Kmetje iz Tesalije in Zahodne Makedonije, ki so del Vsegrške komisije blokad, so se odločili, da se ne bodo udeležili srečanja s premierjem Kiriakosom Micotakisem v Atenah, saj menijo, da je dialog z njim le farsa. Kmetje iz Siatiste so napovedali zaprtje avtoceste Egnatia v torek. Kmetje so obtožili vlado, da ne izpolnjuje njihovih zahtev in jih poskuša manipulirati, zato so napovedali stopnjevanje protestov.

Predsednik grškega gibanja PASOK-KIBAL Nikos Andrulakis je med obiskom kmetijskih zadrug v Velventu v Zahodni Makedoniji napovedal, da njegova stranka ne podpira in ne bo podprla trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in južnoameriškim združenjem Mercosur. Andrulakis je poudaril, da bi bila uveljavitev sporazuma v trenutni obliki škodljiva za grško kmetijstvo in domačo proizvodnjo. Andrulakis je s tem zaključil svoj štiridnevni obisk v regiji, kjer se je srečal s predstavniki kmetijskih zadrug ASEPOP in Dimitra. Po njegovih besedah bi sporazum prinesel boleče posledice za domače gospodarstvo, saj bi povečan uvoz cenejših kmetijskih izdelkov iz Južne Amerike ogrozil konkurenčnost grških pridelovalcev. Stranka PASOK namerava v Evropskem parlamentu in domači politiki glasovati proti ratifikaciji tega dogovora. Nasprotovanje sporazumu Mercosur se širi v več državah članicah Evropske unije, kjer kmetijski sektor opozarja na razlike v standardih pridelave in nevarnost nelojalne konkurence. Andrulakis je izpostavil vzorčne zadruge v Velventu kot primer uspešnega lokalnega gospodarstva, ki ga morajo politične odločitve na ravni Bruslja zaščititi, ne pa spodkopavati s tveganimi mednarodnimi pogodbami.

Forum za kmetijstvo in podeželje pri Slovenski demokratski stranki (SDS) je ostro nasprotoval podpori trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in državami skupine Mercosur. Po njihovih navedbah naj bi vlada pod vodstvom Roberta Goloba s svojo politiko neposredno ogrožala slovensko kmetijstvo. Predstavniki foruma so poudarili, da gre pri sporazumu za napačno in škodljivo odločitev, ki bo imela dolgoročne negativne posledice za slovenske pridelovalce hrane. Kritiki sporazuma opozarjajo, da bi dodatno odpiranje trga za kmetijske proizvode iz Južne Amerike ogrozilo prehransko varnost države in prihodnost podeželja. Posebej so izpostavili ogroženost obstoja slovenskih družinskih kmetij, ki bi se težko kosale z uvozom cenejših proizvodov. V forumu vladi očitajo neodgovorno ravnanje in domnevno pomanjkanje zanimanja za usodo domačega kmeta pred prihajajočimi volitvami. Politična razprava o sporazumu Mercosur odseva širše nestrinjanje v evropskem kmetijskem sektorju, kjer kmetje zahtevajo strožje standarde za uvoženo blago. V slovenskem kontekstu opozicija uporablja to temo za kritiko aktualne izvršilne oblasti, češ da ne ščiti nacionalnih interesov na področju samooskrbe s hrano. Vlada se na te očitke v okviru predstavljenih besedil še ni odzvala.

Evropska komisija je v nedeljo uradno potrdila, da bo predsednica Ursula von der Leyen v soboto, 17. januarja, podpisala dolgo pričakovani prostotrgovinski sporazum z državami bloka Mercosur. Slovesni podpis bo potekal kljub nasprotovanju nekaterih držav članic, ki so v zadnjih mesecih izražale pomisleke glede vpliva dogovora na kmetijski sektor in okoljske standarde. Bruselj poudarja, da bo sporazum odprl nove trge za evropska podjetja in okrepil gospodarske vezi z Južno Ameriko. Dogovor med Evropsko unijo in blokom, ki ga sestavljajo Brazilija, Argentina, Paragvaj in Urugvaj, se pripravlja že več kot dve desetletji. Podpis sporazuma predstavlja strateški premik EU v smeri diverzifikacije trgovinskih poti, še posebej v luči negotovih globalnih gospodarskih razmer in zaostrovanja odnosov z drugimi velikimi trgovinskimi partnericami. Francija in še nekatere druge članice so sicer do zadnjega trenutka poskušale izposlovati dodatna zagotovila glede zaščite evropskih kmetov. Analitiki izpostavljajo, da bo uveljavitev sporazuma prinesla odpravo carin na številne industrijske izdelke, hkrati pa vzpostavila strožje pogoje za uvoz kmetijskih pridelkov iz Južne Amerike. Gre za enega največjih trgovinskih sporazumov v zgodovini Unije, ki bo zajel trg z več kot 700 milijoni potrošnikov. Odločitev za podpis nakazuje na odločenost Evropske komisije, da kljub notranjim delitvam nadaljuje z liberalizacijo trgovine.

