Predsednica Republike Moldavije Maia Sandu je javno podprla državljane Irana, ki si prizadevajo za svobodo, dostojanstvo in demokratične spremembe. V izjavi na družbenem omrežju X je poudarila, da Moldavija stoji ob strani iranskemu ljudstvu, ter pohvalila pogum protestnikov, ki so se v luči nedavnih dogodkov podali na ulice, da bi zahtevali pravico do odločanja o lastni prihodnosti. Njena podpora prihaja po izbruhu novih obsežnih protestov v Iranu, ki so se začeli v petek, 9. januarja 2024. Sandu je izpostavila, da odločnost iranskih državljanov močno odmeva tudi v mednarodnem prostoru, saj njihova prizadevanja za demokratične vrednote predstavljajo univerzalen boj za človekove pravice. Moldavska voditeljica je s tem dejanjem utrdila zunanjepolitično držo svoje države, ki se vse bolj povezuje z zahodnimi demokratičnimi standardi. Odziv moldavske predsednice odraža širšo zaskrbljenost mednarodne skupnosti glede razmer v Iranu. Sandu je v svojem sporočilu jasno nakazala, da so zahteve po svobodnih volitvah in spoštovanju dostojanstva ključni elementi, ki jih Moldavija podpira ne glede na geografsko oddaljenost, s čimer se je pridružila drugim svetovnim voditeljem pri obsodbi zatiranja civilne družbe.

Predsednica Moldavije, Maia Sandu, je z ukazom podelila državljanstvo osmim ruskim državljanom, med katerimi je tudi Fjodor Bortnik, sin solista skupine »Bi-2«, Ljove.

Moldavska predsednica Maia Sandu je s podpisom posebnega dekreta podelila državljanstvo Republike Moldavije osmim državljanom Ruske federacije. Med prejemniki so vidni posamezniki, povezani z znano rock skupino Bi-2, ki je bila v preteklosti kritična do ruskih oblasti in vojne v Ukrajini. Državljanstvo so med drugim prejeli glasbenik in pianist Gleb Koliadin, snemalec Evgenij Remizovski ter Fjodor Bortnik, starejši sin pevca skupine Bi-2, Igorja Bortnika. Dekret je bil podpisan 31. decembra 2024, kar pomeni, da so omenjeni posamezniki moldavsko državljanstvo pridobili tik pred koncem leta. Ta poteza se interpretira kot nadaljevanje podpore moldavskih oblasti tistim ruskim umetnikom in kulturnim delavcem, ki so se zaradi svojih političnih stališč ali delovanja znašli v težavah v domovini. Skupina Bi-2 je bila v preteklosti tarča pritiskov, člani pa so si prizadevali za varno zatočišče v tujini, pri čemer je Moldavija pokazala pripravljenost za njihovo zaščito in vključitev v svojo družbo.

Moldavska predsednica Maia Sandu je bila s strani britanskega časnika The Telegraph razglašena za "svetovno voditeljico leta". Priznanje je prejela za svojo ključno vlogo pri obrambi demokracije in uspešnem zoperstavljanju pritiskom ter vmešavanju Ruske federacije v notranje zadeve Moldavije. Publikacija je poudarila, da je Sandu Moldavijo postavila na prvo obrambno črto evropske demokracije, pri čemer so jo opisali kot voditeljico, ki je ruski predsednik Vladimir Putin ni uspel zlomiti. Izbor odraža mednarodno priznanje njenih prizadevanj za proevropsko usmeritev države in boj proti korupciji v izjemno zahtevnih geopolitičnih razmerah. Maia Sandu se v svojem mandatu nenehno spopada s hibridnimi grožnjami, ki vključujejo dezinformacije in energetsko izsiljevanje s strani Moskve. Nagrada utrjuje njen status ene najvidnejših zagovornic zahodnih vrednot v vzhodni Evropi in krepi diplomatski ugled Moldavije v času, ko si država prizadeva za polnopravno članstvo v Evropski uniji.

