Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je ostro kritiziral nedavne napovedi Velike Britanije in Francije glede možnosti napotitve zahodnih sil v Ukrajino, kar je označil za neposredno ogrožanje evropske varnosti. Po Szijjártójevih besedah London in Pariz s svojimi načrti tvegata sprožitev vsesplošne vojne z Rusijo, pri čemer je njuno ravnanje označil za "vojni fanatizem". Madžarska diplomacija opozarja, da bi takšne poteze lahko povzročile nepopravljivo eskalacijo konflikta na celini. Britanski premier Keir Starmer in francoski predsednik Emmanuel Macron sta se po poročilih dogovorila o okrepljenem sodelovanju, kar Budimpešta interpretira kot poskus "zažiga Evrope". Szijjártó poudarja, da Madžarska nasprotuje kakršni koli neposredni vpletenosti zahodnih vojaških enot v spopade v Ukrajini, saj bi to pomenilo neposreden trk med Natom in Rusko federacijo. Madžarska vlada tako ponovno zavzema stališče, ki se razlikuje od večine zaveznic v okviru zveze Nato in Evropske unije. Kritika prihaja v času, ko se v evropskih prestolnicah stopnjujejo razprave o dolgoročni vojaški pomoči Kijevu in zmogljivostih za odvračanje morebitnih ruskih groženj. Madžarska, ki ohranja pragmatične odnose z Moskvo, se s tovrstno retoriko pozicionira kot zagovornica miru, hkrati pa s tem povzroča dodatna trenja znotraj evropskega političnega prostora. Szijjártó je ob tem pozval k diplomatski rešitvi spora namesto stopnjevanja vojaške prisotnosti.

Pred kongresom Fidesza je bil premier Viktor Orbán vprašan, ali ima tremo pred govorom, na samem kongresu pa je bil uradno potrjen kot kandidat Fidesza za premierja na volitvah aprila 2026. Madžarski politik Magyar Péter je pred kongresom citiral govor Károlya Grósza.

Poljsko ministrstvo za zunanje zadeve je v petek, 9. januarja, na pogovor poklicalo madžarskega veleposlanika v Varšavi. Razlog za diplomatsko potezo je odločitev Madžarske, da podeli politični azil dvema poljskima državljanoma, katerih identiteta ostaja neznana. Tiskovni predstavnik poljskega ministrstva Maciej Wewiór je potrdil, da so madžarski strani izrazili oster protest proti takšnemu ravnanju in zahtevali razkritje imen oseb, ki jim je Budimpešta podelila zaščito. Kljub srečanju poljska stran od Madžarske še ni prejela uradnih podatkov o tem, kdo sta osebi, ki sta prejeli azil. Poljska diplomacija meni, da so takšna dejanja sosednje države v nasprotju z načeli medsebojnega zaupanja in sodelovanja znotraj evropskih institucij. Madžarski veleposlanik se je sicer odzval vabilu in se popoldne zglasil na ministrstvu, vendar konkretnih odgovorov na poljske zahteve ni podal. Dogodek predstavlja novo stopnjo v zaostrovanju odnosov med Varšavo in Budimpešto, ki so se v zadnjem letu močno ohladili. Poljska vlada poudarja, da bo še naprej vztrajala pri pojasnilih, saj podelitev azila državljanom druge članice Evropske unije velja za izjemno nenavadno in politično občutljivo potezo, ki neposredno spodkopava pravosodni sistem matične države.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Madžarski filmski režiser Béla Tarr je umrl v starosti 70 let po dolgi bolezni. Znan je bil po svojih melanholičnih filmih, dolgih kadrih in filmih v črno-beli tehniki, ki prikazujejo puste pokrajine. Leta 2011 je na Berlinskem filmskem festivalu prejel Srebrnega medveda.

Po dolgi bolezni je v starosti 70 let umrl madžarski režiser Béla Tarr, pionir »počasnega filma«, znan po svojih mračnih, apokaliptičnih filmih, kot sta »Satansko tango« in »Prekletstvo«. Postal je znan po filmih, posnetih po delih pisatelja Laszla Krasznahorkaia, ki je leta 2025 prejel Nobelovo nagrado za književnost.

Viktor Orbán je na mednarodni novinarski konferenci, ki se je je udeležilo 63 uredništev, predstavil vladne načrte za leto 2026. Ocenil je tudi mednarodne razmere in odgovarjal na vprašanja domačih in tujih medijev. István Hollik je izpostavil rekordno udeležbo, s čimer je zavrnil trditve o mednarodni izolaciji Orbána. Orbán je izjavil, da Madžarska ne bo sprejela niti enega migranta.

