Ameriški obrambni velikan Lockheed Martin bo po podpisu nove pogodbe z vlado Združenih držav Amerike potrojil proizvodnjo prestreznih raket za sistem zračne obrambe patriot. Odločitev prihaja v času povečanega svetovnega povpraševanja po teh raketah, predvsem zaradi vojne v Ukrajini, kjer se ukrajinske sile nenehno spopadajo s pomanjkanjem streliva za obrambo pred ruskimi zračnimi napadi. Poleg neposrednih potreb na bojišču si za zapolnitev svojih izpraznjenih zalog prizadevajo tudi zahodne zaveznice, ki so del lastnih arzenalov že odstopile Ukrajini. Raketni sistemi patriot veljajo za eno najbolj učinkovitih sredstev za obrambo pred balističnimi in krilatimi raketami ter letali, njihova proizvodna zmogljivost pa je bila v zadnjih letih pod velikim pritiskom zaradi omejenih logističnih verig. S povečanjem proizvodnje želi ameriška vlada zagotoviti dolgoročno stabilnost pri oskrbi strateških partneric in okrepiti lastne obrambne zmogljivosti.

Ameriški obrambni koncern Lockheed Martin in ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike sta v torek, 6. januarja 2026, objavila sklenitev okvirnega sporazuma o znatnem povečanju proizvodnih zmogljivosti za prestrezne rakete sistema zračne obrambe patriot. Načrt predvideva, da se bo letna proizvodnja najnovejše različice raket PAC-3 MSE v prihodnjih sedmih letih povečala s trenutnih 600 na 2000 enot. Odločitev administracije predsednika Donalda Trumpa odraža novo strategijo Pentagona za pospešeno oboroževanje in obnovo ameriških zalog. Namestnik obrambnega ministra za nabavo Michael Duffy je poudaril, da dogovor predstavlja temeljno spremembo v pristopu k proizvodnji streliva, ki temelji na večletnih pogodbah s ključnimi izvajalci in njihovimi podizvajalci. Cilj sporazuma je zadovoljiti naraščajoče svetovno povpraševanje po teh obrambnih sistemih, ki jih poleg vojske Združenih držav Amerike uporablja še 17 drugih držav, vključno z Ukrajino. Čeprav končna vrednost posla še ni bila javno razkrita, so delnice podjetja Lockheed Martin po objavi zrasle za tri odstotke, analitiki pa napovedujejo, da bi projekt lahko prinesel več kot milijardo dolarjev dobička.

Ameriško obrambno ministrstvo in orožarsko podjetje Lockheed Martin sta 6. januarja 2026 napovedala prelomni okvirni sporazum, ki predvideva več kot trikratno povečanje letne proizvodnje raketnih prestreznikov PAC-3 Missile Segment Enhancement (MSE). Po navedbah podjetja se bo letna proizvodnja v naslednjih sedmih letih povečala s približno 600 na približno 2.000 raket. Dogovor je neposreden rezultat nove strategije Pentagona za preoblikovanje nabav, ki temelji na zagotavljanju dolgoročne gotovosti povpraševanja v zameno za hitrejšo dostavo in večja vlaganja v dobavno verigo. Novi model proizvodnje se odziva na vse večje svetovno povpraševanje po naprednih sistemih zračne in raketne obrambe, ki ga spodbujajo naraščajoče grožnje in potreba po zapolnitvi zalog tako v Združenih državah Amerike kot pri njihovih zaveznicah. Sporazum gradi na pogodbi iz septembra lani, ko je ameriška vojska podjetju Lockheed Martin dodelila 9,8 milijarde dolarjev za nakup skoraj 2.000 raket do konca proračunskega leta 2026. Pentagon s tem ukrepom poudarja pomen stabilizacije obrambne industrijske baze in skrajševanja dobavnih rokov za ključno oborožitev v času dolgotrajnih kriz.

Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli je predsednik Trump obnovil pozive k prevzemu Grenlandije, Kube in Kolumbije. Hkrati je nova anketa pokazala nizko podporo Američanov Trumpovemu vojaškemu posredovanju, ki je odstavilo Nicolása Madura. Trump je začel misijo spremembe režima in izkoriščanja energetskih virov.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Ameriško obrambno ministrstvo je objavilo, da je podjetje Lockheed Martin prejelo več kot 300 milijonov ameriških dolarjev vredno pogodbo za dobavo vojaške opreme Tajvanu. Pogodba naj bi zadovoljila nujne operativne potrebe tajvanskih letalskih sil. Objava sledi vojaškim vajam kitajske vojske okoli Tajvana konec decembra.