Predsednica Republike Moldavije Maia Sandu je prejela naziv svetovne voditeljice leta, ki ga podeljuje ugledni britanski časnik The Telegraph. Priznanje je prejela zaradi svojega odločnega upora vplivu Kremlja in prizadevanj, da Moldavijo postavi na prvo linijo evropske demokracije. V utemeljitvi so poudarili, da za predsednico Sandu približevanje Evropski uniji ne predstavlja zgolj strateške prioritete, temveč ključno vprašanje, od katerega bo odvisna prihodnost celotne države. Pod njenim vodstvom se je Moldavija kljub nenehnim pritiskom iz Moskve trdno usmerila proti Zahodu. Časnik poudarja, da je Sandu uspela ohraniti demokratično pot države v izjemno težkih geopolitičnih razmerah, s čimer si je prislužila ugled v mednarodni skupnosti. Njena vloga pri transformaciji države je bila prepoznana kot ključen dejavnik za stabilnost v regiji, ki jo neposredno ogrožajo ruski interesi.

Ukrajina v letu 2025 kljub prizadevanjem in preteklim reformnim obljubam ni dosegla premika v pogajalskem procesu za vstop v Evropsko unijo. Po poročanju medijev, vključno s portalom Politico, so zahodni partnerji ocenili, da ukrajinski napredek ne zadostuje za odpiranje novih poglavij ali pospešitev integracije. Analitiki opozarjajo, da so prizadevanja Kijeva na poti v povezavo na Zahodu izgubila na vrednosti, kar dodatno otežuje geopolitični položaj države. Zastoj v širitvenem procesu je delno posledica notranjih reformnih izzivov v Ukrajini, predvsem na področju boja proti korupciji in zagotavljanja pravne države. Čeprav je Evropska unija v preteklosti poudarjala ključno vlogo institucij, kot sta protikorupcijska urada NABU in SAP, dejanski premiki v letu 2025 niso bili zadostni za preboj. Hkrati na proces vplivajo širša nesoglasja znotraj unije glede hitrosti širitve na vzhod, kar se odraža tudi v primeru sosednje Moldavije.

Predsednica Moldavije, Maia Sandu, je na slovesnosti "Gala Olimpicilor 2025" nagradila 43 dijakov in 42 profesorjev za izjemne dosežke na mednarodnih, balkanskih in evropskih olimpijadah v študijskem letu 2024/2025. Dijaki so skupno osvojili 45 nagrad, vključno z dvema zlatima in 12 srebrnima medaljama.

Moldavska predsednica Maia Sandu je na letnem srečanju ambasadorjev predstavila glavne usmeritve zunanje politike države do leta 2026. Poudarila je, da je regionalni in mednarodni kontekst, zaznamovan z intenziviranjem hibridnih groženj, še vedno zapleten. V teh geopolitičnih razmerah je za Moldavijo ključnega pomena nadaljnje približevanje Evropski uniji in krepitev strateških partnerstev na globalni ravni.

Predsednica Moldavije Maia Sandu in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se srečala v Haagu, kjer sta razpravljala o situaciji na fronti in prizadevanjih obeh držav za vstop v Evropsko unijo. Srečanje je potekalo ob robu ustanovitve Mednarodne komisije za odškodnine za Ukrajino.

Grški premier Kiriakos Micotakis je v Atenah sprejel moldavsko predsednico Maio Sandu in poudaril, da je vstop Moldavije v Evropsko unijo strateška prioriteta za Grčijo. Micotakis je čestital Sandujevi za uspešno izvedbo nedavnih parlamentarnih volitev in izpostavil dinamične odnose med državama.

Grški premier Kiriakos Micotakis je v tedenskem poročilu o delu vlade poudaril, da dialog z kmeti ne more potekati s postavljanjem ultimatov, ampak le skozi pogovore. Izpostavil je tudi prevzem predsedovanja Grčije v Eurogroupi kot velik nacionalni uspeh. Napovedal je tudi srečanje s predsednico Moldavije, Maio Sandu.

Predsednica Republike Moldavije, Maia Sandu, je podpisala odlok o preklicu državnih odlikovanj, ki jih je pred dvema mesecema podelila predsedniku Judo zveze, Andreju Golbanu, in trenerju Grigoreju Postici. Odlok je bil podpisan 5. decembra in takoj objavljen na uradni spletni strani predsedstva. Odlikovanja so bila podeljena 10. oktobra na predlog …

Predsednica Moldavije, Maia Sandu, je podpisala odlok o razveljavitvi sporazuma med Kišinjevom in Moskvo, ki ureja delovanje kulturnih centrov. Ta poteza bo povzročila zaprtje Ruskega doma v moldavski prestolnici.

