Zvezno tožilstvo v Washingtonu je sprožilo kazensko preiskavo proti predsedniku ameriške centralne banke (Fed) Jeromu Powellu, kar pomeni zaostritev napetosti med neodvisno finančno institucijo in Belo hišo. Powell je v nedeljo potrdil, da je Fed prejel sodni poziv ministrstva za pravosodje, kar je ključni korak pred morebitno vložitvijo obtožnice. Uradna preiskava se osredotoča na navedbe, da naj bi Powell zavajal kongres glede stroškov obnove sedeža centralne banke v Washingtonu, vendar analitiki opozarjajo na širši politični kontekst dogajanja. Preiskavo je novembra odobrila Jeanine Pirro, zvezna tožilka za okrožje Columbia, ki jo je imenoval predsednik Donald Trump. Powell je ob tem izrazil sum, da predsednik Trump uporablja grožnjo s kazenskim pregonom kot sredstvo pritiska za vplivanje na denarno politiko, zlasti po tem, ko se je centralna banka uprla zahtevam po hitrem znižanju obrestnih mer. Trump je sicer zanikal neposredno vedenje o preiskavi, vendar je v preteklosti večkrat javno kritiziral Powella in mu celo grozil z odstavitvijo. Bela hiša se na vprašanja o preiskavi še ni uradno odzvala, medtem ko viri blizu Feda poudarjajo, da gre za nezaslišan poseg v neodvisnost osrednje denarne ustanove v državi. Situacija je povzročila nemir na finančnih trgih, saj bi morebitna zamenjava ali kazenski pregon predsednika Feda lahko resno ogrozila stabilnost ameriškega in svetovnega gospodarstva. Powell zaenkrat ostaja na položaju in napoveduje pravno bitko za zaščito integritete centralne banke.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je guvernerju centralne banke Federal Reserve (Fed) Jeromu Powellu vročilo sodni poziv, kar bi lahko vodilo do uradne obtožnice. Preiskava se uradno nanaša na domnevne nepravilnosti in prekoračitev stroškov pri obnovi sedeža centralne banke v Washingtonu, ki naj bi po trditvah Bele hiše znašali 3,1 milijarde dolarjev namesto predvidenih 2,7 milijarde. Powell te obtožbe odločno zanika in poudarja, da gre za politični pritisk administracije predsednika Donalda Trumpa. Analitiki ocenjujejo, da so očitki o korupciji le pretveza za stopnjevanje dolgotrajnega konflikta med Trumpom in vodstvom neodvisne centralne banke. Ameriški predsednik je v preteklosti večkrat javno zahteval znižanje obrestnih mer, čemur se je Powell upiral v interesu ohranjanja stabilne denarne politike. Ironijo v postopku mnogi vidijo v dejstvu, da predsednik Trump hkrati prikriva obseg in stroške prenov v Beli hiši, kjer je med drugim ukazal porušiti vzhodno krilo za izgradnjo nove plesne dvorane. Sodni poziv predstavlja nevaren precedens poseganja izvršilne veje oblasti v avtonomijo centralne banke. Powell je v izjavi za javnost poudaril, da gre za poskus ustrahovanja, ki sledi julijskemu napetemu srečanju v Ovalni pisarni. Kljub stopnjevanju pravnih pritiskov Powell vztraja, da bo Fed pri svojih odločitvah o denarni politiki ostal neodvisen od dnevne politike in se ne bo uklonil zahtevam po umetnem zniževanju obrestnih mer.

