Zvezni sodnik je razveljavil imenovanje vršilca dolžnosti ameriškega tožilca za severno okrožje New Yorka, ki ga je imenovala Trumpova administracija. Tožilcu je bilo prepovedano nadaljnje delo pri preiskavah newyorške državne tožilke Letitie James.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je v torek razkrilo nove podrobnosti o strelskem napadu na univerzi Brown in uboju profesorja na inštitutu MIT. Preiskovalci so ugotovili, da je 48-letni Claudio Neves Valente, nekdanji študent omenjene univerze in portugalski državljan, napade načrtoval vsaj tri leta oziroma šest semestrov. To so potrdili videoposnetki, ki jih je FBI našel v skladišču v New Hampshiru, kjer je bilo 18. decembra odkrito napadalčevo truplo. Valente je v seriji kratkih videoposnetkov v portugalskem jeziku priznal umore dveh študentov in ranitev devetih drugih oseb v inženirski stavbi univerze Brown, ki so se zgodili 13. decembra. Dva dni pozneje je v predmestju Bostona ubil še profesorja Nuna F. G. Loureira. Čeprav so posnetki potrdili dolgoletno načrtovanje in podrobno pripravo na zločin, napadalec v njih ni navedel jasnega motiva za svoje dejanje. Z ubitim profesorjem sta pred desetletji sicer obiskovala isto šolo na Portugalskem. Objavljeni prepisi posnetkov v angleškem jeziku zavračajo nekatere dezinformacije, ki so se v javnosti pojavile po napadih. Kljub priznanju preiskava še vedno ni odgovorila na vprašanje, zakaj je Valente za tarči izbral prav univerzo Brown in profesorja Loureira. Ameriške oblasti so primer z odkritjem posnetkov in smrtjo storilca v veliki meri pojasnile, čeprav vprašanje o globljih vzgibih ostaja neodgovorjeno.

Zvezni sodnik David J. Novak je Lindsey Halligan, zvesto zaveznico Donalda Trumpa, pozval, naj v sedmih dneh pojasni svoje ravnanje, potem ko se je v uradnih dokumentih še naprej izdajala za zvezno tožilko, čeprav je bilo njeno imenovanje predhodno razglašeno za nezakonito. Sodnica Cameron McGowan Currie je že novembra 2025 razsodila, da je Ministrstvo za pravosodje ZDA s postavitvijo Halliganove na ta položaj kršilo ustavo, saj so bila Trumpova zaporedna začasna imenovanja v nasprotju z zvezno zakonodajo. Zaradi njene neustrezne funkcije je sodišče že zavrglo dva odmevna primera, ki ju je Halliganova sprožila proti Trumpovima nasprotnikoma, nekdanjemu direktorju FBI Jamesu Comeyju in generalni tožilki New Yorka Letitii James. Sodnik Novak, ki ga je sicer imenoval Trump, je opozoril, da bi njeno vztrajanje pri uporabi naziva zvezne tožilke lahko predstavljalo dajanje zavajajočih ali lažnih izjav, kar bi lahko vodilo do disciplinskih postopkov. Primer poudarja stopnjevanje napetosti med sodstvom in izvršilno oblastjo pod Trumpovo administracijo glede vprašanj zakonitosti kadrovanja v pravosodju.

Ameriški predsednik Donald Trump je uradno podprl Tana Tijerino, republikanskega izzivalca demokratskega kongresnika iz Teksasa Henryja Cuellarja. Odločitev je presenetljiva, saj je Trump pred približno mesecem dni Cuellarja pomilostil v okviru zveznega pregona zaradi domnevnega prejemanja podkupnin v višini 600.000 ameriških dolarjev in pranja denarja. Kljub predsedniški milosti se je Trump odločil podpreti strankarskega kolega, kar utrjuje republikanska prizadevanja za osvojitev Cuellarjevega sedeža v spodnjem domu kongresa. Trump je svojo prvotno odločitev o pomilostitvi utemeljil s čustveno prošnjo Cuellarjevih hčera, ki naj bi bila po njegovih besedah pretresljiva. Vendar pa je predsednik kasneje poudaril, da osebna naklonjenost ali milost ne pomenita politične podpore v volilnem boju, še posebej ker Cuellar ostaja član demokratske stranke. Ta poteza kaže na Trumpovo strategijo maksimiranja republikanske večine v kongresu, ne glede na predhodne geste do posameznih političnih nasprotnikov. Strategi ocenjujejo, da bo ta podpora znatno povečala Tijerinove možnosti v tradicionalno močnem demokratskem okrožju.

