Novi župan New Yorka Zohran Mamdani je ostro kritiziral ameriško vojaško operacijo, v kateri so sile Združenih držav Amerike ujele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Mamdani, ki je župansko funkcijo prevzel pred le tremi dnevi, je dejanje označil za vojni napoved ter kršitev zvezne in mednarodne zakonodaje. Njegovi komentarji so povzročili precejšen politični odmev, saj je New York dom številni in hitro rastoči skupnosti venezuelskih priseljencev. Ameriško pravosodno ministrstvo je potrdilo, da so proti Maduru v New Yorku že vložili uradno obtožnico.
Kronologija dogodkov
24. nov. 2025 :Stopnjevanje pritiska in obtožbe o terorizmu proti Maduru.Administracija predsednika Trumpa je Madura in njegove sodelavce označila za člane teroristične organizacije Cartel de los Soles, kar je Caracas označil za smešno laž. ZDA so ob tem okrepile vojaško prisotnost v Karibih in napovedale nove sankcije, medtem ko so regionalni voditelji, kot je kolumbijski predsednik Petro, izrazili nasprotovanje vojaški invaziji.
Operacija zajetja Madura predstavlja stopnjevanje napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se kopičile več let. Čeprav so ameriške oblasti akcijo utemeljile s prejšnjimi obtožbami o vpletenosti venezuelskega vrha v mednarodno trgovino z drogami in terorizem, kritiki, kot je Mamdani, opozarjajo na nevaren precedens poseganja v suverenost tuje države. Županove izjave so v nasprotju z uradno politiko zvezne vlade, kar kaže na globok notranjepolitični razkol v ZDA glede pristopa do venezuelske krize.
Izjave
"To je vojno dejanje in kršitev zvezne ter mednarodne zakonodaje."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogodek je pomemben z vidika mednarodne stabilnosti in cen energentov, saj je Venezuela država z največjimi zalogami nafte. Za Slovenijo dogajanje nima neposrednega vpliva, vendar pa kot članica zveze NATO in EU spremlja ameriško zunanjo politiko in morebitne odklone v mednarodnem pravu, ki bi lahko vplivali na globalno varnostno arhitekturo.
Nicolása Madura so po prihodu v New York, kamor so ga prepeljali z vojaškim letalom Boeing 757, odpeljali v zvezni zapor Metropolitan Detention Center v Brooklynu. Po poročanju New York Timesa je imela CIA vir v venezuelski vladi, ki je nadzoroval Madura pred njegovo aretacijo. Američani so v Caracasu izvedli vojaško operacijo, v kateri so ujeli Madura in njegovo ženo.
Župan New Yorka Zohran Mamdani je ostro obsodil nedavno aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki so ga prepeljali v zaporski objekt v New Yorku. Mamdani je dogodek označil za vojno dejanje in hudo kršitev mednarodnega prava. Po njegovih besedah gre za provokacijo, ki bi lahko vodila v stopnjevanje konfliktov med Združenimi državami Amerike in Venezuelo.
Izjave newyorškega župana so sprožile burne odzive v ameriški in mednarodni javnosti, saj aretacija tujega voditelja na takšen način predstavlja precedens v sodobni diplomaciji. Mamdani je poudaril, da takšna dejanja spodkopavajo diplomatska prizadevanja in kršijo suverenost tujih držav, hkrati pa neposredno ogrožajo varnostne razmere. Venezuelska stran se na aretacijo še ni uradno odzvala z vsemi diplomatskimi sredstvi, vendar so pričakovani povračilni ukrepi.
Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila po zajetju v obsežni ameriški vojaški operaciji v Caracasu prepeljana v New York, kjer se bosta spopadala z obtožbami o narkoterorizmu in mednarodni trgovini s kokainom. Ameriško pravosodno ministrstvo je razkrilo obsežno obtožnico, ki Madura bremeni vodenja koruptivnega in nelegitimnega režima, ki je podpiral dejavnosti narkokartela Soles. Po aretaciji so Madura prepeljali v zvezni pripor v Brooklynu, medtem ko so se v Venezueli in Združenih državah Amerike že zvrstili prvi odzivi na to zgodovinsko aretacijo.