Španski kmetje so v več delih države nadaljevali protestne aktivnosti proti načrtovanemu prostotrgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriško trgovinsko skupino Mercosur. Lokalni pridelovalci opozarjajo, da bi uveljavitev sporazuma povečala pritisk na evropsko kmetijstvo in lokalne proizvajalce postavila v neenakopraven položaj v primerjavi z uvozom iz Južne Amerike. Protestniki trdijo, da sporazum spodkopava evropske standarde kakovosti in okoljske predpise, saj naj bi uvoženi izdelki prihajali s trgov, kjer veljajo precej ohlapnejša pravila. Kmetijske organizacije zahtevajo takojšnjo ustavitev pogajanj, saj se spopadajo z naraščajočimi stroški proizvodnje in vse večjo konkurenco na svetovnem trgu. Dogajanje v Španiji je del širšega vala kmetijskih uporov v Evropski uniji, kjer kmetje v različnih državah članicah izražajo nezadovoljstvo nad kmetijsko politiko Bruslja. Shodi vključujejo zapore cest s traktorji in javne manifestacije, s katerimi želijo pritisniti na vlado v Madridu in Evropsko komisijo pred končnim sprejetjem dokumenta.

Francoski premier Sébastien Lecornu je ministru za notranje zadeve Laurentu Nuñezu naročil, naj začne s tehničnimi pripravami na morebitne predčasne parlamentarne volitve v marcu 2026. Odločitev je bila sprejeta v luči vse večje verjetnosti izglasovanja nezaupnice njegovi vladi, ki jo napoveduje opozicija zaradi nestrinjanja s trgovinskim sporazumom z Mercosurjem. Volitve bi v primeru padca vlade izvedli sočasno z lokalnimi volitvami, ki so predvidene za 15. in 22. marec 2026. Kljub pripravam je Lecornu v javnih izjavah poudaril, da si ne želi ne nezaupnice ne razpustitve parlamenta, vendar se mora vlada odzvati na ustavno realnost in grožnje opozicije. Poslanka Clémentine Autain iz vrst ekološko-socialnega tabora je že potrdila, da bo glasovala za nezaupnico, in ob tem dodala, da se predčasnih volitev ne boji. Po njenih besedah je vlada pod velikim pritiskom zaradi nezadovoljstva s proračunsko politiko za leto 2026 in mednarodnimi trgovinskimi dogovori. Politična kriza v Franciji se stopnjuje, saj vlada nima zagotovljene stabilne večine v narodni skupščini. Povezovanje parlamentarnih volitev z lokalnimi bi po mnenju poznavalcev lahko predstavljalo logistični izziv, a hkrati poskus stabilizacije političnih razmer v državi. Premierov ukaz notranjemu ministru kaže na visoko stopnjo pripravljenosti na najslabši možni scenarij za trenutno izvršno oblast.

Po poročanju več francoskih medijev so kmetje v pristanišču Le Havre postavili filtrirne zapore, da bi blokirali prehod živil, ki ne izpolnjujejo sanitarnih in okoljskih standardov, ki veljajo za francoske in evropske proizvajalce.

Več sto kmetov iz držav Beneluksa se je zbralo na Velikem trgu v Bruslju, kjer so v znak protesta proti trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriško organizacijo Mercosur odložili več ton krompirja. Protestniki trdijo, da napovedani sporazum o prosti trgovini neposredno ogroža kmetijski sektor v Evropski uniji in spodkopava razvoj lokalnih kmetijskih skladov. Kmetje iz Belgije, Nizozemske in Luksemburga poudarjajo, da bodo južnoameriški proizvodi zaradi nižjih standardov in stroškov proizvodnje predstavljali nelojalno konkurenco evropskim pridelovalcem. S svojo akcijo v središču evropske prestolnice so želeli opozoriti odločevalce na resne posledice, ki bi jih takšna politična odločitev prinesla za preživetje družinskih kmetij v regiji. Dogodek predstavlja del širšega vala nezadovoljstva v evropskem kmetijstvu, kjer se proizvajalci spopadajo z vedno strožjimi okoljskimi regulacijami na eni strani ter pritiski globalne trgovine na drugi. Današnji protest v Bruslju je bil izveden na simbolni lokaciji, s čimer so kmetje neposredno naslovili institucije EU, ki vodijo pogajanja z blokom Mercosur.

Na tisoče irskih kmetov je protestiralo na ulicah Athlona zaradi zaskrbljenosti glede vpliva trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Mercosurjem na irsko govedorejsko industrijo.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je napovedalo, da bo pozorno spremljalo izvajanje trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur. Odločitev temelji na naraščajoči zaskrbljenosti slovenskih kmetov, ki v sporazumu vidijo grožnjo domači pridelavi hrane in konkurenčnosti na trgu. Ministrstvo se je zavezalo k zaščiti nacionalnih interesov v kmetijskem sektorju. V primeru zaznanih tveganj ali negativnih vplivov na slovensko kmetijstvo so oblasti napovedale takojšnje ukrepanje. To vključuje uporabo vseh razpoložljivih zaščitnih mehanizmov, ki jih dopušča mednarodna in evropska zakonodaja. S tem želi vlada zagotoviti, da uvoz cenejših kmetijskih proizvodov iz držav Južne Amerike ne bi neupravičeno ogrozil stabilnosti domačih kmetij. Napovedano spremljanje sporazuma odraža širšo razpravo znotraj Evropske unije, kjer se več držav spopada s podobnimi pomisleki glede standardov kakovosti in okoljskih zahtev, ki veljajo za proizvajalce v skupini Mercosur. Ministrstvo obljublja, da bo slovenski kmet ostal v središču njihove politike, hkrati pa bo Slovenija zahtevala dosledno spoštovanje dogovorjenih pravil na ravni celotne unije.