Ameriška vlada pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je stopnjevala pritisk na neodvisnost centralne banke (Fed) z grožnjo kazenskega pregona proti njenemu predsedniku Jeromu Powellu. Powell je v nedeljskem javnem nagovoru razkril, da je pravosodno ministrstvo zveznim rezervam vročilo pozive velike porote, kar je označil za neutemeljen poskus spodkopavanja avtonomije denarne politike. Formalni povod za preiskavo naj bi bile Powellove lanske izjave pred senatnim odborom glede obnove stavbe centralne banke, vendar Powell trdi, da gre zgolj za pretvezo zaradi njegove nepripravljenosti, da bi obrestne mere prilagodil predsednikovim političnim željam. Napetosti med Belo hišo in centralno banko so povzročile takojšen odziv na finančnih trgih, kjer je vrednost ameriškega dolarja po objavi novice padla. V politično razpravo se je vključil tudi republikanski senator Thom Tillis, ki je ravnanje vlade označil za napad na kredibilnost pravosodnega sistema. Tillis je napovedal, da bo v senatu blokiral vse prihodnje predsednikove kandidate za položaje v centralni banki, dokler se zadeva ne razjasni in se ne zagotovi varnost institucije pred političnimi vplivi. Dogajanje predstavlja vrhunec večletnih prizadevanj Donalda Trumpa, da bi pridobil večji nadzor nad odločitvami o obrestnih merah, ki jih Fed avtonomno določa glede na gospodarske kazalnike. Powell je poudaril, da centralna banka določa svojo politiko izključno v korist javnega interesa in ne v skladu s preferencami izvršne oblasti. Ta upor proti političnim pritiskom je Powell utrdil že v preteklem mesecu, ko je kljub grožnjam in javnim kritikam vztrajal pri stabilni denarni politiki.

Ameriško pravosodno ministrstvo pod vodstvom administracije Donalda Trumpa je zaostrilo spor z ameriško centralno banko (Fed) z izdajo sodnih pozivov in grožnjo s tožbo. Predsednik Fed Jerome Powell je te poteze označil za "izgovor" za poskus vplivanja.

