Fundacija Nobel je uradno sporočila, da Nobelove nagrade za mir ni mogoče prenašati na druge osebe ali je deliti, niti v simbolni obliki. Odziv organizacije je sledil dogodku v Beli hiši, kjer je venezuelska opozicijska voditeljica in dobitnica nagrade za leto 2025 María Corina Machado svojo medaljo izročila ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu. Machado je dejala, da si Trump priznanje zasluži zaradi svojih prizadevanj za demokracijo v Venezueli, Trump pa je potezo javno označil za čudovito gesto medsebojnega spoštovanja. Norveški Nobelov odbor je v izjavi poudaril, da sta nagrada in njen prejemnik neločljiva. Po njihovih pojasnilih pravila fundacije, ki temeljijo na zapuščini Alfreda Nobela, ne dovoljujejo nobene pravne ali simbolne spremembe lastništva odličja. S tem so jasno zavrnili legitimnost dejanja, s katerim je Machado skušala Trumpu priznati status mirovnika, ki mu ga odbor v preteklosti ni podelil. Dogodek je sprožil precejšnje diplomatsko in medijsko zanimanje, saj odraža politično napetost med Belo hišo in neodvisnim Nobelovim odborom. Medtem ko Machado s to gesto išče močno zavezništvo z Združenimi državami Amerike za pritisk na venezuelski režim, fundacija ostaja neomajna pri ohranjanju integritete procesa podeljevanja nagrad, ki ne sme biti predmet političnih kupčij ali osebnih darovanj.

Predsednik Trump je izjavil, da trenutno "ni razloga" za uporabo zakona o uporu v Minneapolisu, le dan po tem, ko je s to možnostjo zagrozil. Medtem pa je nekdanji uslužbenec ministrstva za domovinsko varnost, Miles Taylor, razkril, kako lahko blokirajo Trumpova "najbolj izjemna pooblastila" in kako blizu je bil Trump uporabi tega zakona.

Začasna predsednica Venezuele, Delcy Rodríguez, je v svojem prvem govoru o stanju države pozvala k odprtju državne naftne industrije za tuje naložbe. Njen poziv sledi odstavitvi Nicolása Madura in poskusom nove oblasti, da bi utrdila svoj položaj.

Venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado je v četrtek ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu v Beli hiši predala svojo medaljo Nobelove nagrade za mir. Machado je po srečanju pred ameriškim Kapitolom pojasnila, da dejanje predstavlja priznanje za Trumpovo zavezanost svobodi Venezuele, pri čemer je dogodek primerjala z zgodovinsko izmenjavo med markizom de Lafayettom in Simonom Bolivarjem. Bela hiša je ob tem objavila fotografijo, na kateri predsednik Trump ponosno razkazuje uokvirjeno zlato medaljo, uradniki pa so potrdili, da jo namerava obdržati. Norveški odbor za Nobelovo nagrado se je na dogodek odzval s pojasnilom, da je nagrada neločljivo povezana s prejemnikom in je ni mogoče uradno prenesti ali deliti. Kljub temu so dodali, da statut fundacije ne omejuje fizičnega razpolaganja z medaljo, diplomo ali denarnim delom nagrade. To pomeni, da lahko lavreati te predmete poljubno podarijo, prodajo ali shranijo, vendar v zgodovini kot uradni dobitnik nagrade ostane zapisana izključno oseba oziroma organizacija, ki ji je bila podeljena. Odzivi na to potezo so mešani, saj nekateri kritiki opozarjajo na nenavadnost situacije, ko politik prejme priznanje, ki ga sam ni osvojil. Trump, ki je v preteklosti že večkrat izrazil željo po tem prestižnem priznanju, je darilo sprejel z zahvalo. Čeprav fizična medalja zdaj počiva v rokah ameriškega predsednika, Maria Corina Machado pravno in zgodovinsko ostaja edina dobitnica Nobelove nagrade za mir za leto 2025, vključno z denarno nagrado v višini 11 milijonov švedskih kron.

Začasna venezuelska predsednica Delcy Rodriguez je odstavila ministra za industrijo Alexa Saaba, ki je veljal za enega najtesnejših zaveznikov nekdanjega predsednika Nicolása Madura. Saabova razrešitev se je zgodila po srečanju Rodriguezove z vodjo ameriške obveščevalne agencije CIA, kar nakazuje na znatne premike v političnem vrhu države. Po poročanju tujih medijev naj bi bil Saab vpleten v dejavnosti podjetja China Concord, kar je dodatno zapletlo njegov položaj v novi vladi. Alex Saab je bil leta 2021 aretiran zaradi obtožb o pranju denarja, vendar je kasneje postal ključna osebnost v Madurovem režimu. Njegova odstranitev z ministrskega položaja pomeni oslabitev vpliva struje, ki ostaja zvesta nekdanjemu predsedniku. Obenem opozicijska voditeljica María Corina Machado krepi svoje diplomatske aktivnosti in si prizadeva pridobiti podporo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, kar še dodatno zaostruje notranjepolitični boj za oblast. Politična nestabilnost v Venezueli se dogaja v času ponovnega oživljanja gospodarskih interesov tujih energetskih velikanov. Čeprav so Združene države Amerike v preteklosti uvedle stroge sankcije, so nedavni dogodki, vključno s spremembami v vladi in delovanjem podjetja Chevron, pokazali na kompleksno prepletanje mednarodne politike, nafte in boja za demokratične reforme v tej latinskoameriški državi.