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je sporočilo, da je 48-letni moški, odgovoren za nedavni strelski napad na prestižni univerzi Brown, svoje dejanje priznal v videoposnetku. Storilec, ki se je v posnetku opisal kot »zver«, je gradivo pripravil in objavil neposredno po izvedbi napada. Organi pregona so videoposnetek pridobili v okviru preiskave, ki naj bi pojasnila motive za nasilni dogodek v univerzitetnem kampusu. Preiskovalci trenutno analizirajo vsebino priznanja, da bi ugotovili, ali je imel moški morebitne sostorilce ali je deloval samostojno. Incident je sprožil val zaskrbljenosti glede varnosti v izobraževalnih ustanovah, vendar oblasti zagotavljajo, da je grožnja nevtralizirana. Javnosti podrobnosti o žrtvah ali natančnem številu ranjenih v tem trenutku še niso v celoti razkrili, saj preiskava še poteka.

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je v ponedeljek sporočilo, da je do sedaj javnosti razkrilo 12.285 dokumentov, povezanih z obsojenim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom. To predstavlja le približno en odstotek vseh zahtevanih gradiv, saj ministrstvo trenutno pregleduje še več kot dva milijona dodatnih zapisov. S tem je institucija za več kot dva tedna zamudila zakonski rok za objavo, ki ga je določil kongres. Zaradi obsežnosti gradiva je ministrstvo v delovni proces vključilo približno 400 odvetnikov iz Washingtona, New Yorka in Floride ter več kot 100 analitikov zveznega preiskovalnega urada FBI. Ti se bodo v prihodnjih tednih prednostno ukvarjali s pregledovanjem in redigiranjem občutljivih podatkov, da bi zagotovili varovanje zasebnosti žrtev. Jay Clayton, zvezni tožilec za južno okrožje New Yorka, je v pismu sodniku Paulu Engelmayru pojasnil, da gre za izjemno zahtevno nalogo, ki terja sodelovanje strokovnjakov za nacionalno varnost in kriminaliteto.

Zvezni tožilci so vložili obtožnico proti nekdanji poslanki zvezne države Georgia Karen Bennett, ki ji očitajo goljufivo pridobitev sredstev za brezposelnost v času pandemije bolezni covid-19. Bennettova naj bi po navedbah Ministrstva za pravosodje ZDA neupravičeno prejela 13.940 ameriških dolarjev nadomestil, medtem ko je dejansko opravljala delo od doma. Obtožnica navaja, da je nekdanja demokratska poslanka podala lažne izjave o izgubi zaposlitve zaradi zdravstvene krize, čeprav je bila v tem obdobju še vedno zaposlena. Primer predstavlja del širših prizadevanj ameriških oblasti pri pregonu zlorab nujnih finančnih pomoči, ki so bile namenjene pomoči državljanom v stiski. V kolikor bo spoznana za krivo, se sooča s kazenskimi sankcijami zaradi goljufij in lažnega prikazovanja podatkov zveznim organom.

Ameriška zvezna služba maršalov (USMS) je po poročanju specializiranih medijev prodala bitcoine v vrednosti 6,3 milijona ameriških dolarjev, ki sta jih v okviru priznanja krivde državi predala razvijalca denarnice Samourai Wallet, Keonne Rodriguez in William Lonergan Hill. S tem dejanjem naj bi ministrstvo za pravosodje (DOJ) kršilo izvršni ukaz številka 14233, ki ga je izdal predsednik Donald Trump. Ta ukaz namreč določa, da morajo biti bitcoini, pridobljeni s kazenskim ali civilnim odvzemom premoženja, del strateških rezerv Združenih držav Amerike v tej kriptovaluti. Dokument o likvidaciji sredstev, ki ga je pridobila revija Bitcoin Magazine, razkriva, da sta se obtoženca strinjala s prenosom sredstev, ki naj bi bila nato prodana ali pa so bila že unovčena. Če se navedbe o prodaji potrdijo, bi to pomenilo, da je tožilstvo južnega okrožja New Yorka (SDNY) delovalo v nasprotju z neposrednimi navodili zvezne vlade. Dogodek sproža vprašanja o usklajenosti delovanja pravosodnih organov z novo državno strategijo glede digitalnih sredstev, ki jo zagovarja trenutna administracija.