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je Zveznim rezervam (Fed) vročilo sodne pozive in zagrozilo s kazensko obtožnico proti predsedniku centralne banke Jeromu Powellu. Preiskava se nanaša na Powellovo lanskoletno pričevanje pred kongresom glede projekta prenove stavbe centralne banke. Powell je v nedeljskem video nagovoru potrdil prejem pozivov, vendar je hkrati poudaril, da so obtožbe zgolj pretveza za širše politične pritiske na institucijo. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti med administracijo predsednika Donalda Trumpa in neodvisno centralno banko. Powell trdi, da je preiskava del širše strategije Bele hiše za spodkopavanje avtonomije Feda, kar bi lahko imelo dolgoročne posledice za stabilnost ameriškega finančnega sistema. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi morebitna kazenska obtožnica proti sedečemu predsedniku Feda predstavljala precedens brez primere v ameriški zgodovini. Kritiki preiskave, vključno z nekaterimi pravnimi analitiki, menijo, da gre za poskus discipliniranja centralne banke v času, ko se ta spopada z izzivi denarne politike. Kljub grožnjam s kazenskim pregonom Powell zaenkrat ne kaže namere po odstopu, kar napoveduje dolgotrajen pravni in politični spopad med vejami oblasti v Washingtonu.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Proti predsedniku ameriške centralne banke (Fed) Jeromeu Powellu je bila uvedena kazenska preiskava, ki se osredotoča na prenovo sedeža Fed v Washingtonu in domnevno napačne izjave o stroških pred kongresom. Powell je javno kritiziral Trumpovo administracijo zaradi spodkopavanja neodvisnosti centralne banke, ker je Fed zavrnil znižanje obrestnih mer v začetku leta.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Moški, obtožen podtaknitve cevnih bomb pred sedežema Demokratske in Republikanske stranke v Washingtonu, noč pred vdorom v Kapitol 6. januarja 2021, se je v petek izrekel za nedolžnega po zveznih obtožbah. Bombe niso eksplodirale.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Ameriški zvezni tožilci so sprožili novo kazensko preiskavo proti državni tožilki New Yorka Letitii James, ki se osredotoča na sumljive finančne transakcije med njo in njeno frizerko. Po navedbah neimenovanih virov so preiskovalci pod drobnogled vzeli prenose sredstev, ki bi lahko kazali na nepravilnosti pri upravljanju s financami. Preiskava sledi predhodnim postopkom pred veliko poroto, kar stopnjuje pravni pritisk na eno najvplivnejših pravosodnih osebnosti v zvezni državi New York. Sočasno s sprožitvijo nove preiskave je sodnik izločil zveznega tožilca, ki bi moral nadzorovati postopke povezane z Letitio James. Odločitev o diskvalifikaciji tožilca naj bi zagotovila nepristranskost postopka, saj so se pojavili pomisleki glede morebitnega konflikta interesov. Jamesova, ki je sicer znana po vodenju odmevnih civilnih tožb proti visokim političnim predstavnikom, se zdaj sama spopada s kazenskimi očitki na zvezni ravni. Ameriško pravosodno ministrstvo (DOJ) podrobnosti preiskave še ni uradno komentiralo, vendar viri blizu ministrstva potrjujejo, da so preiskovalne dejavnosti že v teku. Primer priteguje veliko pozornost javnosti zaradi politične teže Letitie James in potencialnih posledic za njeno nadaljnjo kariero, v kolikor bi se očitki o finančnih nepravilnostih izkazali za utemeljene.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Podpredsednik Združenih držav Amerike J. D. Vance je v četrtek napovedal vzpostavitev novega položaja pridruženega generalnega državnega tožilca in ustanovitev posebne zvezne delovne skupine, ki bo delovala v več zveznih državah. Nova funkcija v okviru ministrstva za pravosodje bo imela široka pooblastila za preiskovanje in pregon domnevnih goljufij na nacionalni ravni, kar predstavlja eno od prednostnih nalog nove administracije pod vodstvom Donalda Trumpa. Napoved prihaja po odmevnem škandalu v zvezni državi Minnesota, ki ga je administracija izpostavila kot povod za okrepitev nadzora. Po besedah podpredsednika Vancea bo delovna skupina namenjena izkoreninjenju nepravilnosti, medtem ko kritiki opozarjajo, da bi lahko Trumpova administracija tovrstne preiskave uporabila kot podlago za omejevanje določenih pravic ali spodkopavanje obstoječih sistemov pod krinko boja proti korupciji. Nova struktura znotraj ministrstva za pravosodje bo po navedbah uradnih virov osredotočena izključno na odkrivanje finančnih in drugih oblik sistemskih goljufij. Pobuda odraža širšo strategijo Bele hiše, ki želi s centralizacijo preiskovalnih organov povečati učinkovitost pregona, hkrati pa vzpostaviti strožji nadzor nad porabo proračunskih sredstev in izvajanjem zveznih programov.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je v torek razkrilo nove podrobnosti o strelskem napadu na univerzi Brown in uboju profesorja na inštitutu MIT. Preiskovalci so ugotovili, da je 48-letni Claudio Neves Valente, nekdanji študent omenjene univerze in portugalski državljan, napade načrtoval vsaj tri leta oziroma šest semestrov. To so potrdili videoposnetki, ki jih je FBI našel v skladišču v New Hampshiru, kjer je bilo 18. decembra odkrito napadalčevo truplo. Valente je v seriji kratkih videoposnetkov v portugalskem jeziku priznal umore dveh študentov in ranitev devetih drugih oseb v inženirski stavbi univerze Brown, ki so se zgodili 13. decembra. Dva dni pozneje je v predmestju Bostona ubil še profesorja Nuna F. G. Loureira. Čeprav so posnetki potrdili dolgoletno načrtovanje in podrobno pripravo na zločin, napadalec v njih ni navedel jasnega motiva za svoje dejanje. Z ubitim profesorjem sta pred desetletji sicer obiskovala isto šolo na Portugalskem. Objavljeni prepisi posnetkov v angleškem jeziku zavračajo nekatere dezinformacije, ki so se v javnosti pojavile po napadih. Kljub priznanju preiskava še vedno ni odgovorila na vprašanje, zakaj je Valente za tarči izbral prav univerzo Brown in profesorja Loureira. Ameriške oblasti so primer z odkritjem posnetkov in smrtjo storilca v veliki meri pojasnile, čeprav vprašanje o globljih vzgibih ostaja neodgovorjeno.