Šestindvajset držav članic Evropske unije je v skupni izjavi poudarilo, da je spoštovanje volje venezuelskega ljudstva edina pot za ponovno vzpostavitev demokracije v državi. Skupni dokument, ki ga zaradi nasprotovanja Madžarske niso sprejeli kot uradno stališče celotne povezave, temveč kot izjavo 26 držav, poziva k miru in zadržanosti vseh vpletenih strani. Glavni namen pobude je preprečitev nadaljnje eskalacije napetosti in zagotovitev mirne rešitve globoke politične krize, ki pretresa to južnoameriško državo po nedavnih volitvah. Države podpisnice so izrazile zaskrbljenost nad razmerami in poudarile pomen transparentnosti pri objavi volilnih izidov. Kljub prizadevanjem za enotnost je Madžarska ponovno uporabila pravico do veta, kar je preprečilo sprejetje izjave na ravni celotnega bloka. Takšna razhajanja znotraj Evropske unije glede zunanjepolitičnih vprašanj niso novost, vendar pa v tem primeru poudarjajo osamljenost Budimpešte pri vprašanju legitimnosti venezuelskih oblasti. Preostalih 26 članic ostaja neomajnih pri zahtevi po spoštovanju demokratičnih standardov in zaščiti človekovih pravic v Venezueli.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Po poročanju New York Timesa je v ameriški operaciji v Venezueli umrlo najmanj 40 ljudi, druge ocene pa govorijo o 80 žrtvah med civilisti in pripadniki varnostnih sil. Pred napadom naj bi ameriške obveščevalne službe izvedle kibernetski napad na energetski sistem Venezuele in v velikem delu Caracasa izklopile elektriko. Kuba je sporočila, da je bilo v operaciji za aretacijo Madura ubitih 32 njenih državljanov.

ZDA so 23. decembra 2025, tik pred operacijo, Nicolasu Maduru ponudile možnost, da zapusti položaj in se preseli v Turčijo, vendar je Maduro to ponudbo zavrnil. Na sodišču v New Yorku se je Maduro izrekel za vojnega ujetnika.

Združeni narodi so označili ameriško posredovanje v Venezueli za nevaren precedens. Dokumenti iz Bele hiše kažejo, da je bil nafta ključni motiv za posredovanje Trumpove administracije, čeprav so uradno kot razloge navajali trgovino z drogami in migracije. Trump je opozoril kolumbijskega predsednika Gustava Petra, naj bo previden po aretaciji Nicolása Madura. Maduro je bil leta 2020 obtožen v New Yorku. Varnostni svet ZN bo o dogodkih razpravljal v ponedeljek.

Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa o domnevni operaciji ZDA v Venezueli, v kateri naj bi aretirali predsednika Madura, je venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez poudarila, da je Maduro edini legitimni predsednik. Nikaragva je izrazila pripravljenost braniti suverenost Venezuele. Madžarski premier Viktor Orban je opozoril, da bi lahko dogodki v Venezueli povzročili rast cen energentov. Nemški politik Friedrich Merz se je izognil oceni ameriških dejanj in poudaril pomen preprečevanja politične nestabilnosti v Venezueli.

Predsednik uprave hrvaškega upravljavca naftovodov Janaf Stjepan Adanić je v zadnji izjavi poudaril, da je podjetje popolnoma pripravljeno na zagotavljanje potrebnih kapacitet za prevoz nafte. Po njegovih besedah razpolagajo z zadostnimi zmogljivostmi za oskrbo madžarskega trga, kar je ključnega pomena v luči prizadevanj za energetsko neodvisnost regije. Adanić je ob tem napovedal, da se bodo pogajanja z madžarsko stranjo glede pogojev in tehničnih podrobnosti transporta nadaljevala še v tem mesecu. Izjava prihaja v času povečanih geopolitičnih napetosti, ko srednjeevropske države iščejo alternativne poti za oskrbo z energenti. Janafov naftovod predstavlja ključno strateško povezavo med jadransko obalo in rafinerijami v celinskem delu Evrope. Uspeh napovedanih pogovorov bo v veliki meri določil stabilnost energetske oskrbe Madžarske in širše regije, pri čemer Hrvaška utrjuje svojo vlogo kot pomembno energetsko vozlišče.