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je vložilo civilno tožbo za odvzem ameriškega državljanstva Seadu Milkoviću, znanemu tudi pod imenom Sead Dukić. Milković je obtožen, da je ob vstopu v državo in med postopkom naturalizacije prikril svojo pravo identiteto ter dejstvo, da je bil v Bosni in Hercegovini za njim razpisan nalog za aretacijo zaradi suma storitve vojnih zločinov. Milković je v Združene države Amerike prispel leta 1996, ameriško državljanstvo pa je z naturalizacijo pridobil leta 2007. Nekdanji pripadnik vojaških sil v Bosni in Hercegovini naj bi po navedbah ameriških oblasti zavestno zavajal uradnike glede svoje preteklosti. Ameriški pravosodni organi so poudarili, da država ne bo varno zatočišče za posameznike, ki so sodelovali pri grozodejstvih in si status v ZDA pridobili z lažmi. Postopek denaturalizacije je prvi korak, ki bi lahko vodil do njegove izročitve ali izgona.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po aretaciji Nicolasa Madura se je Donald Trump prvič po več mesecih pogovarjal z Joejem Scarboroughom in ponovil svoje kontroverzne izjave. Trump je kritiziral Madura, ker naj bi posnemal njegove poteze, zavrnil možnost volitev v Venezueli in nakazal na možnost ameriške okupacije države s pošiljanjem vojakov. Administracija pospešeno vlaga napore v privabljanje ameriških naftnih družb v Venezuelo, pri čemer je energetski sekretar Chris Wright nagovarjal vodilne v naftni industriji v Miamiju. Trumpova administracija naj bi začela obsežen napad na Venezuelo in celotno Latinsko Ameriko, kar naj bi bil del imperialističnega načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije.

V Minneapolisu je agent ICE ustrelil in ubil žensko, ki je po navedbah Ministrstva za domovinsko varnost z avtom poskušala povoziti zvezne agente med akcijo proti nezakonitim priseljencem. Protestniki so sprva trdili, da je šlo za imigrantsko akcijo.

Donald Trump se je znašel pod plazom kritik zaradi svoje retorike in ravnanja. Republikanski kongresnik Thomas Massie je z omalovaževanjem zavrnil Trumpov verbalni napad na družbenih omrežjih. Hillary Clinton je obtožila Trumpa, da je spodbujal podpornike k napadu na Kongres 6. januarja, kar je sprožilo razpravo o morebitni tožbi zaradi obrekovanja. Pravniki so opozorili, da bi lahko poskus Bele hiše, da bi se norčevala iz dogodkov 6. januarja 2021, administracijo izpostavil pravnim tveganjem.

Donald Trump je obljubil subvencije naftnim podjetjem, ki bi podpirala obnovo energetske infrastrukture Venezuele. Grozil je Delcy Rodríguez, da ji bo zaračunal več kot Maduru. ZDA so izvedle napad na Venezuelo, kar je povzročilo skok v ceni Trump Coin. Kritiki menijo, da je napad del načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki.

Ob peti obletnici napada na Kapitol je Donald Trump objavil več zapisov na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in napadal imigrante iz Somalije. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. ZDA bi lahko dvignile carine na Indijo, če ta ne bo ustavila nakupa ruske nafte. Trump je ob obletnici napada na Kapitol napadel transspolne osebe.

Donald Trump je ponovno zagrozil z nakupom Grenlandije od Danske, pri čemer ni izključil niti vojaške okupacije. Obenem je ob obletnici napada na Kapitol napadel transspolne osebe. Trump je izrazil željo po veliki zmagi republikancev na prihajajočih vmesnih volitvah. Kritiki ga obtožujejo vmešavanja v prosti trg z novimi pravili za zvezne agencije, medtem ko so se pojavile obtožbe o revizionistični zgodovini napada na Kapitol.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Ameriška operacija zajetja Nicolasa Madura v Venezueli je bila za Vladimirja Putina ocenjena kot mešan blagoslov, saj je ruske sile spodletelo podobno poskus zajetja v Ukrajini. Analitik je razkril, da je bil Vance 'v bolečinah', ko je podpiral Trumpov napad na Venezuelo. Strokovnjaki so razpravljali o tem, ali Venezuela vstopa v resnično tranzicijo ali le v bolj nestanovitno fazo močnega človeka.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga sta se pojavila pred sodiščem v New Yorku. Maduro je obtožen štirih točk obtožnice. Dogodek je spremljalo veliko število kamer.