Norveški odbor za Nobelovo nagrado je sporočil, da ima venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado pravico podariti svojo medaljo za mir ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, vendar nagrada sama ostaja neločljivo povezana z njo. Odločitev Machadove, da Trumpu izroči odlikovanje, je v mednarodni javnosti in zlasti na Norveškem sprožila val kritik ter nejevolje. Kritiki opozarjajo, da takšna gesta nagrado vključuje v politično in vojno igro, ki je v nasprotju s prvotnim namenom priznanja. Dogodek, ki se je odvil v Beli hiši, je osvetlil polarizacijo glede vloge Donalda Trumpa v mednarodni politiki. Medtem ko so nekateri, vključno z določenimi evropskimi politiki, v preteklosti predlagali Trumpa za Nobelovo nagrado, večina norveške javnosti in strokovnjakov njegovo delovanje vidi kot napad na liberalno demokracijo. Odbor je ob tem poudaril, da ne more preprečiti nagrajencem dejanj, ki bi bila morebiti v nasprotju z vrednotami nagrade, ko je ta enkrat podeljena. Vozlišče napetosti predstavlja tudi dejstvo, da je Machado nagrado podarila voditelju, ki je v svojem mandatu stopnjeval pritisk na Venezuelo, vključno z vojaškimi grožnjami in nedavno ugrabitvijo predsednika Nicolása Madura. Nekateri mediji in opazovalci so dejanje označili za ponižujoče tako za prejemnico kot za institucijo nagrade, saj se zdi, da se prestižno priznanje uporablja kot sredstvo za pridobivanje politične naklonjenosti v Washingtonu.

Voditeljica venezuelske opozicije Maria Corina Machado je razglasila začetek demokratične tranzicije v državi, potem ko so oblasti Združenih držav Amerike aretirale dosedanjega predsednika Nicolasa Madura. Machadova je poudarila, da bo Venezuela s pomočjo administracije Donalda Trumpa postala svobodna, kar bo vodilo v razpustitev po njenih besedah kriminalnega Madurovega režima. Dogajanje predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Caracasom in Washingtonom, ki so se stopnjevale z vrsto gospodarskih in diplomatskih sankcij. Kljub javni podpori Machadovi se v ameriški politiki pojavljajo določene dileme glede nadaljnjih korakov. Poročila nakazujejo, da naj bi Trumpova administracija v nekaterih vidikih podprla podpredsednico Delcy Rodriguez namesto neposredne predaje oblasti opozicijski voditeljici, kar vnaša negotovost v proces tranzicije. Ta odločitev je sprožila številna vprašanja o prihodnji strateški usmeritvi ZDA v regiji in o tem, kdo bo dejansko vodil prehodno vlado. Razmere v Venezueli ostajajo napete, saj aretacija Madura pomeni konec njegove dolgoletne vladavine, hkrati pa odpira pot za obsežne politične in gospodarske reforme. Mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje, medtem ko opozicija upa na stabilizacijo države, ki jo je v zadnjih letih zaznamovala globoka humanitarna in finančna kriza.

Ameriški predsednik Donald Trump je s prijetjem venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegove soproge sprožil val mednarodnih odzivov, pri čemer kritiki trdijo, da gre za poskus uveljavljanja ameriške imperialistične moči nad naravnimi viri države. Trumpova administracija je akcijo prvotno utemeljila z obtožbami, da je Maduro vodil narkokartel, vendar se je retorika po aretaciji hitro preusmerila k vprašanju nadzora nad venezuelsko naftno industrijo. Kljub obljubam o stabilizaciji in obnovi energetskega sektorja, so kritiki prepričani, da takšne poteze povečujejo politično ranljivost Združenih držav Amerike in tvegajo dodatne regionalne nemire. Trumpova namera, da bi ameriška podjetja prevzela ključno vlogo pri upravljanju venezuelskih naftnih polj, se vse bolj interpretira kot neposredno prilaščanje virov, kar v regiji sproža negotovost. Dogajanje predstavlja pomemben preobrat v odnosih med Washingtonom in Caracasom, saj so bili predhodni pogovori osredotočeni na domnevno vpletenost Madura v trgovino z mamili. Zdajšnja osredotočenost na energetski sektor potrjuje strahove nekaterih analitikov, da so bili prvotni razlogi za vojaško posredovanje le pretveza za dolgoročne gospodarske interese ZDA v južnoameriški regiji.