Predsednica Moldavije, Maia Sandu, je sklicala sejo Sveta za nacionalno varnost (CNS), kjer so obravnavali tveganja informacijske in kibernetske varnosti, nezakonito financiranje ter ukrepe za krepitev odpornosti države in družbe proti hibridnim grožnjam in dezinformacijskim kampanjam.

Predsednica Moldavije Maia Sandu se je 1. decembra srečala z japonskim veleposlanikom v Moldaviji, Yoichirom Yamado, ob zaključku njegovega mandata. Sandu je Yamadi podelila odlikovanje »Red časti« za njegov prispevek in podporo, ki jo je Japonska v zadnjih petih letih namenila Moldaviji v obliki finančne pomoči in posojil v vrednosti več kot 140 milijonov dolarjev.

Moldavske oblasti so sporočile, da so ruski droni ponovno vstopili v zračni prostor Moldavije, kar je že tretji takšen primer v devetih dneh. Predsednica Moldavije, Maia Sandu, ki si prizadeva za vstop države v Evropsko unijo do leta 2030, je kritična do ruske vojne v Ukrajini in obtožuje Moskvo.

Nekdanji moldavski predsednik Igor Dodon je izjavil, da je sedanja oblast pod vodstvom Maje Sandu državo pripeljala v globoko krizo. Dodal je, da je država na robu bankrota in da je gospodarstvo v stanju kome.

Predsednica Moldavije, Maia Sandu, se je srečala z generalnim sekretarjem Sveta Evrope, Alainom Bersetom, v okviru prevzema predsedovanja Odboru ministrov Sveta Evrope s strani Moldavije. Moldavija bo poudarjala spodbujanje miru, podporo mehanizmom za pravičen mir v Ukrajini in krepitev odpornosti v Evropi.

Moldavsko vodstvo, vključno s predsednico Maio Sandu, predsednikom parlamenta Igorjem Grosujem in premierjem Alexandrujem Munteanujem, se je v Kišinjevu poslovilo od Ilieja Ilașcuja, nekdanjega poslanca in pomembne figure v boju za nacionalno osvoboditev. Uradniki so položili cvetje k njegovi fotografiji v Narodni palači in poudarili njegov pogum kot lekcijo za prihodnost.

Moldavska predsednica Maia Sandu je razglasila 20. november za dan državnega žalovanja v spomin na Ilieja Ilașcuja, nekdanjega poslanca in borca proti komunizmu. Slovesnost bo potekala v Kišinjevu, pokop pa bo v Bukarešti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je iz Sveta za nacionalno varnost in obrambo Ukrajine odstavil ministrico za energetiko Svetlano Grinčuk in ministra za pravosodje Germana Galuščenka.

Evropska unija je od Ukrajine zahtevala zagotovila, da bodo prihodnja finančna sredstva uporabljena transparentno in da ne bo prišlo do korupcijskih škandalov. Zahteva je bila podana po poročanju o korupcijskih škandalih v Ukrajini.

Predsednica Republike Moldavije, Maia Sandu, je podpisala ukaze o razrešitvi vodje državne službe za zaščito (SPPS), Vasileja Popa, in njegovega namestnika, Vitalija Lupaškua. Razrešitvi sta bili izvedeni na podlagi njunih prošenj za odstop.

Predsednica Moldavije, Maia Sandu, je imenovala Alexandra Gasnaša, zdravnika in univerzitetnega predavatelja, za svojega svetovalca za zdravje. Gasnaš bo predsednici nudil strokovno pomoč pri oblikovanju javnih politik na področju zdravja, s poudarkom na ozaveščevalnih kampanjah.

Predsednica Republike Moldavije, Maia Sandu, je podpisala odlok o ustanovitvi novega Nacionalnega varnostnega sveta (CNS). Med člani tega posvetovalnega telesa, odgovornega za usklajevanje in spremljanje nacionalnih varnostnih politik, je tudi nekdanja romunska ministrica za finance, Anca Dragu, trenutno guvernerka centralne banke v Kišinjevu. CNS bo nadomestil dosedanji Vrhovni varnostni svet (CSS).