Število smrtnih žrtev ameriške vojaške operacije v Venezueli se je po poročanju tujih medijev povečalo na 80 oseb. Operacija, ki so jo izvedle oborožene sile Združenih držav Amerike, je neposredno povezana s prijetjem venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Slednjega so ameriške sile zajele in ga skupaj s soprogo prepeljale iz države, kar predstavlja drastično zaostritev razmer v regiji. Ameriško pravosodno ministrstvo je po zajetju že objavilo uradno obtožnico proti Maduru in članom njegove družine. Medtem ko se podatki o žrtvah še naprej posodabljajo, viri blizu ameriškim oblastem potrjujejo, da so obtožbe usmerjene v domnevne kriminalne dejavnosti režima. Razmere v državi ostajajo napete, mednarodna javnost pa z zaskrbljenostjo spremlja posledice neposrednega vojaškega posredovanja, ki je povzročilo visoko število smrtnih žrtev med tamkajšnjim prebivalstvom.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v nedeljo pojasnil, da več ključnih agencij Združenih držav Amerike, vključno z zunanjim ministrstvom, obrambnim ministrstvom in pravosodnim ministrstvom, trenutno neposredno sodeluje pri upravljanju Venezuele. Po njegovih besedah gre za usklajeno prizadevanje celotnega nacionalnovarnostnega aparata države, ki aktivno izvaja politiko do te latinskoameriške države z namenom stabilizacije razmer oziroma doseganja strateških ciljev. Operacija, ki jo Rubio opisuje kot skupinsko delo, vključuje tesno sodelovanje med Pentagonom in drugimi vladnimi službami, kar kaže na visoko stopnjo vpletenosti ameriške administracije v notranje zadeve Venezuele. Rubio je poudaril, da je cilj teh prizadevanj jasen, čeprav podrobnosti o trajanju takšnega načina upravljanja niso bile v celoti razkrite. Gre za neposredno potrditev vloge ZDA pri oblikovanju prihodnosti Venezuele po obdobju dolgotrajne politične in gospodarske krize.

Zvezni sodnik je zavrnil predlog za izpust moškega, obtoženega podtaknitve dveh cevastih bomb pred sedežema Demokratske in Republikanske stranke. Nekdanji policist Kapitola, Aquilino Gonell, je dejal, da je izklopil svoj telefon, ko je bil Donald Trump drugič inavguriran 20. januarja 2025, da bi si vzel odmor od tega.

Po poročanju svetovnih medijev je ameriška operacija v Venezueli sprožila vrsto odzivov. Trump in njegova administracija so podali izjave o državah, ki jezijo Washington. The New York Times poroča, da je aretacija Madura pokazala Trumpovo željo po prevladi ZDA v Južni Ameriki, njegovi "javni plesi" pa so prepričali del njegovega kroga v potrebo po napadu na Venezuelo.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je objavilo obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru, ki ga obtožuje vodenja skorumpirane in nelegitimne vlade ter obsežne operacije trgovine z drogami. Maduro naj bi po navedbah ZDA v državo vnašal tisoče ton kokaina. V soboto zgodaj zjutraj so ameriške vojaške sile v Venezueli izvedle bliskovito operacijo, v kateri so pridržale predsednika in njegovo soprogo ter ju prepeljale čez mejo, kjer ju čaka sodni postopek. Mednarodni odzivi na vojaško posredovanje so deljeni. Medtem ko Washington dejanje opravičuje z bojem proti kriminalu, so kritiki operacijo označili za groteskno parodijo mednarodnega reda in opustitev vseh diplomatskih zadržkov. Turčija je v svojem odzivu poudarila pomen spoštovanja suverenosti Venezuele in pozvala k zadržanosti, pri čemer se je oprla na svoja načela mirovne diplomacije. Dogodek pomeni drastičen preobrat v dolgoletnih napetostih med državama, ki so se stopnjevale zadnje mesece.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Po poročanju New York Timesa je v ameriški operaciji v Venezueli umrlo najmanj 40 ljudi, druge ocene pa govorijo o 80 žrtvah med civilisti in pripadniki varnostnih sil. Pred napadom naj bi ameriške obveščevalne službe izvedle kibernetski napad na energetski sistem Venezuele in v velikem delu Caracasa izklopile elektriko. Kuba je sporočila, da je bilo v operaciji za aretacijo Madura ubitih 32 njenih državljanov.