Evropska unija je po več kot četrt stoletja pogajanj uspešno zaključila pogovore o vzpostavitvi velikanskega prostotrgovinskega območja z južnoameriškimi državami bloka Mercosur, ki vključuje Brazilijo, Argentino, Urugvaj in Paragvaj. Dogovor, ki so ga v Bruslju označili za zgodovinski mejnik, bo odpravil številne carinske ovire in omogočil tesnejše gospodarsko sodelovanje med celinama. Pogajanja so se končala kljub močnim pritiskom in protestom kmetov v nekaterih evropskih državah, ki se bojijo nelojalne konkurence iz Južne Amerike. Sporazum bo ustvaril eno največjih prostotrgovinskih območij na svetu, ki bo zajemalo trg z več kot 700 milijoni prebivalcev. Ključni cilj povezave je zmanjšanje uvoznih dajatev na industrijske izdelke iz Evrope ter povečanje izvoza kmetijskih pridelkov iz držav Mercosurja. Kljub doseženemu političnemu soglasju bo moral sporazum skozi zahteven proces ratifikacije v vseh državah članicah EU in v evropskem parlamentu, kjer se pričakujejo burne razprave o okoljskih standardih in zaščiti evropskega kmetijstva. Nemški mediji poročajo, da je bila pot do dogovora sproščena šele po dolgotrajnih usklajevanjih glede tehničnih podrobnosti in varnostnih mehanizmov. Odločitev Bruslja, da nadaljuje s podpisom kljub nasprotovanju kmetijskega sektorja, kaže na močno politično voljo za diverzifikacijo trgovinskih poti v času geopolitičnih negotovosti. Končni dokument naj bi zagotavljal spoštovanje pariškega podnebnega sporazuma, kar je bil eden izmed pogojev za nekatere evropske države članice.

Države članice Evropske unije so danes uradno potrdile odločitev o podpisu obsežnega trgovinskega sporazuma z južnoameriškim gospodarskim blokom Mercosur, ki bo bistveno zmanjšal trgovinske ovire med regijama. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Antonio Costa sta odločitev že pozdravila in poudarila strateški pomen tega partnerstva za evropsko gospodarstvo. Uradni podpis sporazuma je predviden v prihodnjem tednu, kljub temu pa v nekaterih članicah ostajajo močni pomisleki. Odzivi znotraj povezave so deljeni, saj so Nemčija, Španija in Italija sporazum močno podprle, Poljska pa je že napovedala pravno izpodbijanje odločitve pred Sodiščem Evropske unije. Kritike prihajajo predvsem iz kmetijskega sektorja, kjer evropski kmetje opozarjajo na nelojalno konkurenco južnoameriških proizvajalcev. Pričakuje se, da bo sporazum povečal uvoz mesa in drugih kmetijskih pridelkov iz Južne Amerike na evropski trg, kar bi lahko vplivalo na znižanje cen, a hkrati ogrozilo lokalne pridelovalce. Evropska komisija zagotavlja, da sporazum vključuje varovalke za zaščito okoljskih standardov in varnosti hrane, vendar nasprotniki v kmetijskih krogih ostajajo skeptični. Kljub današnji uradni potrditvi se pričakuje, da bodo protesti kmetov v prihodnjih dneh še naprej hromili določene dele Evrope, medtem ko se bo politični boj preselil v dvorane evropskih institucij in na sodišče.

Države članice Evropske unije so s kvalificirano večino odobrile podpis obsežnega trgovinskega sporazuma z južnoameriškim gospodarskim blokom Mercosur, ki vključuje Argentino, Brazilijo, Paragvaj in Urugvaj. S tem je bila po več kot 25 letih pogajanj tlakovana pot do vzpostavitve največjega območja prostih trgov na svetu, ki bo povezalo več kot 700 milijonov prebivalcev obeh regij. Odločitev predstavlja strateški premik Evropske unije k diverzifikaciji trgovinskih poti in krepitvi gospodarskih vezi z Latinsko Ameriko v času globalnih trgovinskih negotovosti. Sporazum bo omogočil postopno odpravo carin na večino industrijskih izdelkov, vključno z avtomobili in stroji, obenem pa odpira vrata evropskim kmetijskim proizvodom, kot so mlečni izdelki in vino. Kljub potrditvi na ravni Unije sporazum še vedno sproža močne odzive med evropskimi kmetijskimi proizvajalci, ki se bojijo konkurence cenejših južnoameriških surovin, predvsem govejega mesa in perutnine. Zagovorniki po drugi strani poudarjajo, da bo sporazum prinesel milijarde evrov prihrankov pri carinah in okrepil konkurenčnost evropskih podjetij. Uresničitev tega dogovora je bila pospešena zaradi širših geopolitičnih razmer in potrebe po stabilnih zavezništvih zunaj tradicionalnih okvirov. Povezovanje z Mercosurjem dopolnjuje nedavne napore Unije za stabilizacijo trgovinskih odnosov z drugimi velesilami, saj si Bruselj prizadeva zaščititi svoje gospodarske interese pred naraščajočim protekcionizmom na svetovni ravni.