Zvezni sodnik David J. Novak je Lindsey Halligan, zvesto zaveznico Donalda Trumpa, pozval, naj v sedmih dneh pojasni svoje ravnanje, potem ko se je v uradnih dokumentih še naprej izdajala za zvezno tožilko, čeprav je bilo njeno imenovanje predhodno razglašeno za nezakonito. Sodnica Cameron McGowan Currie je že novembra 2025 razsodila, da je Ministrstvo za pravosodje ZDA s postavitvijo Halliganove na ta položaj kršilo ustavo, saj so bila Trumpova zaporedna začasna imenovanja v nasprotju z zvezno zakonodajo. Zaradi njene neustrezne funkcije je sodišče že zavrglo dva odmevna primera, ki ju je Halliganova sprožila proti Trumpovima nasprotnikoma, nekdanjemu direktorju FBI Jamesu Comeyju in generalni tožilki New Yorka Letitii James. Sodnik Novak, ki ga je sicer imenoval Trump, je opozoril, da bi njeno vztrajanje pri uporabi naziva zvezne tožilke lahko predstavljalo dajanje zavajajočih ali lažnih izjav, kar bi lahko vodilo do disciplinskih postopkov. Primer poudarja stopnjevanje napetosti med sodstvom in izvršilno oblastjo pod Trumpovo administracijo glede vprašanj zakonitosti kadrovanja v pravosodju.

Ameriški predsednik Donald Trump je uradno podprl Tana Tijerino, republikanskega izzivalca demokratskega kongresnika iz Teksasa Henryja Cuellarja. Odločitev je presenetljiva, saj je Trump pred približno mesecem dni Cuellarja pomilostil v okviru zveznega pregona zaradi domnevnega prejemanja podkupnin v višini 600.000 ameriških dolarjev in pranja denarja. Kljub predsedniški milosti se je Trump odločil podpreti strankarskega kolega, kar utrjuje republikanska prizadevanja za osvojitev Cuellarjevega sedeža v spodnjem domu kongresa. Trump je svojo prvotno odločitev o pomilostitvi utemeljil s čustveno prošnjo Cuellarjevih hčera, ki naj bi bila po njegovih besedah pretresljiva. Vendar pa je predsednik kasneje poudaril, da osebna naklonjenost ali milost ne pomenita politične podpore v volilnem boju, še posebej ker Cuellar ostaja član demokratske stranke. Ta poteza kaže na Trumpovo strategijo maksimiranja republikanske večine v kongresu, ne glede na predhodne geste do posameznih političnih nasprotnikov. Strategi ocenjujejo, da bo ta podpora znatno povečala Tijerinove možnosti v tradicionalno močnem demokratskem okrožju.

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je sporočilo, da je 48-letni moški, odgovoren za nedavni strelski napad na prestižni univerzi Brown, svoje dejanje priznal v videoposnetku. Storilec, ki se je v posnetku opisal kot »zver«, je gradivo pripravil in objavil neposredno po izvedbi napada. Organi pregona so videoposnetek pridobili v okviru preiskave, ki naj bi pojasnila motive za nasilni dogodek v univerzitetnem kampusu. Preiskovalci trenutno analizirajo vsebino priznanja, da bi ugotovili, ali je imel moški morebitne sostorilce ali je deloval samostojno. Incident je sprožil val zaskrbljenosti glede varnosti v izobraževalnih ustanovah, vendar oblasti zagotavljajo, da je grožnja nevtralizirana. Javnosti podrobnosti o žrtvah ali natančnem številu ranjenih v tem trenutku še niso v celoti razkrili, saj preiskava še poteka.