Podjetje Transnafta ad Pančevo je objavilo razpis za gradnjo naftovoda med Srbijo in Madžarsko. Ponudbe se lahko pošljejo do 5. februarja. Naftovod bo na srbskem ozemlju dolg nekaj več kot 100 kilometrov, trasa pa bo potekala od Horgoša do Terminala Novi Sad.

Madžarska je po ugotovitvah Evropske komisije nepovratno izgubila pravico do črpanja več kot milijarde evrov iz kohezijskih skladov Evropske unije. Sredstva, ki so bila prvotno predvidena za leto 2023 za razvoj strukturno šibkejših regij, so bila zamrznjena zaradi kršitev načel pravne države. Da bi Budimpešta lahko koristila ta sredstva, bi morala do konca leta 2025 izvesti korenite reforme na področju preprečevanja nasprotja interesov in boja proti korupciji, česar pa po mnenju Bruslja ni storila v zadostni meri. Evropska komisija je v svoji analizi poudarila, da Madžarska zanemarja določene standarde in temeljne vrednote povezave, kar je sprožilo uporabo mehanizma pogojevanja s pravno državo. Če vlada pod vodstvom Viktorja Orbána ne bo izvedla zahtevanih sprememb zakonodaje, tvega izgubo dodatnih milijard evrov v prihodnjih proračunskih letih. Odločitev temelji na uredbi iz leta 2021, ki neposredno povezuje finančne interese bloka s spoštovanjem vladavine prava v državah članicah.

Hrvaška je s 1. januarjem uradno prevzela polno odgovornost za nadzor in varovanje lastnega zračnega prostora z uporabo novih večnamenskih bojnih letal rafale. Ministrstvo za obrambo v Zagrebu je potrdilo, da bo država naloge nadzora zračnega prostora odslej opravljala samostojno v okviru Natovega integriranega sistema zračne in protiraketne obrambe (NATINAMDS). Odločitev o prevzemu samostojnega varovanja sledi končanemu obdobju intenzivnega usposabljanja hrvaških pilotov in tehničnega osebja za upravljanje s francoskimi letali. V vmesnem obdobju sta hrvaško nebo na podlagi dogovorov znotraj zavezništva Nato začasno varovali Italija in Madžarska, ki sta naloge opravljali z letali eurofighter typhoon in gripen. S to potezo Hrvaška krepi svoje obrambne zmogljivosti in zmanjšuje odvisnost od vojaške pomoči sosednjih držav članic Nata.

Na Madžarskem se kmetje soočajo z vse večjim problemom dezertifikacije, saj podtalnica na območju Velike madžarske nižine upada. Oszkár Nagyapáti, eden od kmetov, opozarja, da se stanje iz leta v leto slabša, kar ogroža kmetijsko proizvodnjo v regiji. Kmetje iščejo načine, kako se boriti proti suši in ohraniti rodovitnost zemlje.

Madžarski minister za zunanje zadeve Peter Sijarto je izjavil, da Madžarska leta 2026 ne bo sprejela nobenega migranta in ne bo plačala niti forinta za nastanitev migrantov iz drugih držav Evropske unije. S tem Madžarska ohranja svojo strogo politiko glede migracij.

Navracsics Tibor je napovedal, da bo madžarska vlada po volitvah leta 2026 posegla v občinski sistem, če bo Fidesz zmagal. Minister za javno upravo pripravlja obsežen sveženj predlogov za spremembe, katerih cilj je doseči dogovor, ki bo uspešen za vse udeležence.

Volodimir Zelenski se je v Miamiju srečal z Donaldom Trumpom. Po srečanju je načrtovan telefonski pogovor z evropskimi voditelji. Rusija je pred srečanjem poudarila skupne točke med Trumpom in Putinom. Donald Trump je medtem čestital voditeljem Tajske in Kambodže za dogovor o prekinitvi ognja. Ob tem je prišlo na dan, da se je Zelenski na skupni novinarski konferenci posmehoval Putinu.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić in madžarski premier Viktor Orban sta se v telefonskem pogovoru pogovarjala o aktualnih razmerah na področju energetske varnosti in o nadaljnjih korakih za stabilizacijo razmer. Razpravljala sta tudi o transportnem omrežju.