Države članice Evropske unije so v petek z večinskim glasovanjem potrdile prostotrgovinski sporazum z južnoameriško trgovinsko skupino Mercosur, ki vključuje Brazilijo, Argentino, Urugvaj in Paragvaj. Kljub odločnemu nasprotovanju nekaterih držav, med katerimi sta bili najglasnejši Francija in Avstrija, je bil dogovor sprejet, s čimer se končujejo pogajanja, ki so trajala več kot četrt stoletja. Cilj sporazuma je predvsem odprava carin in spodbujanje gospodarskega sodelovanja med obema blokoma. Sprejetje sporazuma je naletelo na ostre kritike v kmetijskem sektorju, kjer kmetijske zbornice v Avstriji opozarjajo na usodne posledice za domače pridelovalce. Kmetje se bojijo povečanega pritiska konkurence s strani južnoameriških agrarnih velikanov, ki po njihovem mnenju ne izpolnjujejo enakih okoljskih in kakovostnih standardov kot evropske kmetije. Predstavniki kmetov v Zgornji in Spodnji Avstriji so dogovor označili za fatalen udarec za stabilnost lokalne pridelave hrane. Nasprotno pa gospodarski krogi in zagovorniki sporazuma poudarjajo priložnosti za širitev izvoza in dostop do novih trgov. Po mnenju podpornikov bo odprava carin zmanjšala stroške za industrijski sektor in okrepila geopolitične vezi med Evropo in Južno Ameriko. Kljub potrditvi na ravni EU se pričakuje, da bodo nezadovoljni kmetje nadaljevali s pritiski na nacionalne vlade, saj sporazum sproža globoke delitve med gospodarskimi in okoljskimi interesi.

Po več kot 25 letih pogajanj je Evropska unija dala zeleno luč za podpis sporazuma o prosti trgovini z državami Mercosurja, vključno z Brazilijo. Podpis sporazuma je predviden za 17. januarja v Asuncionu. Paraguajski minister za zunanje zadeve je potrdil podpis sporazuma z Evropsko unijo v Asuncionu. Uradniki poudarjajo, da bo sporazum ustvaril največje območje proste trgovine na svetu.

V Milanu so se danes zbrali številni kmetje, ki so s traktorji blokirali promet pred glavno železniško postajo na trgu Duca d'Aosta. Protestniki so z nacionalnimi simboli izrazili ostro nasprotovanje trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriškim združenjem Mercosur, ki so ga pred kratkim podprli veleposlaniki držav članic EU. Kmetje opozarjajo, da sporazum prinaša nelojalno konkurenco, saj naj bi omogočal uvoz kmetijskih proizvodov iz držav, kjer veljajo bistveno manj strogi okoljski in sanitarni standardi kot v Evropi. Protestniki zahtevajo večjo zaščito domačega kmetijskega sektorja in poudarjajo, da bo takšna liberalizacija trgovine ogrozila preživetje lokalnih pridelovalcev. Dogodek v Milanu je del širšega vala nezadovoljstva med evropskimi kmetijskimi proizvajalci, ki se v zadnjem obdobju spopadajo z naraščajočimi stroški in zahtevami zelene transformacije. Italijanski kmetje napovedujejo nadaljevanje aktivnosti, če njihove zahteve po ponovnem razmisleku o vsebini sporazuma ne bodo uslišane na ravni Bruslja.

Poljski minister za kmetijstvo je napovedal, da bo trgovinski sporazum med EU in Mercosurjem izpodbijal na Sodišču Evropske unije, za situacijo pa obtožuje prejšnjo vlado. Kljub potrditvi sporazuma se protesti kmetov proti njemu nadaljujejo, tokrat so traktorji blokirali tudi center Milana.

Grška komunistična partija (KKE) je ostro kritizirala sporazum EU-Mercosur in ga označila za "sovražno dejanje" proti grškim kmetom, živinorejcem, čebelarjem in ribičem. KKE je za sprejetje sporazuma okrivila grško vlado.

Evropska unija je po več kot dveh desetletjih pogajanj dosegla politični konsenz za sklenitev prostotrgovinskega sporazuma z južnoameriškim blokom Mercosur, ki ga sestavljajo Brazilija, Argentina, Bolivija, Paragvaj in Urugvaj. Kmetijski ministri sedemindvajseterice so se v sredo v Bruslju sestali, da bi dorekli podrobnosti o zaščiti evropskih kmetov, hkrati pa izkoristili gospodarske in geopolitične prednosti največjega trgovinskega dogovora v zgodovini povezave. Po navedbah glavnega pogajalca EU Maroša Šefčoviča bo sporazum povečal izvoz kmetijskih proizvodov iz EU za do 50 odstotkov, hkrati pa bo Uniji zagotovil vlogo kredibilne trgovinske partnerice v nestabilnih svetovnih razmerah. Premik v pogajanjih se dogaja v času, ko Bruselj intenzivno išče nove trge, da bi ublažil posledice ameriških carin, hkrati pa poteka le teden dni po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, kjer so pridržali predsednika Nicolása Madura. Čeprav je Francija decembra lani pod pritiskom domačih kmetov sporazum blokirala, se zdaj kaže močna volja preostalih članic po dokončni sklenitvi. Pogajanja se bodo nadaljevala v petek, uradni podpis sporazuma pa se po neuradnih napovedih pričakuje 12. januarja v Paragvaju. Strateški pomen dogovora je poudaril tudi Šefčovič, ki je izpostavil, da je kredibilnost v trenutnem turbulentnem svetu neprecenljiva valuta. Sporazum ne bo le odprl novih poti za evropsko industrijo, temveč bo okrepil vpliv EU v Južni Ameriki, kjer se blok sooča z naraščajočim vplivom drugih svetovnih velesil. Kljub optimizmu pa kmetijski sektor v nekaterih evropskih državah še vedno izraža zaskrbljenost zaradi povečanega uvoza južnoameriškega govejega mesa in perutnine pod ugodnejšimi pogoji.