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je v ponedeljek sporočilo, da je do sedaj javnosti razkrilo 12.285 dokumentov, povezanih z obsojenim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom. To predstavlja le približno en odstotek vseh zahtevanih gradiv, saj ministrstvo trenutno pregleduje še več kot dva milijona dodatnih zapisov. S tem je institucija za več kot dva tedna zamudila zakonski rok za objavo, ki ga je določil kongres. Zaradi obsežnosti gradiva je ministrstvo v delovni proces vključilo približno 400 odvetnikov iz Washingtona, New Yorka in Floride ter več kot 100 analitikov zveznega preiskovalnega urada FBI. Ti se bodo v prihodnjih tednih prednostno ukvarjali s pregledovanjem in redigiranjem občutljivih podatkov, da bi zagotovili varovanje zasebnosti žrtev. Jay Clayton, zvezni tožilec za južno okrožje New Yorka, je v pismu sodniku Paulu Engelmayru pojasnil, da gre za izjemno zahtevno nalogo, ki terja sodelovanje strokovnjakov za nacionalno varnost in kriminaliteto.

Zvezni tožilci so vložili obtožnico proti nekdanji poslanki zvezne države Georgia Karen Bennett, ki ji očitajo goljufivo pridobitev sredstev za brezposelnost v času pandemije bolezni covid-19. Bennettova naj bi po navedbah Ministrstva za pravosodje ZDA neupravičeno prejela 13.940 ameriških dolarjev nadomestil, medtem ko je dejansko opravljala delo od doma. Obtožnica navaja, da je nekdanja demokratska poslanka podala lažne izjave o izgubi zaposlitve zaradi zdravstvene krize, čeprav je bila v tem obdobju še vedno zaposlena. Primer predstavlja del širših prizadevanj ameriških oblasti pri pregonu zlorab nujnih finančnih pomoči, ki so bile namenjene pomoči državljanom v stiski. V kolikor bo spoznana za krivo, se sooča s kazenskimi sankcijami zaradi goljufij in lažnega prikazovanja podatkov zveznim organom.

Ameriška zvezna služba maršalov (USMS) je po poročanju specializiranih medijev prodala bitcoine v vrednosti 6,3 milijona ameriških dolarjev, ki sta jih v okviru priznanja krivde državi predala razvijalca denarnice Samourai Wallet, Keonne Rodriguez in William Lonergan Hill. S tem dejanjem naj bi ministrstvo za pravosodje (DOJ) kršilo izvršni ukaz številka 14233, ki ga je izdal predsednik Donald Trump. Ta ukaz namreč določa, da morajo biti bitcoini, pridobljeni s kazenskim ali civilnim odvzemom premoženja, del strateških rezerv Združenih držav Amerike v tej kriptovaluti. Dokument o likvidaciji sredstev, ki ga je pridobila revija Bitcoin Magazine, razkriva, da sta se obtoženca strinjala s prenosom sredstev, ki naj bi bila nato prodana ali pa so bila že unovčena. Če se navedbe o prodaji potrdijo, bi to pomenilo, da je tožilstvo južnega okrožja New Yorka (SDNY) delovalo v nasprotju z neposrednimi navodili zvezne vlade. Dogodek sproža vprašanja o usklajenosti delovanja pravosodnih organov z novo državno strategijo glede digitalnih sredstev, ki jo zagovarja trenutna administracija.