Zaradi prehoda informacijskega sistema na Madžarskem nekaj ur ne bo mogoče plačevati cestnine, kupovati vinjet ali polniti stanja. Nacionalna družba za cestninske storitve poziva uporabnike, naj si pravočasno zagotovijo potrebne vinjete in plačila.

Hrvaška bo s 1. januarjem prevzela nadzor in zaščito svojega zračnega prostora z večnamenskimi bojnimi letali Rafale, ki bodo del Natovega integriranega sistema zračne in protiraketne obrambe NATINAMDS. V prehodnem obdobju so nadzor izvajala italijanska letala Eurofighter Typhoon in madžarska letala Gripen.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je o energetski varnosti pogovarjal tudi z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom. Vučić se je Orbanu zahvalil za podporo Srbiji pri zagotavljanju energetske varnosti.

Generalni direktor Rosatoma Aleksej Lihačov je potrdil, da je ruski predsednik Vladimir Putin sprejel povabilo, da se osebno udeleži slovesnosti polaganja prvega betona za jedrsko elektrarno Paks 2 na Madžarskem. Na dogodek bo povabljen tudi madžarski premier Viktor Orban. Slovesnost je predvidena za začetek februarja.

Madžarski premier Orbán Viktor je izpolnil obljubo, ki jo je dal malemu Benettu, in mu podaril boksarsko vrečo. Premier se je odzval na Benettovo željo in mu osebno izročil darilo, kar je dokumentirano tudi v posebnem prazničnem videu.

Madžarski selektor moške teniške reprezentance, Bardóczky Kornél, je bil hudo poškodovan v prometni nesreči. Do nesreče je prišlo, ko je v kraju Szada vozil v svojem pasu, ko je v njegovo vozilo čelno trčilo drugo vozilo. Bardóczky Kornél bo božič preživel v bolnišnici.

Madžarski premier Orbán Viktor je razkril, da mu je kot otroku božič pomenil vonj po pomarančah, danes pa ga najbolj veseli, ko se njegovi otroci vrnejo domov. Poudaril je, da mu družinska srečanja v tem času pomenijo največ.

Madžarski premier Orbán Viktor je v prazničnem intervjuju za Magyar Nemzet poudaril, da si Madžarska prizadeva za mir, medtem ko Bruselj spodbuja vojno. Opozoril je, da je možnost vojne v Evropi vse bolj realna. Viktor je spregovoril tudi o stanju madžarskega gospodarstva in izzivih, s katerimi se sooča Evropska unija.

Madžarski premier Orbán Viktor je objavil presenetljiv video, v katerem se je preizkusil kot snemalec. Posnetek je del novoletnega intervjuja za televizijo Tv2, ki je zdaj na voljo na njegovem YouTube kanalu.

Madžarski premier Orbán Viktor je označil letošnje leto za 'čudno' ob začetku zadnje seje vlade v tem letu. Poudaril je, da so bili sprejeti veliki sklepi in da se stvari odvijajo po načrtih, pri čemer je namignil na pomembne odločitve, ki so bile sprejete v preteklem obdobju.

Predsednik Vučić je potrdil, da Gazprom vodi pogovore o prodaji deleža v Naftni industriji Srbije (NIS) tudi z madžarskim MOL-om. Potrdil je tudi, da ima Srbija z Rusijo dogovor o podaljšanju dobave plina do 31. marca.

V Bačkem Petrovcu so se zbrali nezadovoljni državljani slovaške narodnosti v Vojvodini, da bi protestirali ob obisku slovaškega predsednika Petra Pellegrinija. Protest so spremljale tudi policijske enote, udeleženci pa so izrazili nezadovoljstvo, ker jih policija potiska in trdi, da ogrožajo varnost.

Madžarski premier Viktor Orbán je izjavil, da je za Madžare bolje, da njihov denar ostane v regiji Alföld na Madžarskem, namesto da bi bil porabljen v vojni razrušenem Donbasu. Orbán je poudaril, da je prihodnost Madžarske odvisna od tega, ali bo država nadaljevala z izgradnjo ali pa bo podlegla finančnim omejitvam iz Bruslja. Premier je obiskal Kendes.

Evropski svet je podaljšal gospodarske sankcije proti Rusiji za dodatnih šest mesecev, natančneje do 31. julija 2026. Odločitev je bila sprejeta 22. decembra in objavljena na spletni strani Sveta.

Madžarski premier Viktor Orban je na družbenem omrežju X izjavil, da so le naivni politiki, proizvajalci orožja in bankirji zainteresirani za nadaljevanje konflikta v Ukrajini.