Kmetje v več evropskih državah so v četrtek stopnjevali proteste proti načrtovanemu trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriškim združenjem Mercosur. Francoski in belgijski kmetje so s traktorji blokirali dva ključna avtocestna mejna prehoda med državama, medtem ko so njihovi nemški kolegi ohromili promet na približno dveh ducatih avtocestnih uvozov v zveznih deželah Brandenburg in Mecklenburg-Predpomorjansko. Protestniki zahtevajo takojšnjo zaustavitev pogajanj, saj se bojujejo proti nelojalni konkurenci iz Južne Amerike. Organizatorji protestov opozarjajo, da bi uvoz cenejših kmetijskih pridelkov, ki ne izpolnjujejo strogih okoljskih in kakovostnih standardov Evropske unije, uničil domače kmetijstvo. V Nemčiji je kmetijske zahteve podprla tudi stranka BSW, ki poudarja pomen zaščite lokalne pridelave hrane. Blokade so povzročile obsežne zastoje v prometu, zlasti na pomembnih prometnicah A1 in A7, kar je povzročilo preglavice tisočem voznikov. Stopnjevanje pritiska kmetov prihaja tik pred odločilnim glasovanjem Evropske unije o omenjenem sporazumu. Kmetijski sindikati napovedujejo nadaljevanje in širitev protestnih aktivnosti, če Bruselj ne bo prisluhnil njihovim pomislekom glede ogrožanja evropskih prehranskih standardov in ekonomskega preživetja kmetijskih gospodarstev. Situacija ostaja napeta, saj države članice EU glede ratifikacije sporazuma ostajajo razdeljene.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je uradno potrdil, da bo Francija glasovala proti podpisu trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in južnoameriško skupino držav Mercosur. Macron je svojo odločitev utemeljil s trditvijo, da v njegovi državi vlada soglasno politično nasprotovanje temu dokumentu. Do napovedi prihaja v času stopnjevanja pritiska s strani francoskih kmetov, katerih protesti so dosegli središče Pariza in so pomembno vplivali na politično držo Elizejske palače. Obenem je francoski predsednik izrazil kritiko do zunanjepolitične smeri Združenih držav Amerike, ki jim je očital, da so nekaterim svojim zaveznicam obrnile hrbet. Njegove izjave odražajo vse večje nezadovoljstvo Francije nad trenutnimi mednarodnimi trgovinskimi in diplomatskimi odnosi. Macron poudarja, da se mora Evropska unija v pogajanjih s svetovnimi velesilami obnašati bolj odločno in kot suverena svetovna sila, ki zna zaščititi svoje interese. Zavrnitev sporazuma z Mercosurjem predstavlja pomembno oviro za uresničitev enega največjih trgovinskih projektov Evropske unije, ki se pripravlja že več desetletij. Francosko stališče temelji predvsem na zaščiti domačih kmetijskih standardov in okoljskih zavez, ki bi jih uvoz iz Južne Amerike po mnenju kritikov ogrozil. Ta poteza dodatno potrjuje Macronov odmik od liberalizacije trgovine v primerih, ko ta ne zagotavlja zadostne recipročnosti in zaščite evropskih proizvajalcev.

Ruski košarkar Danijil Kasatkin, ki je bil poleti 2025 pridržan v Franciji, je bil zamenjan za francoskega državljana Laurenta Vinatierja, ki je bil v Rusiji obsojen zaradi vohunjenja in označen za tujega agenta. Ruska FSB je objavila video izmenjave.

Kljub nasprotovanju Francije in protestom kmetov je večina držav članic EU podprla prostotrgovinski sporazum z Mercosurjem. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen naj bi že v ponedeljek odpotovala v Paragvaj, kjer naj bi uradno podpisala sporazum.

Francoski kmetje so v četrtek s številnimi traktorji vstopili v Pariz in blokirali ključne prometnice ter ikonične lokacije, vključno s Slavolokom zmage. Protestniki so izrazili ostro nasprotovanje načrtovanemu trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriškim gospodarskim blokom Mercosur. Kmetje trdijo, da bi sporazum omogočil uvoz cenejših kmetijskih proizvodov, ki ne izpolnjujejo strogih evropskih standardov, kar bi neposredno ogrozilo njihov preživetje in konkurenčnost na trgu. Poleg nasprotovanja mednarodni trgovinski pogodbi se protestniki spopadajo tudi s specifičnimi sektorskimi težavami, kot so ukrepi za omejevanje bolezni pri živini in prisilno klanje živali. Demonstracije so se razširile iz okolice Toulousa vse do prestolnice, kjer so kmetje s traktorji povzročili obsežne zastoje. Francoska vlada je pod pritiskom, saj kmetje zahtevajo večjo zaščito domače proizvodnje in opustitev pogajanj o sporazumu, ki po njihovem mnenju favorizira industrijski izvoz na račun kmetijstva. Dogajanje v Franciji odraža širše nezadovoljstvo evropskih kmetov s kmetijsko politiko Bruslja in pritiski globalizacije. Čeprav so se protesti osredotočili na Pariz, imajo zahteve kmetov močan odmev po celotni celini, saj se številne države članice EU soočajo s podobnimi dilemami glede uravnoteženja trgovinskih interesov in ohranitve lokalnega kmetijstva. Policija je območje blokad zavarovala, vendar so kmetje napovedali nadaljevanje pritiska, dokler njihove zahteve ne bodo uslišane.