Albanija je od ameriškega podjetja "Lockheed Martin" prejela prvo pošiljko protitankovskih raket "Džavelin", vredno več sto milijonov dolarjev. Zaenkrat ni znano, koliko raket je prispelo v Tirano, naslednja dobava pa je napovedana za prihodnje leto.

Zadnji dve letali F-16 Block 70 iz prve pogodbe z Lockheed Martin sta prispeli v letalsko bazo Graf Ignatievo v Bolgariji. Ministra za obrambo Atanas Zaprjanov in načelnik generalštaba Emil Eftimov sta sprejela letali, ki sta prileteli z oznakami ameriških letalskih sil, a bodo prebarvana z bolgarskimi oznakami.

Ameriško zunanje ministrstvo je odobrilo potencialno prodajo zračnega obrambnega sistema Patriot Ukrajini, vrednega približno 105 milijonov dolarjev. Dobavitelja bosta RTX Corp in Lockheed Martin. Ukrajina je zahtevala servisne storitve, opremo in nadomestne dele za sisteme Patriot, vključno z izboljšano različico lansirnih naprav.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Beli hiši sprejel savdskega prestolonaslednika Mohammeda bin Salmana, ob tem pa pohvalil njegovo vlogo na področju človekovih pravic in pozdravil obljubo Savdske Arabije o vlaganju bilijona dolarjev v ZDA. Trump je branil princa pred obtožbami o vpletenosti v umor novinarja Džamala Khashoggija, ki ga je bin Salman označil za 'napako'.

Savdski kronski princ Mohammed bin Salman je obljubil ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, da bo v Združene države Amerike vložil 1 bilijon dolarjev. Trump je Savdsko Arabijo označil za velikega zaveznika in omenil možnost več milijard dolarjev vrednih poslov, vključno s F-35 in infrastrukturo za umetno inteligenco.

Ameriški predsednik Donald Trump se je v Beli hiši srečal s savdskim prestolonaslednikom Mohammedom bin Salmanom. Ob srečanju so bili doseženi zgodovinski dogovori za okrepitev sodelovanja med državama. Posnetek srečanja je hitro zaokrožil po spletu in postal viralen.

Donald Trump je napovedal, da bo ZDA prodala bojna letala F-35 Savdski Arabiji. To se je zgodilo ob obisku savdskega princa Mohammeda bin Salmana v Washingtonu, kar je njegov prvi obisk po umoru novinarja Džamala Hašodžija leta 2018. Med obiskom sta se pogovarjala o okrepitvi varnostnega partnerstva.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je nakazal možnost ponovne uvedbe jedrskih poskusov, ki jih ZDA niso izvajale že 33 let. Prav tako razmišlja o prodaji lovcev F-35 Savdski Arabiji. Trump je že prejšnji mesec odredil obnovitev jedrskih testiranj in izrazil željo, da bi Savdska Arabija kupila veliko teh letal.

Turško obrambno ministrstvo je uradno potrdilo smrt vseh 20 vojakov, ki so bili na krovu vojaškega transportnega letala Lockheed C-130 Hercules, ki je strmoglavilo na območju Gruzije blizu meje z Azerbajdžanom. Ministrstvo je objavilo tudi imena in čine umrlih. Kot možni vzrok nesreče se omenja eksplozija na krovu ali zunanji vpliv.

Strmoglavljenje helikopterja v Dagestanu bi lahko povzročila pilotova napaka ali tehnična okvara, sporoča tiskovna služba Zahodne medregionalne preiskovalne uprave za promet pri preiskovalnem odboru Ruske federacije.

Saudska Arabija je Združene države Amerike zaprosila za nakup 48 lovcev F-35. Zahtevo je že prejel nekdanji predsednik ZDA, Donald Trump. Podjetje Lockheed Martin naj bi proizvajalo omenjena letala.

Podjetje Lockheed Martin je sporočilo, da pospešeno dela na dobavi novih letal F-16V Tajvanu, potem ko je tajvansko obrambno ministrstvo opozorilo na zamude zaradi težav v dobavni verigi.