Donald Trump se je v Beli hiši sestal z venezuelsko opozicijsko voditeljico Marío Corino Machado, ki je bila s strani Trumpove administracije postavljena na stranski tir po prijetju Nicolása Madura. Machado je Trumpu predala svojo Nobelovo nagrado za mir. Ekonomist Paul Krugman je Trumpa kritiziral zaradi izsiljevanja Nobelove nagrajenke, da mu preda medaljo.

Po poročanju Fox News-a je ameriški predsednik Donald Trump sprejel medaljo Nobelove nagrade za mir od venezuelske opozicijske voditeljice Marie Corine Machado med njenim obiskom v Beli hiši. Podrobnosti o srečanju in predaji nagrade so razkrile različne ruske in ukrajinske medijske hiše.

Združene države Amerike so v letu 2025 prvič po več kot petdesetih letih zabeležile negativno neto migracijo, kar je neposredna posledica stroge priseljenske politike administracije predsednika Donalda Trumpa. Po poročilu instituta Brookings se ocene neto migracije gibljejo med ničlo in odlivom približno 295.000 ljudi. Čeprav so se deportacije pod novo upravo močno okrepile, poročilo navaja, da je glavni razlog za upad predvsem drastično zmanjšanje števila novih prihodov zaradi ostrejših pogojev za pridobitev vizumov in podaljšanih postopkov obdelave vlog. Strožji ukrepi so močno prizadeti študente in visoko usposobljene strokovnjake, zlasti iz Indije, ki predstavlja ključni vir delovne sile za ameriški tehnološki sektor. Analitiki opozarjajo, da bi lahko dolgotrajen trend upadanja števila priseljencev negativno vplival na zaposlovanje v kritičnih sektorjih, kot so tehnologija, zdravstvo in visoko šolstvo. Kljub negotovosti glede prihodnjih političnih usmeritev študija napoveduje, da se bo trend negativne neto migracije verjetno nadaljeval tudi v letu 2026. Na političnem področju se vplivi teh sprememb že kažejo v razpravah o življenjskih stroških. Republikanska stranka trdi, da množične deportacije in manjše število migrantov neposredno zmanjšujejo povpraševanje na nepremičninskem trgu, kar naj bi vodilo do nižjih najemnin in cen stanovanj v večjih metropolah. Podatki kažejo, da so se cene nepremičnin znižale v 14 od 20 mest z največjim deležem nezakonitih priseljencev, kar administracija uporablja kot dokaz uspešnosti svoje gospodarske politike pred prihajajočimi volitvami.

V Washingtonu se je 14. maja končalo trilateralno srečanje med predstavniki Danske, Grenlandije in Združenih držav Amerike, ki je bilo namenjeno krepitvi diplomatskih in gospodarskih vezi. Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen je v pogovoru za televizijsko mrežo Fox News poudaril trdno politično vez med Dansko in Grenlandijo. Izpostavil je prepričanje, da prebivalci otoka ne bi podlegli finančnim ponudbam ZDA v zameno za suverenost. Minister Rasmussen je srečanje označil za uspešno, vendar je hkrati jasno postavil meje glede ozemeljske celovitosti danskega kraljestva. Razprave so tekle predvsem o varnostnih vprašanjih na Arktiki in povečanju ameriških naložb v lokalno infrastrukturo, kar pa po besedah zunanjega ministra ne pomeni koraka k prodaji ozemlja. Grenlandija ohranja visoko stopnjo avtonomije, a zunanja in obrambna politika ostajata v domeni Kopenhagna. Diplomatski obisk je bil ključen za pomiritev ugibanj o prihodnosti otoka, ki ima zaradi taljenja ledu in dostopa do naravnih virov vse večji geostrateški pomen. Rasmussen je zaključil, da so odnosi z ZDA strateškega pomena, vendar temeljijo na partnerstvu in ne na kupoprodajnih razmerjih, s čimer je odgovoril na pretekle ambicije določenih ameriških političnih krogov.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu v Beli hiši predala svojo Nobelovo nagrado za mir. Machado je upala, da bo v zameno za nagrado pridobila Trumpovo podporo v Venezueli po padcu Madurovega režima, vendar ni prejela zagotovil.