Nicolása Madura so po zajetju pripeljali v ZDA, kjer se bo soočil z obtožbami. Donald Trump načrtuje prevzem venezuelske naftne industrije in njeno revitalizacijo z ameriškimi podjetji. Pojavile so se tudi obtožbe o spornih visokih stavah sina Donalda Trumpa glede aretacije Madura, s katerimi naj bi zaslužil veliko vsoto denarja. Satelitski posnetki razkrivajo škodo na vojaški bazi, kjer je bil Maduro ujet.

Nicolás Maduro, nekdanji predsednik Venezuele, se je pojavil na sodišču v New Yorku, kjer mu bo sodil 92-letni sodnik Alvin Hellerstein. Pričakuje se, da bo Maduro pripor zadržan v newyorškem Metropolitanskem pripornem centru. Njegov odvetnik, znan po natančnosti, je v preteklosti branil Juliana Assangea. Survetement znamke Nike, ki ga je Maduro nosil ob aretaciji, je postal globalno razprodan.

Ameriške oborožene sile so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Caracasu, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uspeh operacije, imenovane "Operation Absolute Resolve" (Operacija popolna odločenost), in poudaril, da je bila akcija izvedena brez ameriških žrtev. Trump je operacijo utemeljil kot ključno za uresničevanje strategije "Amerika na prvem mestu" (America First) ter kot nujno zaustavitev pretoka nezakonitih drog v Združene države Amerike. Pravosodno ministrstvo ZDA je hkrati objavilo obtožnico proti Maduru zaradi sodelovanja v narko-teroristični zaroti. Predsednik Trump je v pogovoru za medije napovedal, da bodo Združene države Amerike v prihodnje močno vpletene v venezuelsko naftno industrijo, saj država razpolaga z največjimi zalogami nafte na svetu. Ob sklicevanju na Monroejevo doktrino je Trump poudaril ponovno uveljavitev ameriške moči v regiji. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in vojaških blokad, ki jih je Washington stopnjeval proti režimu v Caracasu. Medtem ko Bela hiša dejanje označuje za osvobodilno, mednarodna javnost odpira vprašanja o pravni podlagi in legitimnosti takšnega vojaškega posredovanja na ozemlju suverene države.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po sobotni bliskoviti operaciji ameriških posebnih sil Delta Force prispel v New York, kjer so ga prepeljali v zvezni pripor Metropolitan Detention Center v Brooklynu. Madura in njegovo soprogo Cilio Flores so ameriške sile zajele v Caracasu in ju z vojaškim letalom prepeljale v letalsko oporišče Stewart severno od mesta New York. Po opravljenih postopkih registracije na zveznem uradu so ga s helikopterjem z Manhattna premestili v prostore pripora, kjer bo pričakal začetek sodnega procesa. Obtožnica, ki so jo ameriški tožilci razpečatili takoj po zajetju, Madura in Floresovo bremeni narkoterorizma ter zarote za uvoz kokaina v Združene države Amerike. Po poročanju ameriških medijev CNN in Fox News tožilstvo zahteva tudi zaseg njunega nezakonito pridobljenega premoženja. Operacija predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj ameriškega pravosodnega ministrstva za pregon venezuelskega vodstva, ki ga Washington že dlje časa obtožuje vodenja kartela za trgovino z drogami.

Zvezno sodišče v New Yorku je v soboto odprlo obtožnico proti venezuelskemu voditelju Nicolasu Maduru in njegovi soprogi Cilii Flores. Ameriško pravosodno ministrstvo ju obtožuje vodenja koruptivne in nelegitimne vlade, ki se je financirala z obsežnim trgovanjem z drogami. Po navedbah tožilstva sta Maduro in njegova soproga sodelovala v zaroti za narkoterorizem in uvoz več tisoč ton kokaina v Združene države Amerike. Obtožnica vključuje tudi kazniva dejanja, povezana z orožjem, in financiranje terorističnih dejavnosti. Nicolas Maduro in Floresova sta bila po navedbah ameriških medijev ujeta v obsežni vojaški operaciji, ki so jo ameriške sile izvedle v Venezueli. Generalna tožilka ZDA Pamela Bondi je poudarila, da so obtožbe rezultat dolgotrajne preiskave mamilarskih poti, ki naj bi jih nadzoroval Madurov režim. Senator Ted Cruz je Madura ob tem označil za nasilneža in podpornika teroristov. Obtožnica predstavlja vrhunec napetosti med Washingtonom in Caracasom, saj ZDA Madura že dlje časa niso priznavale za legitimnega predsednika države.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v soboto prispel v New York pod zveznim nadzorom, potem ko so ga v Združene države Amerike prepeljali z letalom ameriškega ministrstva za pravosodje. Po pristanku na mednarodnem letališču Stewart v zvezni državi New York so ga s helikopterjem premestili na helidrom ob reki Hudson v zahodnem delu Manhattna. Od tam so ga v spremstvu zveznih agentov prepeljali v prostore ameriškega urada za boj proti drogam (DEA), od koder bo predvidoma odpeljan v zvezni pripor Metropolitan Detention Center v Brooklynu. Operacija predstavlja vrhunec dolgotrajnih prizadevanj ameriškega pravosodja za izročitev Madura, ki se bo pred sodiščem v New Yorku moral zagovarjati zaradi obtožb o trgovini z drogami in korupciji. Venezuelski voditelj je bil v policijskem pridržanju vseskozi pod strogim varovanjem. Njegova privedba na ameriška tla pomeni velik premik v diplomatskih odnosih med državama in napoveduje sodni proces z velikimi političnimi posledicami za celotno latinskoameriško regijo.

Venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so po poročanju ameriških medijev prepeljali v vojaško oporišče blizu New Yorka. Predsednik Trump je med tiskovno konferenco spregovoril o ameriški udeležbi v venezuelski naftni industriji po udaru.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po aretaciji v Caracasu prispel v New York, kjer so ga pod strogim nadzorom zveznih agentov prepeljali v metropolitanski center za pridržanje (MDC) v Brooklynu. Ameriške oblasti so Madura, ki ga obtožujejo vodenja narkokartela Cartel de los Soles, zaprle v isto ustanovo, kjer je pridržan tudi ekvadorski mamilarski kralj Adolfo Macías Villamar, znan kot 'Fito'. Transfer sledi obsežni vojaški operaciji, v kateri so ameriške specialne sile januarja 2026 v venezuelski prestolnici zajele Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Maduro se bo pred zveznim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb narkoterorizma in trgovine z mamili, ki so bile proti njemu vložene že leta 2020. Njegov prihod v New York označuje ključen trenutek v prizadevanjih ZDA za pregon vodstva chavista režima, ki ga Washington že dlje časa označuje za nelegitimnega.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je bil ta prepeljan v Metropolitanski priporni center v Brooklynu, New York, kjer čaka na sojenje zaradi obtožb o trgovini z mamili. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA "usmerjale" Venezuelo in tam vzpostavile naftno industrijo, kar predstavlja nove geopolitične rizike za investitorje. Zaradi problematičnih razmer v zaporu v Brooklynu nekateri sodniki nočejo pošiljati ljudi tja. Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli vlada napeto vzdušje, medtem ko se pojavljajo pravna vprašanja.

Novi župan New Yorka Zohran Mamdani je ostro kritiziral ameriško vojaško operacijo, v kateri so sile Združenih držav Amerike ujele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Mamdani, ki je župansko funkcijo prevzel pred le tremi dnevi, je dejanje označil za vojni napoved ter kršitev zvezne in mednarodne zakonodaje. Njegovi komentarji so povzročili precejšen politični odmev, saj je New York dom številni in hitro rastoči skupnosti venezuelskih priseljencev. Ameriško pravosodno ministrstvo je potrdilo, da so proti Maduru v New Yorku že vložili uradno obtožnico. Operacija zajetja Madura predstavlja stopnjevanje napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se kopičile več let. Čeprav so ameriške oblasti akcijo utemeljile s prejšnjimi obtožbami o vpletenosti venezuelskega vrha v mednarodno trgovino z drogami in terorizem, kritiki, kot je Mamdani, opozarjajo na nevaren precedens poseganja v suverenost tuje države. Županove izjave so v nasprotju z uradno politiko zvezne vlade, kar kaže na globok notranjepolitični razkol v ZDA glede pristopa do venezuelske krize.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je v soboto, 3. januarja 2026, razširilo seznam obtožencev v kazenskem postopku proti venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru. Med novoobtoženimi sta se znašla predsednikova soproga Cilia Flores in njegov sin Nicolás Ernesto Maduro Guerra. Odločitev ameriških oblasti, o kateri so prvi poročali pri medijski hiši CNN, pomeni stopnjevanje pravnega pritiska na najožji krog venezuelskega političnega vrha. Obtožnica proti sinu in soprogi predsednika Madura temelji na preteklih preiskavah, ki vključujejo očitke o korupciji in vpletenosti v trgovino z mamili. Združene države Amerike s to potezo krepijo svoja prizadevanja za izolacijo venezuelskega režima na mednarodnem prizorišču. Predstavniki ameriškega pravosodja so poudarili, da so obtožbe rezultat dolgotrajnega zbiranja dokazov o nezakonitih dejavnostih v najvišjih krogih oblasti v Caracasu. Zaenkrat uradni Caracas na nove obtožbe še ni podal javnega odziva, pričakovati pa je nadaljnje zaostrovanje diplomatskih odnosov med državama.