Nemški kmetje v zvezni deželi Mecklenburg-Predpomorjansko so v četrtek sprožili val protestov proti načrtovanemu prostotrgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur. Protestniki so napovedali razširitev ukrepov, ki vključujejo načrtovane blokade ključnih mejnih prehodov s Poljsko. Demonstracije so se razširile po številnih nemških zveznih deželah, kmetje pa z njimi izražajo nestrinjanje s kmetijsko politiko in strah pred nelojalno konkurenco. Napovedane blokade mejnih prehodov bodo po pričakovanjih povzročile znatne zastoje v čezmejnem prometu in logističnih verigah. Kmetijske organizacije trdijo, da bo sporazum Mercosur omogočil uvoz cenejših kmetijskih proizvodov iz Južne Amerike, ki ne izpolnjujejo strogih okoljskih in kakovostnih standardov Evropske unije. To bi po njihovem mnenju ogrozilo preživetje domačih kmetijskih gospodarstev. Nemška vlada in pristojne službe se pripravljajo na logistične izzive, ki jih bodo prinesle napovedane zapore cest v prihodnjih dneh. Protesti so del širšega nezadovoljstva kmetov po celotni Nemčiji, ki se poleg trgovinskih sporazumov spopadajo tudi z visokimi stroški pridelave in spremembami subvencij. Nadaljevanje protestnih aktivnosti bi lahko vplivalo na oskrbovalne poti v srednji Evropi.

Številni francoski kmetje so se v Parizu zbrali na množičnih protestih, s katerimi so izrazili ostro nasprotovanje načrtovanemu trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriškim blokom Mercosur. Protestniki so s traktorji zasedli osrednje pariške ulice, da bi opozorili na po njihovem mnenju škodljive posledice sporazuma za domače kmetijstvo. O usodi omenjenega dogovora bodo države članice Evropske unije predvidoma odločale v petek, ko bo znano, ali bo sporazum prejel zadostno podporo. Kmetijski sindikati opozarjajo, da bi liberalizacija trgovine z državami Mercosurja povzročila pritisk na cene evropskih pridelkov in uvedla nelojalno konkurenco, saj za južnoameriške proizvajalce ne veljajo enako strogi okoljski in higienski standardi kot v Evropi. Današnje dogajanje v francoski prestolnici je stopnjevanje napetosti, ki so se začele že s septembrskimi pozivi k uporu proti ratifikaciji, ki jo je sprožila Evropska komisija v Bruslju. Francoska vlada je v preteklosti že izrazila zadržke glede sporazuma, vendar kmetje zahtevajo trdnejša zagotovila, da njihovi interesi ne bodo žrtvovani za dosego širših geopolitičnih in gospodarskih ciljev. Protest v Parizu velja za enega največjih kmetijskih shodov v zadnjem obdobju, ki neposredno vpliva na politično razpravo znotraj Unije pred ključnim petkovim odločanjem.

Francoski kmetje so kljub prepovedi vlade s traktorji blokirali ceste v Pariz in več znamenitosti, vključno s Slavolokom zmage in Eifflovim stolpom, v znak protesta proti prostotrgovinskemu sporazumu EU z državami Mercosur. V Španiji je približno sto kmetov blokiralo avtocesto AP-7 med Creixellom in Ermedasom zaradi evropske kmetijske politike. Francoska vlada je protest obsodila in opozorila, da ne bo dopustila nezakonitih dejanj. Podobni protesti so potekali tudi v Grčiji.

Protesti kmetov proti trgovinskemu sporazumu Mercosur so se razširili tudi v druge nemške regije. V Turingiji so blokirali vpadnice na avtocesto A4 pri kraju Schmölln, protesti pa so potekali tudi v Saški-Anhalt. V Dresdnu so kmetje protestirali z modelnimi traktorji. V Brandenburgu je policija poročala o motnjah v prometu zaradi enajstih cestnih blokad s traktorji.

Italija bo po poročanju virov pri Evropski uniji na petkovem zasedanju veleposlanikov držav članic podprla sklenitev prostotrgovinskega sporazuma med EU in latinskoameriškim blokom Mercosur. Odločitev Rima velja za ključen premik, ki bi lahko dokončno odprl pot k uveljavitvi sporazuma, o katerem se strani pogajata že več kot 25 let. Italijanska premierka Giorgia Meloni je spremembo stališča nakazala po tistem, ko je Evropska komisija predlagala pospešitev izplačil pomoči kmetom v višini 45 milijard evrov, kar je označila za pomemben korak naprej. Podpora Italije je ključnega pomena, saj sporazumu še vedno ostro nasprotujejo v Franciji, na Poljskem in Madžarskem. Glavni razlog za nasprotovanje so skrbi kmetijskih lobijev, ki se bojijo nelojalne konkurence zaradi poceni uvoza mesa in kmetijskih pridelkov iz Južne Amerike. Italijanska vlada se je sprva spopadala s podobnimi pomisleki, vendar so zagotovila Bruslja o dodatni finančni podpori kmetijskemu sektorju očitno prevladala nad prvotnimi zadržki.