Zaradi ekstremnih vremenskih pojavov je bil na Tajvanu predlagan zakon o spremembi meteorološkega zakona, ki bi vročino uvrstil med naravne nesreče. Vodja meteorološkega urada, Lü Guochen, je poudaril, da bo zagotovil natančnejše podatke za prilagajanje visokim temperaturam. Ministrstvo za promet napoveduje osnutek zakona do novembra, vendar poudarja, da je usklajevanje različnih stališč še potrebno.

Nasa in Lockheed Martin sta uspešno testirala nadzvočno letalo X-59, zasnovano za zmanjševanje hrupa, v južni Kaliforniji. Ta zgodovinski testni let pomeni pomemben korak k oživitvi hitrejšega in tišjega zračnega prometa ter bi lahko preoblikoval globalna pravila letalstva. Cilj projekta Quesst je doseči nadzvočne hitrosti brez "zvočnega poka", kar bi omogočilo hitrejša komercialna potovanja.

Ameriško podjetje Lockheed Martin je napovedalo 50 milijonov dolarjev vredno naložbo v podjetje Saildrone, s ciljem integracije smrtonosnih obrambnih sistemov na njihova brezpilotna plovila. Lockheed Martin bo vodilni integrator misij in bo izvedel demonstracije z bojnimi izstrelitvami v letu 2026. Namen sodelovanja je oborožiti brezpilotna površinska plovila z raketami JAGM.

Lockheed Martin je sporočil, da je uspešno izvedel prvi preizkusni polet nadzvočnega letala X-59 v Kaliforniji. Polet je potekal v bližini tovarne v Palmdalu, posnetki pa so že objavljeni na spletu.

Okoli 7000 zaposlenih v ameriški obrambni industriji, vključno z delavci podjetij Lockheed Martin in Pratt & Whitney, je stavkalo. Stavka v Pratt & Whitney, ki proizvaja ključne komponente za lovce F-35, v Hartfordu v Connecticutu, povzroča zaskrbljenost glede motenj v proizvodnji.

Nemški obrambni minister Boris Pistorius načrtuje nakup dodatnih 15 lovskih letal F-35 od ameriškega podjetja Lockheed Martin. S tem nakupom želi Berlin nadomestiti zastarelo floto letal tornado.

Nemški obrambni minister Boris Pistorius namerava naročiti dodatnih 15 lovskih letal F-35 od ameriškega proizvajalca Lockheed Martin. Posel, vreden približno 2,5 milijarde evrov, naj bi bil predložen v odobritev proračunskemu odboru Bundestaga.

Ameriška vojska je podjetju Lockheed Martin podelila pogodbo za razvoj in prototipno izdelavo sistema za zaščito pred posrednim ognjem Increment 2 (IFPC Inc 2). Ta sistem bo deloval z izstrelitvenim sistemom Enduring Shield in integrirano mrežo zračne in protiraketne obrambe. Lockheed Martin bo razvil visoko zmogljiv prestreznik, ki bo dopolnjeval obstoječe sisteme in zapolnil vrzel med obrambo kratkega dosega in sistemom Patriot.

Volodimir Zelenski je obiskal Donalda Trumpa v Beli hiši 17. oktobra 2025. Glavni cilj obiska je bil prepričati ameriškega predsednika, da Ukrajini dobavi rakete Tomahawk.

SpaceX je z raketo Falcon 9 izstrelil drugi sklop komunikacijskih satelitov SDA Tranche 1 Transport Layer za Ameriško vesoljsko razvojno agencijo (SDA) iz baze Vandenberg Space Force Base v Kaliforniji. Ta izstrelitev vključuje 21 satelitov Lockheed Martin in York Space Systems. To je bila že 130. misija rakete Falcon 9.

Donald Trump je izjavil, da je imel obsežen telefonski pogovor z Vladimirjem Putinom dan pred načrtovanim srečanjem z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

Po poročilih, da bi lahko Ukrajina prejela ameriške rakete Tomahawk, je Rusija opozorila ZDA, da bi takšna dobava uničila dialog med državama in povzročila povračilne udare na ozemlje ZDA. Putin naj bi bil zaskrbljen zaradi te grožnje, ki bi lahko ohromila rusko vojno mašinerijo. NATO pa predvideva, da Rusija ne bo izvedla večjega vojaškega odziva, temveč bo stopnjevala jedrsko retoriko in morebiti izvedla 'kaznovalne udare'. Lavrov je izjavil, da bi dobava raket pomenila resno eskalacijo, kar priznava tudi Donald Trump.