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je vložilo civilno tožbo za odvzem ameriškega državljanstva Seadu Milkoviću, znanemu tudi pod imenom Sead Dukić. Milković je obtožen, da je ob vstopu v državo in med postopkom naturalizacije prikril svojo pravo identiteto ter dejstvo, da je bil v Bosni in Hercegovini za njim razpisan nalog za aretacijo zaradi suma storitve vojnih zločinov. Milković je v Združene države Amerike prispel leta 1996, ameriško državljanstvo pa je z naturalizacijo pridobil leta 2007. Nekdanji pripadnik vojaških sil v Bosni in Hercegovini naj bi po navedbah ameriških oblasti zavestno zavajal uradnike glede svoje preteklosti. Ameriški pravosodni organi so poudarili, da država ne bo varno zatočišče za posameznike, ki so sodelovali pri grozodejstvih in si status v ZDA pridobili z lažmi. Postopek denaturalizacije je prvi korak, ki bi lahko vodil do njegove izročitve ali izgona.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po aretaciji Nicolasa Madura se je Donald Trump prvič po več mesecih pogovarjal z Joejem Scarboroughom in ponovil svoje kontroverzne izjave. Trump je kritiziral Madura, ker naj bi posnemal njegove poteze, zavrnil možnost volitev v Venezueli in nakazal na možnost ameriške okupacije države s pošiljanjem vojakov. Administracija pospešeno vlaga napore v privabljanje ameriških naftnih družb v Venezuelo, pri čemer je energetski sekretar Chris Wright nagovarjal vodilne v naftni industriji v Miamiju. Trumpova administracija naj bi začela obsežen napad na Venezuelo in celotno Latinsko Ameriko, kar naj bi bil del imperialističnega načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije.

V Minneapolisu je agent ICE ustrelil in ubil žensko, ki je po navedbah Ministrstva za domovinsko varnost z avtom poskušala povoziti zvezne agente med akcijo proti nezakonitim priseljencem. Protestniki so sprva trdili, da je šlo za imigrantsko akcijo.

Donald Trump se je znašel pod plazom kritik zaradi svoje retorike in ravnanja. Republikanski kongresnik Thomas Massie je z omalovaževanjem zavrnil Trumpov verbalni napad na družbenih omrežjih. Hillary Clinton je obtožila Trumpa, da je spodbujal podpornike k napadu na Kongres 6. januarja, kar je sprožilo razpravo o morebitni tožbi zaradi obrekovanja. Pravniki so opozorili, da bi lahko poskus Bele hiše, da bi se norčevala iz dogodkov 6. januarja 2021, administracijo izpostavil pravnim tveganjem.

Donald Trump je obljubil subvencije naftnim podjetjem, ki bi podpirala obnovo energetske infrastrukture Venezuele. Grozil je Delcy Rodríguez, da ji bo zaračunal več kot Maduru. ZDA so izvedle napad na Venezuelo, kar je povzročilo skok v ceni Trump Coin. Kritiki menijo, da je napad del načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki.

Ob peti obletnici napada na Kapitol je Donald Trump objavil več zapisov na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in napadal imigrante iz Somalije. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. ZDA bi lahko dvignile carine na Indijo, če ta ne bo ustavila nakupa ruske nafte. Trump je ob obletnici napada na Kapitol napadel transspolne osebe.

Donald Trump je ponovno zagrozil z nakupom Grenlandije od Danske, pri čemer ni izključil niti vojaške okupacije. Obenem je ob obletnici napada na Kapitol napadel transspolne osebe. Trump je izrazil željo po veliki zmagi republikancev na prihajajočih vmesnih volitvah. Kritiki ga obtožujejo vmešavanja v prosti trg z novimi pravili za zvezne agencije, medtem ko so se pojavile obtožbe o revizionistični zgodovini napada na Kapitol.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Ameriška operacija zajetja Nicolasa Madura v Venezueli je bila za Vladimirja Putina ocenjena kot mešan blagoslov, saj je ruske sile spodletelo podobno poskus zajetja v Ukrajini. Analitik je razkril, da je bil Vance 'v bolečinah', ko je podpiral Trumpov napad na Venezuelo. Strokovnjaki so razpravljali o tem, ali Venezuela vstopa v resnično tranzicijo ali le v bolj nestanovitno fazo močnega človeka.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga sta se pojavila pred sodiščem v New Yorku. Maduro je obtožen štirih točk obtožnice. Dogodek je spremljalo veliko število kamer.