Evropska komisija je v prizadevanjih za pomiritev kmetijskega sektorja predlagala predčasen dostop do sredstev v naslednjem večletnem finančnem okviru. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v torkovem pismu razkrila načrt, po katerem bi kmetom prednostno sprostili približno 45 milijard evrov. Ta poteza je neposreden odgovor na močan odpor kmetov proti načrtovanemu prostotrgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriškimi državami bloka Mercosur. Kmetijski sektor po celotni Evropi opozarja na nevarnost nelojalne konkurence, saj bi sporazum omogočil uvoz cenejših kmetijskih proizvodov iz Južne Amerike, ki ne izpolnjujejo strogih okoljskih in kakovostnih standardov Unije. Bruselj s ponujenim finančnim svežnjem poskuša omiliti strahove pred gospodarsko škodo in zagotoviti podporo za dokončanje dolgotrajnih pogajanj. Ponudba prihaja v času stopnjevanja protestov kmetov, ki v sporazumu vidijo neposredno grožnjo svojemu preživetju in stabilnosti evropskega kmetijstva.

Ministri držav članic Evropske unije, pristojni za kmetijstvo, so se v Bruslju sestali na izrednem zasedanju, kjer je bila osrednja tema razprave napredek pri usklajevanju prostotrgovinskega sporazuma z državami bloka Mercosur. Evropska komisija je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP potrdila, da so države članice dosegle pomemben korak naprej pri določanju pogojev sodelovanja, kar povečuje možnosti za skorajšnji podpis dokumenta. Po uradnih navedbah iz Bruslja si komisija prizadeva, da bi bil sporazum podpisan že 12. januarja prihodnje leto. Sporazum, ki bi odprl trge med Evropsko unijo in južnoameriškimi državami, ostaja predmet intenzivnih pogajanj, saj kmetijski sektor v številnih evropskih državah izraža pomisleke glede konkurenčnosti in okoljskih standardov. Kljub notranjim pritiskom nekaterih članic se zdi, da so pogajalci dosegli stopnjo soglasja, ki omogoča prehod v sklepno fazo postopka. Sredino srečanje je bilo ključno za preverjanje podpore med kmetijskimi ministri, preden se postopek ratifikacije formalno začne.

Francoska vlada se pripravlja sprejeti odlok, ki bo prepovedal uvoz kmetijskih proizvodov iz Južne Amerike, ki vsebujejo ostanke snovi, prepovedanih v Evropi. Ministrica za kmetijstvo je dejala, da se prepoved nanaša na živila, ki vsebujejo ostanke različnih snovi, ki so v Evropi prepovedane.

Poljski kmetje so za ponedeljek, 30. decembra, napovedali nov val vsesplošnih protestov po vsej državi, s katerimi izražajo nasprotovanje trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriškim gospodarskim blokom Mercosur. Protestne aktivnosti se bodo začele ob 10. uri dopoldne in bodo po pričakovanjih trajale do 15. ure. Kmetje nameravajo s kmetijsko mehanizacijo in zastavami zasesti več kot 120 lokacij ob državnih cestah, viaduktih in prometnicah z gostim prometom. Organizatorji so ob tem poudarili, da tokrat ne načrtujejo popolnih blokad cest, temveč želijo na simbolen, a viden način opozoriti na škodljivost sporazuma. Napovedane proteste so javno podprli tudi predstavniki opozicijskih političnih strank, med njimi Konfederacija in stranka Zakon in pravičnost (PiS). Kmetje opozarjajo, da bo odpiranje evropskega trga za kmetijske proizvode iz držav Mercosurja povzročilo nelojalno konkurenco in ogrozilo preživetje poljskih družinskih kmetij. Sporazum po njihovem mnenju ne upošteva strogih okoljskih in zdravstvenih standardov, ki jih morajo izpolnjevati evropski pridelovalci, kar postavlja domače kmetijstvo v podrejen položaj.

Francoski predsednik Emmanuel Macron se bo danes ob 16.30 v Elizejski palači sestal s predstavniki kmetijskih sindikatov, da bi razpravljali o sporazumu Mercosur.

Venezuelska opozicijska voditeljica in Nobelova nagrajenka za mir María Corina Machado se je zahvalila Argentini, Paragvaju, Panami, Boliviji, Ekvadorju in Peruju za njihovo zavezanost demokraciji in človekovim pravicam v Venezueli. Zahvala je sledila uradni izjavi teh držav, ki so jo podale na 67. vrhu držav Mercosurja in pridruženih držav v Foz do Iguaçu, v kateri so zahtevale ponovno vzpostavitev demokratičnega reda v Venezueli. Brazilija in Urugvaj izjave nista podpisala.