Vlada predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa načrtuje uporabo zasebnih vojaških podjetij za zaščito energetskih objektov v Venezueli, s čimer se želi izogniti neposredni namestitvi ameriških oboroženih sil. Ta strateška odločitev je ključna za ponovni zagon venezuelske naftne industrije, ki jo pestita propadajoča infrastruktura in varnostna nestabilnost po odhodu Nicolása Madura. Glavna prednostna naloga Bele hiše ostaja povečanje proizvodnje nafte v državi z največjimi dokazanimi zalogami na svetu. Ameriška administracija si prizadeva prepričati velike naftne družbe k vrnitvi na venezuelski trg, vendar se te soočajo s tveganji zaradi morebitnega političnega vakuuma in groženj s strani narko-kartelov. Delcy Rodríguez, trenutna vršilka dolžnosti predsednice, se trudi ohraniti nadzor, medtem ko Trumpova ekipa v zasebnih varnostnih službah vidi rešitev za zagotavljanje dolgoročne varnosti brez vpletanja redne vojske. Poznavalci razmer ocenjujejo, da bo ta poteza prinesla velik finančni vzpon podjetjem, ki že imajo izkušnje v regiji in tesne vezi s trenutno ameriško oblastjo. Kljub ambicioznim načrtom pa ostajajo izzivi v obliki vojaških upornikov in organiziranega kriminala, ki bi lahko dodatno destabilizirali državo. Trumpova nepripravljenost za pošiljanje ameriških vojakov na tuja tla odraža njegovo širšo zunanjepolitično doktrino, hkrati pa ustvarja prostor za privatizacijo varnostnih operacij v strateško pomembnih energetskih vozliščih Latinske Amerike.

Ameriške oblasti so v Karibskem morju zasegle novo, že šesto cisterno, povezano z Venezuelo, sta 15. januarja 2026 potrdila dva uradnika Združenih držav Amerike. Operacija se je odvila v času povečanih napetosti in neposredno pred pomembnim diplomatskim srečanjem. Zasegi plovil so del širših prizadevanj Washingtona za uveljavljanje sankcij in nadzor nad trgovskimi potmi, ki so povezane z režimi pod ameriškimi embargi. Novica o zasegu je sovpadla s prvim uradnim srečanjem med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in voditeljico venezuelske opozicije Mario Corino Machado. Machadova je srečanje označila za izvrstno, kar nakazuje na tesno usklajevanje med ameriško administracijo in opozicijskimi silami v Venezueli. Trumpova administracija s temi koraki krepi pritisk na Caracas, hkrati pa v regiji uveljavlja svojo zunanjepolitično strategijo. Analitiki opozarjajo, da so ti ukrepi povezani s širšo strategijo Donalda Trumpa, ki vključuje tudi napovedane carine za trgovinske partnerje Irana, s čimer želi izolirati države, ki kršijo ameriške trgovinske omejitve. Zasegi tankerjev v zadnjih tednih potrjujejo odločnost Združenih držav Amerike pri izvajanju sankcij, kar neposredno vpliva na globalne energetske trge in geopolitično stabilnost v Latinski Ameriki.

Maria Corina Machado je Donaldu Trumpu podarila svojo zlato medaljo Nobelove nagrade za mir. Bela hiša je to srečanje objavila na X-u. Medtem je skupina akademikov obsodila bombardiranje Venezuele s strani ZDA in ugrabitev predsednika Nicolasa Madura. V članku pa se pojavljajo tudi ugibanja, da naj bi se Maria Corina Machado videla kot prihodnja predsednica Venezuele.

Pripadniki mornariške pehote in mornarice Združenih držav Amerike so v Karibskem morju davi brez incidentov zasegli tanker Veronica, ki je povezan z Venezuelo. Gre za šesti tovrsten poseg ameriških sil v zadnjih nekaj tednih, s čimer Washington stopnjuje pritisk na Caracas v okviru kampanje za nadzor nad uvozom in izvozom venezuelske nafte. Operacijo je v zgodnjih jutranjih urah izvedlo južno poveljstvo ameriške vojske. Zaseg ladje se je zgodil neposredno pred napovedanim srečanjem med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in venezuelsko opozicijsko voditeljico Mario Corino Machado. Ameriška vojska je potrdila, da so marinci na tanker vstopili pred zoro v usklajeni akciji, ki je bila del širšega prizadevanja za omejevanje naftnih prihodkov režima v Venezueli. Ta poteza potrjuje odločenost ZDA pri izvajanju sankcij in blokad, ki so bile napovedane v preteklih mesecih. Najnovejši dogodek sledi vrsti podobnih operacij, ki kažejo na vse večjo militarizacijo nadzora nad trgovskimi potmi v regiji. Odločitev o zadržanju plovil in napovedi o krepitvi ameriške mornariške flote dodatno zaostrujejo diplomatske odnose v latinskoameriški regiji, medtem ko ZDA ohranjajo nadzor nad zaseženim premoženjem kot vzvod za politične spremembe v Venezueli.