Število smrtnih žrtev ameriške vojaške operacije v Venezueli se je po poročanju tujih medijev povečalo na 80 oseb. Operacija, ki so jo izvedle oborožene sile Združenih držav Amerike, je neposredno povezana s prijetjem venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Slednjega so ameriške sile zajele in ga skupaj s soprogo prepeljale iz države, kar predstavlja drastično zaostritev razmer v regiji. Ameriško pravosodno ministrstvo je po zajetju že objavilo uradno obtožnico proti Maduru in članom njegove družine. Medtem ko se podatki o žrtvah še naprej posodabljajo, viri blizu ameriškim oblastem potrjujejo, da so obtožbe usmerjene v domnevne kriminalne dejavnosti režima. Razmere v državi ostajajo napete, mednarodna javnost pa z zaskrbljenostjo spremlja posledice neposrednega vojaškega posredovanja, ki je povzročilo visoko število smrtnih žrtev med tamkajšnjim prebivalstvom.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v nedeljo pojasnil, da več ključnih agencij Združenih držav Amerike, vključno z zunanjim ministrstvom, obrambnim ministrstvom in pravosodnim ministrstvom, trenutno neposredno sodeluje pri upravljanju Venezuele. Po njegovih besedah gre za usklajeno prizadevanje celotnega nacionalnovarnostnega aparata države, ki aktivno izvaja politiko do te latinskoameriške države z namenom stabilizacije razmer oziroma doseganja strateških ciljev. Operacija, ki jo Rubio opisuje kot skupinsko delo, vključuje tesno sodelovanje med Pentagonom in drugimi vladnimi službami, kar kaže na visoko stopnjo vpletenosti ameriške administracije v notranje zadeve Venezuele. Rubio je poudaril, da je cilj teh prizadevanj jasen, čeprav podrobnosti o trajanju takšnega načina upravljanja niso bile v celoti razkrite. Gre za neposredno potrditev vloge ZDA pri oblikovanju prihodnosti Venezuele po obdobju dolgotrajne politične in gospodarske krize.

Zvezni sodnik je zavrnil predlog za izpust moškega, obtoženega podtaknitve dveh cevastih bomb pred sedežema Demokratske in Republikanske stranke. Nekdanji policist Kapitola, Aquilino Gonell, je dejal, da je izklopil svoj telefon, ko je bil Donald Trump drugič inavguriran 20. januarja 2025, da bi si vzel odmor od tega.

Po poročanju svetovnih medijev je ameriška operacija v Venezueli sprožila vrsto odzivov. Trump in njegova administracija so podali izjave o državah, ki jezijo Washington. The New York Times poroča, da je aretacija Madura pokazala Trumpovo željo po prevladi ZDA v Južni Ameriki, njegovi "javni plesi" pa so prepričali del njegovega kroga v potrebo po napadu na Venezuelo.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je objavilo obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru, ki ga obtožuje vodenja skorumpirane in nelegitimne vlade ter obsežne operacije trgovine z drogami. Maduro naj bi po navedbah ZDA v državo vnašal tisoče ton kokaina. V soboto zgodaj zjutraj so ameriške vojaške sile v Venezueli izvedle bliskovito operacijo, v kateri so pridržale predsednika in njegovo soprogo ter ju prepeljale čez mejo, kjer ju čaka sodni postopek. Mednarodni odzivi na vojaško posredovanje so deljeni. Medtem ko Washington dejanje opravičuje z bojem proti kriminalu, so kritiki operacijo označili za groteskno parodijo mednarodnega reda in opustitev vseh diplomatskih zadržkov. Turčija je v svojem odzivu poudarila pomen spoštovanja suverenosti Venezuele in pozvala k zadržanosti, pri čemer se je oprla na svoja načela mirovne diplomacije. Dogodek pomeni drastičen preobrat v dolgoletnih napetostih med državama, ki so se stopnjevale zadnje mesece.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Po poročanju New York Timesa je v ameriški operaciji v Venezueli umrlo najmanj 40 ljudi, druge ocene pa govorijo o 80 žrtvah med civilisti in pripadniki varnostnih sil. Pred napadom naj bi ameriške obveščevalne službe izvedle kibernetski napad na energetski sistem Venezuele in v velikem delu Caracasa izklopile elektriko. Kuba je sporočila, da je bilo v operaciji za aretacijo Madura ubitih 32 njenih državljanov.