Grški kmetje so nadaljevali s protesti in za 22. dan zapored odprli cestninske postaje na avtocesti Atene-Solun, da bi omogočili brezplačen prehod voznikom. Kmetje iz Evie in Tebe so odprli cestninsko postajo Afidnes. Kmetje so se odločili, da ne bodo dvignili zapornic cestninske postaje Oraiokastro v Solunu. Napovedali so tudi blokado tunelov Tempe za tovornjake v ponedeljek.

Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je pozval voditelje Evropske unije, naj pokažejo pogum in podpišejo sporazum o prosti trgovini z južnoameriškim blokom Mercosur. Po poročanju RMF FM bo jutri na zasedanju veleposlanikov EU odločilno glasovanje o Mercosurju.

Romunija podpira osnutek sporazuma o prosti trgovini med EU in Mercosur, medtem ko so se v Bruslju odvijali protesti kmetov. Madžarski premier Viktor Orbán je izrazil podporo protestnikom in nasprotuje sporazumu, ki bi po njegovem mnenju uničil evropsko prehransko varnost. EU je zaradi protestov preložila podpis sporazuma, ki sicer predvideva največje območje proste trgovine na svetu.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je na vrhu Mercosurja opozoril, da bi bila morebitna vojaška intervencija v Venezueli humanitarna katastrofa in bi ustvarila nevaren precedens za celotno Južno Ameriko. Poudaril je, da je celina ponovno ogrožena zaradi vojaške prisotnosti, štiri desetletja po vojni za Falklandsko otočje.

Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je pozval Evropsko unijo, naj pokaže pogum in podpiše trgovinski sporazum z južnoameriškim blokom Mercosur. Lula je poudaril, da se 26 let trajajoča pogajanja brez poguma ne bodo zaključila, saj je EU podpis preložila.

Argentinski predsednik Javier Milei je pozval države Mercosurja k podpori vojaškega pritiska Združenih držav Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa na Venezuelo in vlado Nicolása Madura.

Predsednik Lula je izjavil, da Francija sama ne bo mogla preprečiti podpisa sporazuma med Mercosurjem in Evropsko unijo, čeprav je bil podpis, ki ga je Ursula von der Leyen pričakovala konec tedna, preložen na januar.

Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je ob otvoritvi vrha Mercosur opozoril, da bi morebitno vojaško posredovanje ZDA v Venezueli povzročilo humanitarno katastrofo. Izrazil je zaskrbljenost, ker južnoameriško celino ponovno preganja vojaška prisotnost tuje sile.

Brazilski predsednik Lula da Silva je izrazil upanje, da bo obsežen sporazum o prosti trgovini med južnoameriškim blokom Mercosur in Evropsko unijo podpisan januarja. Predsednik Paragvaja, Santiago Peña, je izrazil razočaranje zaradi nepodpisa sporazuma med Mercosurjem in EU. Lula je zagotovil, da Francija sama ne more blokirati sporazuma. Argentinski predsednik Milei se je udeležil vrha Mercosurja, vendar sporazum z Evropsko unijo ni bil podpisan.

V Bruslju so se kmetje spopadli s policijo, ki je uporabila solzivec in vodne topove. Madžarski premier Viktor Orbán je izrazil popolno podporo protestnikom in njihovim prizadevanjem za ustavitev sporazuma o prosti trgovini med EU in Mercosurjem, ki po njegovem mnenju ogroža evropsko prehransko proizvodnjo.

Evropski voditelji so se dogovorili o posojilu Ukrajini v višini 90 milijard evrov za prihodnji dve leti. Posojilo bo financirano s skupnim dolgom, ki ga jamči proračun EU. Madžarska, Češka in Slovaška se niso strinjale s to obveznostjo. Obresti bodo evropske davkoplačevalce stale dodatne 3 milijarde evrov na leto. Razprava o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja je zastala.

Voditelji Evropske unije so se dogovorili o zagotovitvi obsežnega posojila Ukrajini brez obresti za prihodnji dve leti, da bi zadovoljili njene vojaške in gospodarske potrebe. Vendar jim ni uspelo premostiti razlik z Belgijo, ki bi jim omogočile uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za zbiranje sredstev. Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo Ukrajina v letih 2026 in 2027 potrebovala 137 milijard evrov. Ukrajinska vlada je tik pred bankrotom in denar nujno potrebuje do pomladi.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je voditeljem EU sporočila, da bo podpis trgovinskega sporazuma med EU in Mercosurjem, ki je bil sprva predviden za 20. december v Braziliji, preložen na januar. Von der Leynova meni, da je tritedenska zamuda sprejemljiva, opozicija pa ob tem zahteva zagotovila.

Voditelji Evropske unije so v Bruslju dosegli dogovor o pomoči Ukrajini v višini 90 milijard evrov za naslednji dve leti. Predsednik Evropskega sveta je novico objavil na družbenem omrežju X. Pomoč sicer ni bila sprejeta z navdušenjem med evropskimi davkoplačevalci.

Voditelji Evropske unije so se dogovorili o velikem brezobrestnem posojilu Ukrajini za pokritje njenih vojaških in gospodarskih potreb v naslednjih dveh letih. Vendar jim ni uspelo premostiti razlik z Belgijo glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja za zbiranje sredstev. Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo Ukrajina v letih 2026 in 2027 potrebovala 137 milijard evrov. Ukrajinska vlada je tik pred bankrotom in nujno potrebuje denar do pomladi.