Donald Trump je pohvalil začasno venezuelsko predsednico Delcy Rodríguez po njunem telefonskem pogovoru. Hkrati se sooča z obtožbami o nezakonitem ravnanju v zvezi z odstranitvijo Nicolása Madura, medtem ko se pojavljajo trditve, da je kubanska obveščevalna služba vplivala na proteste v ZDA. Nova administracija v Venezueli obljublja novo obdobje s povečano toleranco do političnih nasprotnikov. New York Times pa gosti strokovnjake, povezane z Georgeom Sorosem, ki kritizirajo Trumpove načrte za Venezuelo po odstavitvi Madura. ZDA naj bi drsele v splošno brezpravnost doma in v tujini.

Chen Ting-fei je po zmagi na primarnih volitvah DPP izzvala Hsieh Lung-chieja (KMT) za župana Tainana in izrazila prepričanje v zmago. Chen in Hsieh sta se v preteklosti že petkrat srečala na volitvah. Medtem v國民黨 naslednji dan usklajujejo kandidate za župana Taichunga, kjer se za položaj potegujeta Jiang Chi-chen in Yang Qiong-ying. Stranka DPP v Tainanu je izrazila podporo Chen Ting-fei in pozvala k enotnosti za napredek mesta.

Po poročilih nevladnih organizacij naj bi se represija v Iranu stopnjevala, število smrtnih žrtev protestov pa naj bi doseglo 2000. Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki poslujejo z Iranom, kar bi lahko prizadelo Kitajsko. Obenem je protestnikom sporočil, da "pomoč prihaja". Kitajska je obsodila uporabo carin kot sredstvo pritiska, Katar pa je zaradi naraščajočih napetosti začel z evakuacijo osebja iz letalskega oporišča Al Udeid.

Kritike Trumpove administracije so se okrepile zaradi preiskave ministra za pravosodje proti predsedniku Federal Reserve Jeromeu Powellu, ki je sprožila zaskrbljenost glede neodvisnosti centralne banke in povzročila nezadovoljstvo v kabinetu. Minister za finance Scott Bessent naj bi opozoril predsednika Trumpa, da lahko preiskava zmoti finančne trge. Poleg tega sta Illinois in Minnesota vložili tožbe proti Trumpovi administraciji zaradi smrtonosnih imigracijskih operacij.

Iranski obrambni minister Aziz Nafizardeh je ponovil grožnjo, da bo Iran napadel ameriške baze v regiji, če bo Donald Trump sprožil vojaško ofenzivo proti Iranu. To je odgovor na Trumpove izjave o podpori protestnikom v Iranu in opozorilo pred zunanjim vmešavanjem.

Donald Trump je javno zahteval, da se Grenlandija preda ZDA, kar je sprožilo kritike celo med njegovimi podporniki. Analitiki menijo, da bi Trump morda spremenil svoje stališče, če bi Evropa ponudila "prepakiran" varnostni dogovor. Medtem naj bi Trump pripravljal načrte za zmago na vmesnih volitvah leta 2026, kar je povzročilo nemir v Beli hiši. Marco Rubio naj bi imel zakulisni vpliv na dogajanje v Venezueli.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil naklonjenost temu, da bi ExxonMobil ostal izven Venezuele, ker naj bi vodilni v podjetju ocenili razmere v državi kot neprimerne za investicije. Po odstavitvi Nicolása Madura so Venezuelci v ZDA izražali mešane občutke, medtem ko je Trumpova administracija po vojaškem posredovanju prevzela nadzor v Venezueli, kar je povzročilo negotovost glede prihodnosti države. Članek v The Spectatorju omenja Trumpovo zunanjo politiko kot tretjo pot, ki vključuje 'vpliv režima'.

Ameriški predsednik Donald Trump bo v četrtek v Beli hiši sprejel venezuelsko opozicijsko voditeljico in Nobelovo nagrajenko za mir Mario Corino Machado. Srečanje predstavlja ključen korak v ameriški politiki do Venezuele po nedavnih dramatičnih dogodkih v regiji. Trumpova administracija s tem srečanjem potrjuje svojo podporo opozicijskim silam v času, ko se v Caracasu vzpostavlja nova oblast pod vodstvom Delcy Rodriguez, ki je v vlado že imenovala Maduru naklonjene kadre. Hkrati je kubanski predsednik Miguel Diaz-Canel odločno zanikal navedbe Washingtona o domnevnih pogajanjih med Havano in Združenimi državami Amerike. Trump je pred tem novinarjem dejal, da pogovori s Kubo potekajo, in pozval tamkajšnje oblasti k sklenitvi dogovora, preden bo za to prepozno. Diaz-Canelove izjave kažejo na oster razkorak med interpretacijo dogajanja v obeh prestolnicah, kar dodatno zaostruje diplomatske odnose v karibski regiji. Dogajanje je neposredno povezano z ameriško vojaško operacijo, v kateri so sile ZDA zajele prejšnjega venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Medtem ko Washington poskuša stabilizirati regijo s podporo preverjenim političnim zaveznikom, kot je Machadova, ostajajo odnosi s Kubo na mrtvi točki kljub Trumpovim napovedim o možnem sporazumu.