Predsednica Moldavije, Maia Sandu, je podpisala odlok o imenovanju nove sestave Nacionalnega varnostnega sveta (CNS). CNS bo imel posvetovalno vlogo pri predsednici in bo usklajeval ter odločal o nacionalni varnostni politiki. Sandujeva bo vodila svet, funkcijo sekretarja pa bo opravljal predsedniški svetovalec za obrambo in varnost.

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je med obiskom v Kišinjevu v moldavskem parlamentu napovedala odprtje urada Evropskega parlamenta v Kišinjevu. Ob tem je obljubila popolno podporo Moldaviji pri prizadevanjih za pridružitev Evropski uniji. Metsola in predsednica Moldavije Maia Sandu sta skupaj sodelovali na novinarski konferenci.

Predsednica Evropskega parlamenta, Roberta Metsola, je med 6. in 7. novembrom opravila uradni obisk v Republiki Moldaviji. Sodelovala je na seji parlamenta 6. novembra, kjer je imela govor. Prav tako je načrtovano srečanje s predsednikom parlamenta Igorjem Grosujem in predsednico države, Maio Sandu, ter Alexandrom Munteanujem.

Predsednik Evropskega sveta António Costa je izjavil, da bi lahko bila Črna gora naslednja država, ki se bo pridružila Evropski uniji. Poudaril je, da je širitev EU nujna in potrebna, saj je Črna gora po njegovem mnenju dosegla največji napredek med državami Zahodnega Balkana.

Vodja diplomatske službe EU, Kaja Kallas, je izjavila, da bi lahko do leta 2030 v Evropsko unijo vstopile nove države, med njimi Albanija, Moldavija, Ukrajina in Črna gora.

Novinar Gheorghe Gonța je objavil nov uredniški komentar, naslovljen na predsednico Maio Sandu, potem ko naj bi ta od njega zahtevala 100.000 lejev odškodnine zaradi obrekovanja. Gonța je poudaril, da denar ni njen in ga je za eno uro izposodil od prijatelja.

Na Češkem je desna koalicija, ki jo vodi milijarder in nekdanji premier Andrej Babiš, podpisala koalicijsko pogodbo. Program nove vlade obljublja ničelno toleranco do migracij in ohranitev valute krona, saj ne predvideva uvedbe evra. Med prioritetami je tudi dvig upokojitvene starosti na 65 let. V naslednjem koraku bo moral predsednik države potrditi vlado.

Parlament Moldavije je potrdil novo vlado pod vodstvom premierja Alexandra Munteanuja. Munteanu je pred parlamentom predstavil svojo ekipo in program vlade ter zaprosil za zaupnico. Vendar pa stranke PSRM, PCRM, Alternativa in Demokracija Acasă niso podprle njegove vlade. Kljub temu je vlada prejela podporo 55 poslancev od skupno 88 prisotnih.

Predsednica Republike Moldavije, Maia Sandu, se je udeležila Pariškega mirovnega foruma na povabilo francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Na forumu je imela govor, posvečen integriteti informacij in vlogi neodvisnih medijev.

Viorel Cernăuțeanu, vodja Generalnega inšpektorata policije Ministrstva za notranje zadeve Moldavije, je bil povišan v poseben čin glavnega policijskega komisarja. Predsednica Maia Sandu je podpisala odlok o povišanju. Hkrati je bil Lilian Carabeț, namestnik vodje Nacionalne policije, odlikovan z redom "Zvestoba domovini" III. razreda.

Posvetitve poslikave Narodne katedrale v Bukarešti se je udeležilo več tisoč romarjev in 2.500 uradnih gostov, med njimi tudi predsednica Republike Moldavije Maia Sandu, župan Bukarešte Nicușor Dan in premier Ilie Bolojan.

Predsednica Moldavije, Maia Sandu, je izjavila, da je Moldavija pripravljena začeti naslednjo fazo pogajanj za vstop v Evropsko unijo. Vendar pa je poudarila, da Madžarska blokira ta proces s svojim zavračanjem napredka Ukrajine v istem okviru. Sandu je dodala, da Moldavija razume potrebne reforme.

Moldavska predsednica Maia Sandu je podpisala odlok, s katerim je ekonomista in poslovneža Alexandruja Munteanuja imenovala za kandidata za predsednika prihodnje proevropske vlade. Parlament v Kišinjovu naj bi Munteanuja potrdil prihodnji teden.