Združene države Amerike so v noči s petka na soboto izvedle obsežno vojaško operacijo v prestolnici Caracas, v kateri so ujele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriško ministrstvo za pravosodje je sočasno objavilo obtožnico, ki Madura in druge visoke uradnike bremeni narkoterorizma ter sodelovanja v več desetletij trajajoči zaroti za tihotapljenje kokaina v ZDA. Po navedbah uradnih virov so Madura z vojaško ladjo že prepeljali proti New Yorku, kjer se bo moral zagovarjati pred zveznim sodiščem. V Venezueli so oblasti po incidentu nemudoma razglasile izredno stanje in napovedale obsežno mobilizacijo vojaških sil v odgovor na po njihovem mnenju ugrabitev predsednika in ameriško agresijo. Medtem ko podpredsednica države po nekaterih poročilih išče zatočišče v Rusiji, se država spopada z negotovostjo glede prihodnjega vodenja. Mednarodna skupnost se je na dogodek odzvala z mešanimi občutki; države, kot so Rusija, Kitajska in Iran, so dejanje ostro obsodile, medtem ko so evropske zaveznice ZDA izrazile zaskrbljenost nad morebitno destabilizacijo regije.

Pravosodno ministrstvo Združenih držav Amerike je v Južnem okrožju New Yorka vložilo uradno obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru in njegovi soprogi Cilii Flores. Ameriška generalna tožilka Pamela Bondi je v soboto, 4. januarja, sporočila, da sta obtožena vpletenosti v dejanja narkoterorizma. Po navedbah ameriških oblasti naj bi bila zakonca del širše kriminalne mreže, ki je sodelovala pri tihotapljenju prepovedanih substanc v ZDA. Obtožnica predstavlja stopnjevanje pritiska Washingtona na venezuelsko politično vodstvo, ki ga ZDA že dlje časa obtožujejo korupcije in spodkopavanja demokratičnih procesov. Generalna tožilka je v izjavi za javnost poudarila, da obtožbe temeljijo na obsežnih dokazih o sodelovanju z narkokarteli. Tožilstvo v New Yorku bo v prihodnje zasledovalo njuno izročitev, čeprav je uresničitev tega scenarija v trenutnih političnih razmerah malo verjetna.

Donald Trump je okrepil boj proti drogam z zajetjem venezuelskega predsednika Nicolása Madura, kar je sprožilo republikanski upor in pozive k neodvisnosti Grenlandije. Trumpova intervencija v Venezueli je spodbudila razpravo o ameriških energetskih podjetjih, ki naj bi prevzela nadzor nad venezuelskim naftnim sektorjem. Bitcoin se je približal vrednosti 93.000 dolarjev, saj je Trump opozoril Kolumbijo in Mehiko. Medtem so se pojavile kritike, da Trump poglablja korupcijo, poleg tega pa naj bi bil zaspan med tiskovno konferenco o Venezueli.

Poleg Nicolasa Madura so bili v južnem okrožju New Yorka obtoženi tudi drugi venezuelski funkcionarji, ki naj bi med leti 1999 in 2020 vodili narkoteroristično zaroto. Maduro je prispel v New York z ameriškim vojaškim letalom in je v zveznem priporu, kjer se bo soočil z obtožbami, vključno s trgovino s kokainom in zločini z orožjem.

