Objavljeno: 10. 1. 2026 18:42
Predsednica Republike Moldavije Maia Sandu je javno podprla državljane Irana, ki si prizadevajo za svobodo, dostojanstvo in demokratične spremembe. V izjavi na družbenem omrežju X je poudarila, da Moldavija stoji ob strani iranskemu ljudstvu, ter pohvalila pogum protestnikov, ki so se v luči nedavnih dogodkov podali na ulice, da bi zahtevali pravico do odločanja o lastni prihodnosti.
Njena podpora prihaja po izbruhu novih obsežnih protestov v Iranu, ki so se začeli v petek, 9. januarja 2024. Sandu je izpostavila, da odločnost iranskih državljanov močno odmeva tudi v mednarodnem prostoru, saj njihova prizadevanja za demokratične vrednote predstavljajo univerzalen boj za človekove pravice. Moldavska voditeljica je s tem dejanjem utrdila zunanjepolitično držo svoje države, ki se vse bolj povezuje z zahodnimi demokratičnimi standardi.
Odziv moldavske predsednice odraža širšo zaskrbljenost mednarodne skupnosti glede razmer v Iranu. Sandu je v svojem sporočilu jasno nakazala, da so zahteve po svobodnih volitvah in spoštovanju dostojanstva ključni elementi, ki jih Moldavija podpira ne glede na geografsko oddaljenost, s čimer se je pridružila drugim svetovnim voditeljem pri obsodbi zatiranja civilne družbe.
"Mislim na pogumne ljudi v Iranu, ki povzdigujejo svoj glas za svobodo, dostojanstvo in demokratične volitve. Njihova odločnost, da oblikujejo svojo prihodnost, močno odmeva."
"Moldavija je solidarna z njimi."
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Maia Sandu | Pozitivno |
| Iran | Negativno |
| Moldavija | nevtralno |
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Več o ocenjevanju virov.
Novica je za Slovenijo splošnega pomena, saj se nanaša na vprašanja človekovih pravic in demokracije, ki so temeljne vrednote slovenske zunanje politike in Evropske unije. Neposrednega gospodarskega ali varnostnega vpliva na Slovenijo dogodek nima.
Slovenija kot članica EU običajno usklajuje svoje odzive na področju kršitev človekovih pravic v tretjih državah, zato je drža moldavske predsednice, ki si prizadeva za članstvo v EU, zanimiva za opazovanje v kontekstu širše evropske zunanje politike.
23. dec 11:56
Vodja iranskega pravosodja, Hodžatoleslam Mohseni Ežei, je izjavil, da je zagovornik transparentnosti in javnih sojenj, pri čemer je dejal, da je ideja, da je sojenje javno, vendar se ne sme predvajati, 'šala'.
15. dec 7:56
Tiskovni predstavnik iranske revolucionarne garde je izjavil, da se bo sovražnik v primeru vojne z Iranom soočil z novo močjo iranske islamske republike na različnih vojaških področjih.
Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.
4. nov 10:06
Amirhossein Sabeti, iranski poslanec, je izjavil, da Kitajska in Rusija Iranu nista zavrnili nobene prošnje za dobavo orožja. Poudaril je, da je Iran v četrtem dnevu vojne prejel sisteme zračne obrambe iz Kitajske.
16. nov 15:06
Iran ostaja zavezan svojemu jedrskemu programu kljub morebitnim resolucijam IAEA. Iranski odposlanec pri IAEA je kritiziral ZDA in evropske države zaradi predloga nove resolucije, ki po njegovem mnenju ne bo vplivala na izvajanje iranskih zaščitnih ukrepov. Vodja AEOI je dejal, da je predlog ponavljajoč se poskus pritiska na Iran. Iran je opozoril, da bo ponovno pretehtal sodelovanje z IAEA, če bo sprejeta nova resolucija.
31. dec 18:56
Iranske varnostne sile so v Teheranu in drugih mestih izvedle prve aretacije protestnikov, ki so se zbrali na ulicah zaradi nezadovoljstva z razmerami v državi. Po poročanju časnika Shargh so med pridržanimi najmanj štirje študenti teheranske univerze, vendar njihova trenutna lokacija in identiteta organov, ki so izvedli uhičenja, ostajata neznani. Študentska glasila so pred tem opozarjala, da so varnostne sile popolnoma obkolile univerzitetno območje. Uradni Teheran je za organizacijo protestov in spodbujanje nemirov obtožil tujino oziroma »tuje sovražnike«, s čimer režim tradicionalno opravičuje uporabo sile proti civilnemu prebivalstvu. Med protestniki je bilo v nekaterih mestih slišati tudi vzklike, ki so pozivali k vrnitvi monarhije oziroma šaha, kar dodatno zaostruje odnose med ljudstvom in islamskim vodstvom. Situacija v iranski prestolnici ostaja napeta, saj so nadzorne enote prisotne na vseh ključnih točkah zbiranja.
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Maia Sandu | Pozitivno |
| Iran | Negativno |
| Moldavija | nevtralno |
Novica je za Slovenijo splošnega pomena, saj se nanaša na vprašanja človekovih pravic in demokracije, ki so temeljne vrednote slovenske zunanje politike in Evropske unije. Neposrednega gospodarskega ali varnostnega vpliva na Slovenijo dogodek nima.
Slovenija kot članica EU običajno usklajuje svoje odzive na področju kršitev človekovih pravic v tretjih državah, zato je drža moldavske predsednice, ki si prizadeva za članstvo v EU, zanimiva za opazovanje v kontekstu širše evropske zunanje politike.