Ukrajinska delegacija, ki jo je vodil Andrij Jermak, se je v ZDA sestala s predstavniki podjetij Lockheed Martin in Raytheon, proizvajalcev raket Tomahawk in lovcev F-16. Srečanje je potekalo v okviru priprav na obisk Volodimirja Zelenskega v ZDA.

Boeing je prejel večletne pogodbe v vrednosti približno 2,7 milijarde dolarjev za proizvodnjo več kot 3.000 sistemov za vodenje raket Patriot Advanced Capability-3 (PAC-3) do leta 2030. Proizvodnja naj bi dosegla do 750 enot letno. Pogodbe poudarjajo naraščajoče globalno povpraševanje po sistemih protiraketne obrambe.

Sikorsky, podjetje v lasti Lockheed Martin, je predstavilo prototip brezpilotnega letala U-Hawk, avtonomno tovorno letalo, razvito iz helikopterja UH-60L Black Hawk. Sistem nima pilotske kabine, kar poveča notranji tovorni prostor za 25%. U-Hawk je zasnovan za avtonomno logistiko, dostavo tovora in različne misije.

David Cross je ostro kritiziral komike, kot so Bill Burr, Dave Chappelle, Kevin Hart in Louis C.K., zaradi nastopanja na komedijantskem festivalu v Rijadu v Savdski Arabiji. Izjavil je, da ne bo več jemal resno pritožb teh komikov, ter izrazil svoje ogorčenje nad njihovim nastopanjem v državi z vprašljivo človekovo pravicami.

Na dvosedežnem letalu F-16D Block 70 bolgarskih zračnih sil je bila ugotovljena puščanje goriva v enem od notranjih predelov za namestitev rezervoarjev za gorivo. Predstavnik podjetja Lockheed Martin bo prispel do konca septembra, da odpravi napako, je sporočil bolgarski obrambni minister Atanas Zaprijanov.

Donald Trump je kot pogoj za prodajo letal F-35 Turčiji postavil zahtevo, da Turčija zmanjša nakupe nafte iz Rusije. Trump in Erdoğan sta se srečala v Beli hiši, kjer so poskušali izboljšati odnose med državama. Po srečanju je Turkish Airlines napovedal naročilo do 250 letal Boeing.

Uzbekistan je z ameriškim proizvajalcem letal Boeing podpisal pogodbo v vrednosti več kot 8 milijard dolarjev za nakup 22 letal Boeing 787 Dreamliner. Ameriški predsednik Donald Trump je uzbekistanskemu predsedniku Šavkat Mirzijojevu čestital za "veličasten" posel in dodal, da bo ta ustvaril več kot 35.000 delovnih mest v Združenih državah.

Ameriška vojska je s podjetjem Lockheed Martin podpisala rekordno pogodbo v vrednosti 9,8 milijarde dolarjev za proizvodnjo 1.970 raket Patriot Advanced Capability-3 Missile Segment Enhancement (PAC-3 MSE) in pripadajoče opreme. To je največja pogodba za rakete Patriot v zgodovini.

Ameriško lovsko letalo F-35 je strmoglavilo in zgorelo v Aljaski, potem ko pilotu v 50 minutah pogovorov z inženirji podjetja Lockheed Martin ni uspelo rešiti težave med letom. Pilot se je uspel izstreliti in utrpel le manjše poškodbe. Vzrok nesreče še ni znan, preiskava pa poteka.

Nemški obrambni koncern Rheinmetall je v Spodnji Saški odprl največjo tovarno za proizvodnjo streliva v Evropi. Tovarna v Unterlüssu naj bi do leta 2027 dosegla polno zmogljivost, s proizvodnjo 350.000 artilerijskih izstrelkov kalibra 155 milimetrov letno. Del proizvodnje bo namenjen tudi Ukrajini. Tovarna naj bi okrepila položaj Rheinmetalla kot največjega proizvajalca streliva tega kalibra v zahodnem svetu.

Na Aljaski je strmoglavilo ameriško lovsko letalo F-35A Lightning II. Pilot se je pred strmoglavljenjem, ki ga je posnel video, 50 minut posvetoval z inženirji o težavah z letalom, povezanih z zaledenitvijo. Kljub poskusom rešitve je letalo strmoglavilo v letalski bazi Eielson pri Fairbanksu. Pilot se je pravočasno izstrelil iz letala.