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je v soboto, 3. januarja 2026, potrdilo vložitev kazenske obtožnice proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru in njegovi soprogi Cilii Flores. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je sporočila, da sta bila obtožena na sodišču v južnem okrožju New Yorka, kjer se bosta morala soočiti s težkimi obtožbami o narkoterorizmu, uvozu kokaina ter nezakonitem posedovanju mitraljezov in eksplozivnih naprav. Po navedbah ameriških oblasti je bila obtožnica objavljena le dan po tem, ko so ameriške sile izvedle vojaške operacije na ozemlju Venezuele. Nicolas Maduro, ki je leta preživljal poskuse državnih udarov, mednarodne sankcije in notranje upore, je po poročanju tujih medijev zdaj na poti v ZDA, kjer mu bodo sodili. Ameriška stran poudarja, da bo predsednik v celoti odgovarjal za svoja dejanja na ameriških tleh. Ta dogodek predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale zlasti po napovedih o neposrednih vojaških akcijah za odstranitev Madurovega režima. Operacija v Venezueli naj bi povzročila večje pretrese v prestolnici Caracas, kar dodatno otežuje že tako kritične politične razmere v regiji.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je objavilo obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru, njegovi ženi Ciliji Flores in sinu. Po poročanju News Nation bi se Maduro in njegova žena, ki naj bi ju pridržala ameriška vojska, lahko na sodišču v New Yorku pojavila že 5. januarja.

Ameriško ministrstvo za pravosodje in zvezni preiskovalni urad FBI sta v petek razkrila podrobnosti o preprečitvi načrtovanega terorističnega napada v kraju Mint Hill v Severni Karolini. Oblasti so aretirale 18-letnega Christiana Sturdivanta, ki je osumljen načrtovanja napada z noži in kladivi na lokalno trgovino z živili ter restavracijo s hitro hrano. Po navedbah tožilstva je osumljenec nameraval dejanje izvesti na silvestrovo v podporo teroristični skupini Islamska država (ISIS). Sturdivant je bil obtožen poskusa zagotavljanja materialne podpore tuji teroristični organizaciji. Po navedbah generalne tožilke Pamele Bondi je uspešno sodelovanje med zveznimi in lokalnimi organi pregona rešilo številna ameriška življenja pred načrtovanim grozljivim nasiljem. Preiskava je pokazala, da je osumljenec, ki je dopolnil 18 let le dva tedna pred aretacijo, v preteklosti že prisegel zvestobo omenjeni skrajni skupini in se v svojih izjavah sovražno opredeljeval do vernikov drugih veroizpovedi. Direktor FBI Kash Patel je potrdil, da je osumljenec želel postati vojak Islamske države, vendar so njegovi agenti v Charlottu pravočasno prestregli načrte in preprečili morebitno katastrofo. Sturdivant se je že pojavil pred zveznim sodiščem, kjer mu grozi večletna zaporna kazen zaradi vpletenosti v teroristične aktivnosti.

Ameriško pravosodno ministrstvo je razkrilo nove podrobnosti obtožnice proti Nicolasu Maduru, njegovi soprogi Cilii Flores in njunemu sinu Nicolasu Ernestu Maduru Floresu. Obtožnica, vložena na sodišču v južnem okrožju New Yorka, Madura in njegove sodelavce obtožuje desetletnega sodelovanja z najnevarnejšimi narkokriminalci in narkoteroristi na svetu. Trgovina s kokainom naj bi potekala celo iz predsedniškega hangarja.

Župan New Yorka Zohran Mamdani je obsodil ameriško agresijo nad Venezuelo. Nicolása Madura so po ujetju prepeljali v New York, kjer je bil zaprt. Francoski predsednik Macron je "vzel na znanje" konec "diktature". Po Madurovi aretaciji je Delcy Rodriguez bila imenovana za začasno predsednico Venezuele.

Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da bodo oblasti v Združenih državah Amerike kazensko pregonile nekdanjega venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Silio Flores. Postopek bo temeljil na obtožnici, ki je bila vložena na sodišču v New Yorku. Bondijeva je v javni izjavi poudarila, da bosta oba obtoženca občutila pravne posledice svojih dejanj, ter napovedala njun prevoz v ZDA, kjer jima bodo sodili. Napoved pregona sledi stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom po nedavnih političnih pretresih v Venezueli. Ameriško tožilstvo Madura že dlje časa bremeni vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami in korupcijo. Odločitev pravosodnega ministrstva ZDA nakazuje odločnost nove administracije pri uveljavljanju mednarodne pravne odgovornosti za nekdanje visoke predstavnike venezuelskega režima, ki so se zatekli v tujino ali bili odstavljeni s položajev.

Ameriško pravosodno ministrstvo je objavilo novo obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru, ki tokrat vključuje tudi njegovo ženo in sina. Po poročanju News Nation bi lahko Maduro in njegova žena, ki ju je aretirala ameriška vojska, že v kratkem stopila pred sodišče v New Yorku.