Papež Leon XIV. je v Vatikanu sprejel voditeljico venezuelske opozicije Mario Corino Machado, so danes sporočili iz Svetega sedeža. Srečanje se je odvilo v okviru papeževih rednih avdienc, s čimer je Vatikan vnovič usmeril pozornost na politično dogajanje v Južni Ameriki. Podrobnosti pogovora med svetim očetom in vplivno političarko niso bile javno razkrite, vendar dogodek velja za pomembno diplomatsko gesto. Maria Corina Machado velja za osrednjo figuro venezuelskega demokratičnega gibanja, ki se spopada z administracijo predsednika Nicolása Madura. Vatikan je ob tem objavil uradni seznam oseb, ki jih je papež sprejel v dopoldanskih urah, kar potrjuje uradno naravo obiska. Papež Leon XIV. se s tem dejanjem vključuje v širši dialog o stabilnosti in človekovih pravicah v Venezueli. Sprejem opozicijske voditeljice v apostolski palači odraža prizadevanja cerkvenega vrha za mirno reševanje krize v tej južnoameriški državi. Čeprav se Sveti sedež pogosto zavzema za nevtralno držo mediatorja, tovrstna srečanja v mednarodni skupnosti interpretirajo kot podporo demokratičnim procesom in dialogu med sprtimi stranmi.

Papež Leon XIV. je v ponedeljek, 12. januarja 2025, v Vatikanu sprejel voditeljico venezuelske opozicije Mario Corino Machado. Sestanek, ki ga Sveti sedež predhodno ni uradno napovedal, se je zgodil v luči zaostrenih političnih razmer v Venezueli. Machadova, ki je bila nedavno odlikovana z Nobelovo nagrado za mir, je po srečanju izjavila, da se »poraz zla v državi približuje«, ter izpostavila pomen podpore Cerkve in Združenih držav Amerike pri prizadevanjih za demokratične spremembe. Osrednja tema pogovorov je bila usoda političnih zapornikov v Venezueli. Machadova je papeža pozvala k posredovanju za izpustitev vseh tistih, ki ostajajo v izolaciji ali so pogrešani. Čeprav so venezuelske oblasti napovedale izpustitev 116 oseb, opozicija in nevladne organizacije opozarjajo, da proces poteka izjemno počasi. Po podatkih tiskovne agencije AFP je bilo do zdaj dejansko izpuščenih le približno 50 ljudi, kar povzroča nemir in nestrpnost med družinami zaprtih. Srečanje predstavlja pomemben diplomatski signal v mednarodnem pritisku na režim v Caracasu. Machadova je poudarila, da je vloga Vatikana kot moralne avtoritete ključna pri reševanju humanitarne in politične krize. Obisk v Vatikanu se je zgodil v času, ko mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje v Južni Ameriki, kjer se stopnjujejo prizadevanja za vzpostavitev vladavine prava in spoštovanje človekovih pravic.

Iranski parlamentarni govorec je opozoril ZDA pred morebitno napačno oceno, če bo Iran napaden, in zagrozil s povračilnimi ukrepi. Iran je tudi opozoril, da bo v primeru napada na Teheran udaril po Izraelu in ameriških bazah. Iranski predsednik je izjavil, da bo poslušal protestnike, a opozoril pred izgredniki, kar kaže na zaostritev stališča glede protestov. Kljub zaostrenim ukrepom varnostnih sil se protivladni protesti v Iranu nadaljujejo že petnajsti dan, medtem ko zahodne države, predvsem ZDA, povečujejo pritisk na Teheran. Iranske oblasti so napovedale, da bi lahko okrepile zatiranje protestov, za nemire pa so okrivile teroriste.