Članki poročajo o zavračanju zahteve zvezne vlade po dostopu do osebnih podatkov prebivalcev s strani uradnikov v Kansasu. Poročajo tudi o preiskavah in racijah Trumpa nad političnimi nasprotniki. Republikanski politik je bil ujet na mikrofonu, ko je dejal, da je Donald Trump vključen v dosjeje Jeffreyja Epsteina. Poleg tega je Trump izbral kandidata za pomoč pri vodenju FBI-ja, ki je v preteklosti preganjal vplivne demokrate.

Rheinmetall je v Spodnji Saški odprl največjo tovarno za proizvodnjo streliva v Evropi. Del proizvedenega streliva bo namenjen Ukrajini.

Ameriška veriga restavracij Cracker Barrel je umaknila prenovljen logotip podjetja zaradi negativnih odzivov strank in kritik nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Sprememba logotipa je sprožila val ogorčenja med konservativnimi Američani, ki so jo označili za 'woke'. Podjetje je poudarilo svojo zavezanost tradicionalnim vrednotam in ohranilo zgodovinski logotip.

Članki poročajo o pričakovanjih glede ponovnega znižanja obrestne mere s strani ameriške centralne banke (Fed) sredi septembra, kar naj bi podpirali dokumenti, ki kažejo na upravičenost takšnega koraka. Hkrati pa ameriški predsednik Donald Trump sproža polemike z odpuščanjem direktorice Feda, Lise Cook, kar bi lahko vodilo v tožbo. Kljub tem notranjim napetostim in Trumpovim kritikam Feda, so se ameriške delnice odzvale pozitivno. Medtem ameriška vlada razmišlja o nakupu deleža v podjetju Lockheed Martin. V širšem geopolitičnem kontekstu pa je indijski premier Modi štirikrat zavrnil telefonski klic predsednika Trumpa zaradi nesoglasij glede carin. Poleg tega, ZDA naj bi pridobile 9,9-odstotni delež v Intelu. Nacionalni razvojni svet meni, da morebitne carine ZDA na čipe ne bodo bistveno vplivale na tajvansko družbo TSMC. Tajvanski delniški trg je porasel, spodbujen s pozitivnim gibanjem ameriških delnic in delnic TSMC.

BAE Systems je Lockheed Martinu dostavil že 1.000. infrardeči iskalnik za integracijo v protiraketni sistem Terminal High Altitude Area Defense (THAAD). Ta mejnik v proizvodnji poudarja pomembno vlogo BAE Systems pri zagotavljanju naprednih senzorskih zmogljivosti za ameriško vojsko.

Administracija Donalda Trumpa razmišlja o širitvi državnega intervencionizma v gospodarstvu z vstopom v lastništvo podjetij obrambne industrije, kot je Lockheed Martin, po tem, ko je država že pridobila 10-odstotni delež v proizvajalcu polprevodnikov Intel. Sekretar za trgovino Howard Lutnick je izjavil, da potekajo resni pogovori o tem, da bi ZDA postale delničar v podjetjih obrambnega sektorja.

Španska vlada je začasno ustavila načrte za nakup lovskih letal F-35 ameriškega proizvajalca Lockheed Martin. Razlog za to naj bi bila usmeritev Madrida k večjim investicijam v evropsko obrambno industrijo v letu 2025. Namesto ameriških letal F-35 bo Španija iskala evropske alternative, kot je Eurofighter.

Ameriška korporacija Lockheed Martin in nemški obrambni koncern Rheinmetall sta uspešno izvedla prve ognjene preizkuse posodobljene različice raketnega sistema HIMARS, imenovanega GMARS (Global Mobile Artillery Rocket System). Preizkusi so bili izvedeni v pogojih, ki posnemajo realne bojne razmere, z uporabo vodenih raket GMLRS (Guided Multiple Launch Rocket System). Posodobitev naj bi bila povezana z "rusko nevarnostjo", ZDA in Nemčija pa sta okrepili ognjeno moč raketnega sistema, ki naj bi bil namenjen tudi za obstreljevanje Rusije.

Podjetji Lockheed Martin in Rheinmetall sta uspešno izvedli prvo preizkusno streljanje raketnega sistema GMARS. Preizkus je potrdil funkcionalnost sistema, ki naj bi omogočal ognjeno podporo na razdaljah več kot 400 km. Podrobnosti o doseženem dometu in zadetih ciljih niso bile razkrite.