Operacija, ki je po navedbah nekaterih virov zahtevala najmanj 40 žrtev med civilisti in vojaki, je v Venezueli povzročila ustavno krizo. Vrhovno sodišče Venezuele je za začasno predsednico države imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki pa ameriško dejanje označuje za ugrabitev in vztraja, da Maduro ostaja edini legitimni predsednik. Medtem ko venezuelska skupnost v Združenih državah Amerike, predvsem na Floridi, slavi padec režima, so se v New Yorku zbrali protestniki, ki nasprotujejo ameriškemu vojaškemu posredovanju. Mednarodna skupnost ostaja deljena; Kitajska in Rusija zahtevata izpustitev Madura, Varnostni svet Združenih narodov pa je za ponedeljek že sklical izredno zasedanje.
Združene države Amerike so v vojaški operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, kar je sprožilo mešane odzive v Venezueli in po svetu. Medtem ko so nasprotniki režima in številni izseljenci na ulicah proslavljali konec njegove vladavine, so nekateri verski voditelji, zlasti evangeličani, pozivali k molitvi in miru. Strokovnjaki kljub zajetju opozarjajo, da odstranitev Madura sama po sebi ne pomeni nujno takojšnjega sesutja celotne strukture venezuelskega režima, ki ostaja globoko zakoreninjena v državnih institucijah in vojski.
Operacija je sledila stopnjevanju napetosti in vojaškim dejavnostim v Karibskem morju, ki so se v zadnjih tednih krepile pod pretvezo boja proti trgovini z drogami. Kljub Madurovim pozivom k mednarodni zaščiti suverenosti in Ruski odpovedi podpore, je prišlo do neposrednega ameriškega posredovanja, ki je privedlo do njegove aretacije. Razmere v državi ostajajo nestabilne, saj ključne institucije še vedno nadzorujejo Madurovi zavezniki, kar povečuje negotovost glede prihodnjega prenosa oblasti.
Venezuelska opozicija in več latinskoameriških voditeljev so se odzvali na sobotno operacijo ameriških sil v Caracasu, v kateri je bil zajet predsednik Nicolás Maduro. Voditeljica opozicije María Corina Machado je sporočila, da je Venezuela pripravljena na prevzem oblasti, in poudarila, da se bo Maduro zdaj moral soočiti z mednarodnim pravosodjem zaradi domnevnih zločinov proti človečnosti. Operacija je sprožila ostre odzive v regiji, kjer so nekatere države dejanje obsodile kot kršitev suverenosti.
Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum in čilski predsednik Gabriel Boric sta izrazila resno zaskrbljenost nad ameriškim posredovanjem. Boric je poudaril, da spoštovanje ozemeljske celovitosti predstavlja rdečo črto v mednarodnem pravu, in opozoril, da bi takšna dejanja lahko postala precedens za druge države v regiji. Medtem je kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel operacijo označil za akt državnega terorizma in pozval latinskoameriške narode k enotnosti proti ameriškemu posredovanju, ameriški državni sekretar Marco Rubio pa je ob tem namignil na povečan pritisk tudi na Kubo.
Ameriške posebne enote so v noči na 3. januar v okviru obsežne vojaške operacije v Venezueli zajele predsednika Nicolása Madura, ki so ga nato prepeljali v zvezni pripor v Brooklynu v New Yorku. Maduro naj bi si med poskusom pobega pred ameriškimi silami poškodoval nogo, zaradi česar se po navedbah očividcev in posnetkov premika s težavo. Po prihodu na newyorško letališče so ga s helikopterjem prepeljali neposredno v zaporni objekt, kjer bo pričakal nadaljnje postopke pred ameriškim sodstvom.
Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle ta poseg z namenom odstranitve Madura, ki ga Washington obtožuje vodenja narko kartela in terorizma. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je že stopil v stik z Delcy Rodríguez, ki jo je venezuelsko vrhovno sodišče imenovalo za začasno predsednico države. Bela hiša je ob tem napovedala, da bodo ZDA vodile proces tranzicije v državi, medtem ko mednarodna javnost in nekateri ameriški politiki opozarjajo na morebitne kršitve mednarodnega prava in suverenosti Venezuele.
Dogodek je pomemben z vidika mednarodne stabilnosti in cen energentov, saj je Venezuela država z največjimi zalogami nafte. Za Slovenijo dogajanje nima neposrednega vpliva, vendar pa kot članica zveze NATO in EU spremlja ameriško zunanjo politiko in morebitne odklone v mednarodnem pravu, ki bi lahko vplivali na globalno varnostno arhitekturo.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.