Madžarski premier Viktor Orbán je na javnem nastopu ironično komentiral možnost, da bi visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas lahko premagala Rusijo v morebitnem konfliktu. Orbán je potegnil vzporednico z neuspešnimi pohodi Napoleona Bonaparteja in Adolfa Hitlerja. Izjavil je, da sta že Napoleon in Hitler napadla Rusijo in ne uspela, zdaj pa naj bi to uspelo Kaji Kallas.

V Madžarski je umrl nekdanji župan Subotice, Đerđ Sorad (1939-2025), kjer je živel s svojo ženo.

Madžarski premier Viktor Orban je presenetljivo izjavil, da bi bil padec Ukrajine katastrofa za Madžarsko, s čimer je poudaril pomen miru v regiji.

Madžarski premier Orbán Viktor je ob četrti adventni nedelji objavil sporočilo, v katerem poziva k umiritvi, medsebojni pozornosti in podarjanju dobrote.

Zaradi prazničnih dni v zahodni Evropi je na avtocestah v Srbiji povečan promet, kar povzroča daljše čakanje na mejah z Madžarsko in Hrvaško. Na mejnem prehodu Kelebija se osebna vozila ob vstopu v Srbijo zadržujejo približno eno uro.

Romunija podpira osnutek sporazuma o prosti trgovini med EU in Mercosur, medtem ko so se v Bruslju odvijali protesti kmetov. Madžarski premier Viktor Orbán je izrazil podporo protestnikom in nasprotuje sporazumu, ki bi po njegovem mnenju uničil evropsko prehransko varnost. EU je zaradi protestov preložila podpis sporazuma, ki sicer predvideva največje območje proste trgovine na svetu.

Viktor Orban je kritiziral Evropsko unijo zaradi njene eskalacije v odnosu do Rusije in primerjal Kajo Kallas z osvajalci iz preteklosti. Orban je njeno "bojevito retoriko" označil za spominjajočo na zgodovinske osvajalce.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da financiranje Ukrajine in pošiljanje vojaške pomoči za nadaljevanje konflikta z Rusijo ne krepi, temveč slabi Evropsko unijo.

Evropska unija bo za pomoč Ukrajini pri obrambi pred rusko agresijo skupno posodila 90 milijard evrov. Sredstva bodo izplačana postopoma in pod določenimi pogoji. Madžarska, Slovaška in Češka pri tem ne bodo sodelovale. EU bo od leta 2028 letno plačevala približno tri milijarde evrov obresti na posojilo Ukrajini, Nemčija pa bo kot največja donatorka proračuna EU prevzela večji del stroškov tega posojila.

Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je madžarskemu premierju Viktorju Orbanu »čestital« z objavo slike reda Lenina, kar je očiten posmeh Orbanovi prouski usmeritvi.

Evropski voditelji so se dogovorili o posojilu Ukrajini v višini 90 milijard evrov za prihodnji dve leti. Posojilo bo financirano s skupnim dolgom, ki ga jamči proračun EU. Madžarska, Češka in Slovaška se niso strinjale s to obveznostjo. Obresti bodo evropske davkoplačevalce stale dodatne 3 milijarde evrov na leto. Razprava o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja je zastala.

Voditelji Evropske unije so se dogovorili o zagotovitvi obsežnega posojila Ukrajini brez obresti za prihodnji dve leti, da bi zadovoljili njene vojaške in gospodarske potrebe. Vendar jim ni uspelo premostiti razlik z Belgijo, ki bi jim omogočile uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za zbiranje sredstev. Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo Ukrajina v letih 2026 in 2027 potrebovala 137 milijard evrov. Ukrajinska vlada je tik pred bankrotom in denar nujno potrebuje do pomladi.

Države članice EU so se dogovorile o skupnem posojilu Ukrajini v višini približno 90 milijard evrov, vendar so bile iz končnega dogovora izvzete Madžarska, Slovaška in Češka. Češki opozicijski politiki so to označili za izdajo. Madžarski premier Viktor Orbán je kritiziral posojilo in dejal, da Evropo približuje vojni. Andrej Babiš je poudaril, da je imela Češka drugačno stališče kot Slovaška in Madžarska, ki nista podprli sklepov Evropskega sveta, vendar je skupaj z njima zavrnila jamstvo za posojilo Ukrajini.