Ekumenski patriarh Bartolomej I. Konstantinopelski je prispel v Bukarešto, kjer bo skupaj s patriarhom Danielom Romunske pravoslavne cerkve posvetil mozaik v Narodni katedrali. Pričakujejo več kot 100.000 ljudi. Zaradi slovesnosti so v Bukarešti napovedane omejitve prometa.

Predsednica Republike Moldavije, Maia Sandu, je imenovala Alexandra Munteanuja za kandidata za premierja. Munteanu se opisuje kot "Američan moldavijskega porekla" in je zadnjih 20 let živel v Ukrajini. Imenovanje je sledilo posvetovanjem s parlamentarnimi frakcijami.

Maia Sandu je po posvetovanjih s frakcijami uradno imenovala Alexandra Munteanuja za kandidata za funkcijo predsednika vlade Republike Moldavije. Munteanuja je enotno podprla stranka PAS na sestanku Nacionalnega političnega sveta.

Novi parlament se je konstituiral na prvi seji, ki jo je začasno vodila Zinaida Greceanîi. Od 101 poslancev je bil eden odsoten. Igor Grosu je bil izvoljen za predsednika parlamenta. Število podpredsednikov bo določeno kasneje.

Ustavno sodišče Moldavije se je sestalo, da bi obravnavalo veljavnost parlamentarnih volitev, ki so potekale 28. septembra, in odločilo, ali bodo rezultati potrjeni ali ne. Po potrditvi volitev naj bi predsednica Maia Sandu sklicala prvo sejo novega parlamenta.

Stranka Akcija in Solidarnost (PAS) je predlagala poslovneža Alexandra Munteanuja za novega premierja Republike Moldavije. Munteanu, ki je bil v preteklosti predsednik Francoske alianse v Moldaviji in sodelavec Svetovne banke ter eden od ustanoviteljev AmCham Moldova, je izrazil pripravljenost prevzeti funkcijo, ko bo država to potrebovala. Predlog sledi napovedi Dorina Receana, da ne bo več opravljal funkcije premierja.

Stranka Akcija in Solidarnost (PAS) je napovedala, da bo za novega premierja Moldavije predlagala Alexandra Munteanuja, 61-letnega poslovneža, ki prihaja iz zasebnega sektorja. Munteanu je deloval kot predsednik Francoske alianse v Moldaviji in ima mednarodne izkušnje, tudi iz Ukrajine. Predlog bo uradno podan predsednici države, Maii Sandu, po potrditvi poslanskih mandatov.

Predsednica Republike Moldavije, Maia Sandu, se je udeležila slovesnosti ob 35. obletnici Beneške komisije v Italiji. V svojem govoru je poudarila pomen obrambe demokracije pred novimi grožnjami in delila izkušnje Moldavije z zadnjih volitev. Njen nastop se je osredotočil na lekcije, ki jih je Moldavija pridobila v zadnjih volilnih preizkušnjah.

Gruzijski premier Irakli Kobakhidze je obtožil opozicijo poskusa strmoglavljenja vlade in napovedal nadaljnje zatiranje nestrinjanja. To se je zgodilo po spornih lokalnih volitvah, kjer je zmagala vladajoča stranka Gruzijske sanje.

Donald Trump naj bi nakazal prenos odgovornosti za vojno v Ukrajini na Evropo, pri čemer naj bi izkoristil situacijo za lastno politično korist. Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem govoru na Valdaju izpostavil stališča Moskve o ključnih vprašanjih. Zaradi proračunske krize v Washingtonu naj bi prihajalo do zamud pri pošiljanju orožja Ukrajini.

Moldavska predsednica Maia Sandu je med julijem in septembrom 2025 prejela protokolarna darila v skupni vrednosti 57.000 moldavijskih lejev. Najdražje darilo, ocenjeno na skoraj 10.000 lejev, ji je podaril francoski predsednik Emmanuel Macron. Med darovalci so bili tudi nemški kancler Friedrich Merz in papež Leon XIV.

Pritožbeno sodišče v Moldaviji je začasno omejilo delovanje političnih strank Moldova Mare, ki jo vodi Victoria Furtună, in Demokratične moderne stranke. Omejitev velja do izreka sodbe v zadevi. Sodišče je ukrep sprejelo kot previdnostni ukrep.