Tiskovni urad Svetega sedeža je potrdil, da je papež Leon XIV. sprejel Mario Corino Machado v zasebni avdienci v Vatikanu. Srečanje, ki ni bilo predvideno v papeževem urniku, je potekalo v Apostolski palači.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Bela hiša je napovedala, da bodo ZDA nadaljevale z zaseganjem tankerjev, ki zapuščajo Venezuelo brez njihovega dovoljenja. Tiskovna predstavnica Bele hiše, Caroline Levitt, je izjavila, da bo Venezuelo lahko zapustil le tisti tanker, ki bo prejel odobritev ZDA. Obenem je sporočila, da je na poti v ZDA 31 milijonov sodčkov nafte iz Venezuele.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Norveški inštitut za Nobelove nagrade je v uradni izjavi poudaril, da Nobelove nagrade za mir ni mogoče prenesti, deliti ali preklicati. Odziv institucije je sledil izjavam venezuelske opozicijske voditeljice Marie Corine Machado, ki je v pogovoru za ameriško televizijsko mrežo Fox News nakazala pripravljenost, da bi svojo nagrado za leto 2025 predala ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu. Machado je predlog utemeljila kot dejanje hvaležnosti venezuelskega ljudstva za Trumpovo vlogo pri odstavitvi Nicolasa Madura, ki so ga ameriške oblasti aretirale prejšnji teden. Inštitut je v svojem pojasnilu navedel statut Fundacije Nobel, ki določa, da so odločitve o podelitvi dokončne in trajne, pritožbe nanje pa niso mogoče. Organizacija je izrecno poudarila, da se po razglasitvi prejemnika nagrada ne more prenesti na drugo osebo. Prav tako so dodali, da odbori, ki podeljujejo priznanja, ne komentirajo dejanj ali izjav nagrajencev po samem prejemu nagrade. Dogodek je sprožil precejšnjo pozornost v mednarodni javnosti, saj gre za neobičajen predlog v zgodovini prestižnega priznanja. Kljub političnim motivom Marie Corine Machado in njenih privržencev pravila fundacije ostajajo neomajna. S tem so v Oslu končali ugibanja o morebitnih pravnih ali postopkovnih prazninah, ki bi omogočile tovrstno gesto v smeri nove ameriške administracije.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Norveški Nobelov inštitut je uradno zavrnil predlog venezuelske opozicijske voditeljice Maríe Corine Machada, da bi svojo Nobelovo nagrado za mir delila z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Institucija je v svojem odzivu poudarila, da so pravila odbora jasna in da prestižnega priznanja ni mogoče prenašati na druge osebe ali ga poljubno deliti, s čimer so končali ugibanja o morebitni diplomatski kupčiji. Machada je s svojo ponudbo poskušala utrditi podporo Trumpove administracije pri prizadevanjih za politično tranzicijo v Venezueli. Analitiki ocenjujejo, da je želela opozicijska voditeljica svojo moralno avtoriteto, ki jo prinaša nagrada, zamenjati za konkretno politično in vojaško podporo Združenih držav Amerike v boju proti režimu v Caracasu. Trump, ki je v preteklosti že kazal zanimanje za Nobelovo priznanje, se na odločitev inštituta še ni odzval. Dogodek je sprožil burne razprave o integriteti Nobelove nagrade in njeni vlogi v mednarodni politiki. Medtem ko podporniki Machade dejanje vidijo kot pragmatično potezo za rešitev države, kritiki in norveški varuhi pravil vztrajajo pri tem, da nagrada ne sme postati sredstvo za politična trgovanja. Odločitev inštituta ostaja neomajna, kar pomeni, da Machada ostaja edina nosilka priznanja za leto 2025.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Predstavniki največjih ameriških naftnih podjetij se po srečanju s predsednikom Združenih držav Amerike Donaldom Trumpom niso zavezali k načrtovani obnovi venezuelske naftne industrije. Trump je od vodilnih kadrov v panogi pričakoval zagotovila za investicije v višini 100 milijard dolarjev, vendar so direktorji, med njimi tudi predstavniki družbe Exxon, izrazili velik pomislek. Za Exxon Venezuela ostaja država, v katero zaradi trenutnih razmer ni mogoče vlagati, kljub temu da so ZDA pred tednom dni z vojaško operacijo prevzele nadzor nad državo. Srečanje v Beli hiši je sledilo stopnjevanju napetosti, potem ko so ameriške sile zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Trumpova administracija je naftnim korporacijam ponudila možnost povračila za v preteklosti zasežena sredstva pod pogojem novih vlaganj, vendar podjetja ostajajo zadržana glede prevzema tveganj v politično nestabilnem okolju. Hkrati je State Department napovedal ponovno odprtje veleposlaništva v Caracasu in pogovore z opozicijsko voditeljico Mario Corino Machado. Zadržanost naftne industrije predstavlja pomembno oviro za Trumpovo strategijo upravljanja Venezuele in izkoriščanja njenih naravnih virov, ki predstavljajo približno 17 odstotkov svetovnih zalog nafte. Medtem ko so v državo že prispeli ameriški diplomati in varnostni uradniki, vprašanje dejanskega gospodarskega prevzema in stabilizacije naftne proizvodnje ostaja neodprto, saj korporacije ne kažejo pripravljenosti za takojšen vstop na trg pod postavljenimi pogoji.

