni sestanek Sveta držav Baltskega morja, na katerem so razpravljali o varnosti Evrope in vojni v Ukrajini. Evropska komisija je Bolgarijo priznala kot državo, ki se sooča z "znatno migracijsko situacijo".

Sedem evropskih držav, vključno s Poljsko, je pozvalo Evropsko komisijo k hitri uporabi zamrznjenih ruskih sredstev za zagotovitev posojil Ukrajini. Voditelji poudarjajo, da ruska agresija predstavlja eksistenčno grožnjo Evropi in zahtevajo, da se ta sredstva uporabijo za reparacijsko posojilo Ukrajini.

Zaradi zagotavljanja varnosti so v ruskih mestih Orenburg in Orsk začasno omejili sprejem in odpremo letal. Poleg tega so podobne omejitve ponoči uvedli tudi na letališčih v Vladikavkazu, Groznem, Magasu, Nalčiku in Volgogradu. V Orenburgu so uvedli načrt 'Kover' zaradi grožnje napada z brezpilotnimi letali.

Litva je 145 ruskim državljanom, ki začasno prebivajo v državi, odvzela dovoljenje za prebivanje zaradi pogostih potovanj v Rusijo ali Belorusijo, kar je v nasprotju z lokalnimi zakoni. Litovski urad za migracije je ukrepal na podlagi nacionalnih sankcij, ki dovoljujejo le eno potovanje v te države na tri mesece. Avtomatični odvzem dovoljenja za prebivanje velja od leta 2023 in je bil podaljšan do maja 2026 z razširitvijo omejitev.

Litovska premierka Inga Ruginiene je napovedala, da bo Litva zaradi nedavnih vdorov tihotapskih balonov iz Belorusije razglasila izredne razmere. Vlada ne izključuje odločnejših ukrepov, če se razmere ne bodo izboljšale.

Litva razmišlja o razglasitvi izrednih razmer zaradi balonov, ki prihajajo iz Belorusije in tihotapijo blago. Ti baloni so že večkrat paralizirali delovanje letališča v Vilni in predstavljajo grožnjo civilni varnosti.

Vilniusko okrožno sodišče je voditelja stranke "Zora Nemana" Remigijusa Žemaitaitisa kaznovalo s 5.000 evri zaradi antisemitskih izjav. Žemaitaitis je bil kaznovan zaradi svojih izjav v parlamentu in komentarjev na družbenih omrežjih, v katerih je med drugim zapisal, da je Izrael "žival". Politik se razglasitve sodbe ni udeležil in ne priznava krivde, trdi pa, da je kritiziral dejanja Izraela in ne judovskega naroda.

Če si želite nepozabnega zimskega potovanja po mestu izven ustaljenih poti, obiščite romunsko mesto Craiova. Tu vsako leto poteka največji božični sejem v Evropi.

Belorusija in Litva sta si izmenjali diplomatske note in proteste. Belorusija, tesna zaveznica Rusije, je Litvo obtožila kršitve svojega zračnega prostora z brezpilotnim letalnikom. Litovski diplomat je bil poklican na belorusko zunanje ministrstvo, kjer so mu izročili protestno noto. Belorusija trdi, da je litovski dron nezakonito vstopil v njihov zračni prostor in strmoglavil blizu Grodna. Litva pa obtožuje Belorusijo, da ne preprečuje tihotapljenja in s tem moti letalski promet.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po pogovoru z litovskim predsednikom Gitanasom Nausedo napovedala, da Evropska unija pripravlja nove sankcije proti Belorusiji. Razlog za to so nedavni incidenti, ki so se zgodili ob litvansko-beloruski meji.

Evropska komisija namerava uvesti nove sankcije proti Belorusiji zaradi "hibridnih napadov" z uporabo meteoroloških balonov v litovskem zračnem prostoru. Predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen, je po pogovorih z litovskim predsednikom Gitanasom Nausedo obtožila Minsk, da je sprožil meteorološke balone.