Nicolása Madura so po zajetju pripeljali v ZDA, kjer se bo soočil z obtožbami. Donald Trump načrtuje prevzem venezuelske naftne industrije in njeno revitalizacijo z ameriškimi podjetji. Pojavile so se tudi obtožbe o spornih visokih stavah sina Donalda Trumpa glede aretacije Madura, s katerimi naj bi zaslužil veliko vsoto denarja. Satelitski posnetki razkrivajo škodo na vojaški bazi, kjer je bil Maduro ujet.

Nicolás Maduro, nekdanji predsednik Venezuele, se je pojavil na sodišču v New Yorku, kjer mu bo sodil 92-letni sodnik Alvin Hellerstein. Pričakuje se, da bo Maduro pripor zadržan v newyorškem Metropolitanskem pripornem centru. Njegov odvetnik, znan po natančnosti, je v preteklosti branil Juliana Assangea. Survetement znamke Nike, ki ga je Maduro nosil ob aretaciji, je postal globalno razprodan.

Ameriške oborožene sile so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Caracasu, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uspeh operacije, imenovane "Operation Absolute Resolve" (Operacija popolna odločenost), in poudaril, da je bila akcija izvedena brez ameriških žrtev. Trump je operacijo utemeljil kot ključno za uresničevanje strategije "Amerika na prvem mestu" (America First) ter kot nujno zaustavitev pretoka nezakonitih drog v Združene države Amerike. Pravosodno ministrstvo ZDA je hkrati objavilo obtožnico proti Maduru zaradi sodelovanja v narko-teroristični zaroti. Predsednik Trump je v pogovoru za medije napovedal, da bodo Združene države Amerike v prihodnje močno vpletene v venezuelsko naftno industrijo, saj država razpolaga z največjimi zalogami nafte na svetu. Ob sklicevanju na Monroejevo doktrino je Trump poudaril ponovno uveljavitev ameriške moči v regiji. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in vojaških blokad, ki jih je Washington stopnjeval proti režimu v Caracasu. Medtem ko Bela hiša dejanje označuje za osvobodilno, mednarodna javnost odpira vprašanja o pravni podlagi in legitimnosti takšnega vojaškega posredovanja na ozemlju suverene države.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po sobotni bliskoviti operaciji ameriških posebnih sil Delta Force prispel v New York, kjer so ga prepeljali v zvezni pripor Metropolitan Detention Center v Brooklynu. Madura in njegovo soprogo Cilio Flores so ameriške sile zajele v Caracasu in ju z vojaškim letalom prepeljale v letalsko oporišče Stewart severno od mesta New York. Po opravljenih postopkih registracije na zveznem uradu so ga s helikopterjem z Manhattna premestili v prostore pripora, kjer bo pričakal začetek sodnega procesa. Obtožnica, ki so jo ameriški tožilci razpečatili takoj po zajetju, Madura in Floresovo bremeni narkoterorizma ter zarote za uvoz kokaina v Združene države Amerike. Po poročanju ameriških medijev CNN in Fox News tožilstvo zahteva tudi zaseg njunega nezakonito pridobljenega premoženja. Operacija predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj ameriškega pravosodnega ministrstva za pregon venezuelskega vodstva, ki ga Washington že dlje časa obtožuje vodenja kartela za trgovino z drogami.