Ameriški predsednik Donald Trump je na srečanju z vodilnimi predstavniki naftne industrije v Beli hiši napovedal obsežne strateške posege v Venezueli in na Grenlandiji. Trump je zatrdil, da bodo ameriška naftna podjetja investirala približno 100 milijard dolarjev v obnovo venezuelske naftne infrastrukture, potem ko so ZDA po aretaciji Nicolása Madura začele izvajati načrt za prevzem nadzora nad tem ključnim gospodarskim sektorjem. Administracija naj bi od ameriških korporacij zahtevala obsežne koncesije v zameno za dostop do venezuelskih virov. Hkrati je predsednik Trump ponovno izpostavil vprašanje Grenlandije in poudaril, da bodo Združene države Amerike glede tega otoka ukrepale ne glede na mnenje tamkajšnjih oblasti ali mednarodne skupnosti. Trump je napovedal, da bo preprečil kakršne koli poskuse Rusije in Kitajske za uveljavitev vpliva na tem strateško pomembnem območju, ki ga Washington zdaj obravnava kot prioriteto nacionalne varnosti. Srečanje z naftarji v vzhodni sobi Bele hiše je tako služilo kot platforma za predstavitev nove agresivne zunanje politike, usmerjene v energetsko dominanco. Napovedi so sledile stopnjevanju napetosti po januarskih dogodkih v Venezueli, vključno z bombardiranjem in ugrabitvami, ki so tlakovale pot ameriškemu posredovanju. Medtem ko administracija poudarja gospodarske koristi in varnostni vidik, evropski zavezniki in mednarodni analitiki opozarjajo na kršenje suverenosti vpletenih ozemelj. Trumpova retorika nakazuje, da ZDA ne bodo odstopile od svojih namer pri preoblikovanju svetovnega energetskega zemljevida v svojo korist.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za televizijsko postajo Fox News napovedal, da se bo prihodnji teden v Washingtonu srečal z voditeljico venezuelske opozicije Marío Corino Machado. Trump je izrazil pripravljenost, da od nje sprejme Nobelovo nagrado za mir, če mu jo bo ta podarila, ob tem pa ponovil svoje prepričanje, da bi moral priznanje prejeti že prej zaradi svojih zaslug pri preprečevanju oboroženih spopadov. Kljub Trumpovemu navdušenju nad predajo nagrade so iz Norveškega Nobelovega inštituta sporočili, da takšen prenos ni mogoč. Tiskovni predstavnik inštituta je pojasnil, da so Nobelove nagrade neprenosljive in da jih po razglasitvi dobitnika ni mogoče odvzeti ali predati tretji osebi. Nagrajenka lahko prosto razpolaga le z denarnim delom nagrade, ne pa tudi z uradnim statusom lavreata. Politične napetosti so se v regiji stopnjevale po ameriškem zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Čeprav so podporniki Machadove upali, da bo podelitev nagrade Trumpu utrdila njeno vlogo v Venezueli, je Trump presenetljivo podprl podpredsednico Delcy Rodríguez kot vršilko dolžnosti predsednice države. Rodríguezova, sicer zaveznica pokojnega Huga Cháveza, zdaj vodi državo, medtem ko Trumpova administracija oblikuje novo politiko do Venezuele.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Stranka Kuomintang (KMT) je predlagala prednostno obravnavo novih načrtov, kot je TPASS, v državnem proračunu, kar je sprožilo kritike Demokratske napredne stranke (DPP). DPP je potezo označila za "samopostrežno" izbiranje proračunskih postavk. Sočasno je potekala razprava o brezplačnih prehranskih paketih za šolarje, pri čemer so se pojavile obtožbe o finančnih manipulacijah. Poleg tega sta KMT in Bela stranka predlagali ustavno obtožbo predsednika Lai Ching-teja, zaradi česar bo 14. in 15. junija potekala javna obravnava.

Donald Trump je ponovno zagrozil Iranu z »zelo hudim udarcem«, medtem ko se v državi nadaljujejo protesti. Trump se je pohvalil, da je Rusija umaknila svoje vojne ladje med zasegom ruskega tankerja v severnem Atlantiku, a je Moskva to zanikala. Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla napad na Putinovo rezidenco.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Donald Trump je sporočil, da je odpovedal drugi val napadov na Venezuelo, ker je država izpustila politične zapornike in ponudila sodelovanje pri obnovi nafte. Kljub temu ameriške vojaške ladje ostajajo v bližini. Trump se je pohvalil z možnostjo, da bodo ZDA oropale Venezuelo za bilijone dolarjev vredne nafte in namignil na možnost več milijard vrednih investicij.

Strokovnjaki so izjavili, da je nedavni primer smrti v Minneapolisu posledica odločitve Vrhovnega sodišča. Republikanci se bojijo, da bo Trumpovo obnašanje ogrozilo večino v senatu, zlasti zaradi napadov na republikanske senatorje. Trump je bil posmehovan, ker je javno prebral zasebno sporočilo, William Kristol pa ga je označil za 'norega kralja'. Medtem je močna konservativna skupina umaknila podporo republikancem, ki so se pri glasovanju o zdravstveni oskrbi postavili na stran demokratov.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.