Širičlanska posadka misije Crew-11 se je predčasno vrnila z Mednarodne vesoljske postaje (ISS) na Zemljo, potem ko so zdravstvene težave enega izmed članov zahtevale skrajšanje njihovega bivanja v orbiti. Kapsula podjetja SpaceX je po 167 dneh v vesolju uspešno pristala v morju ob obali Kalifornije. Ameriška vesoljska agencija NASA je ob tem v živo prenašala celoten postopek vračanja v ozračje in pristanek na vodni gladini. Prvotni načrt je predvideval, da bi ekipa na postaji ostala še nekaj tednov, vendar so se v agenciji zaradi zdravstvenega stanja astronavta odločili za takojšnjo vrnitev. Identiteta člana posadke z zdravstvenimi težavami zaradi varovanja zasebnosti ni bila razkrita, prav tako NASA ni podala podrobnejših informacij o naravi bolezni ali poškodbe. Kljub predčasnemu zaključku so bili cilji misije v veliki meri doseženi, saj je posadka izvedla številne znanstvene poskuse in vzdrževalna dela na postaji. To je bil eden redkih primerov v zgodovini sodobnih vesoljskih poletov, ko so morali operativni urnik ISS prilagoditi nujnim medicinskim razlogom.

Ameriška vesoljska agencija Nasa je v sodelovanju s podjetjem SpaceX izvedla prvo nujno medicinsko evakuacijo v 25-letni zgodovini Mednarodne vesoljske postaje (ISS). Štirje člani posadke misije Crew-11 so se na Zemljo vrnili mesec dni pred predvidenim rokom, potem ko so pri enem izmed astronavtov zaznali resne, a stabilne zdravstvene težave. Kapsula SpaceX Dragon je s posadko varno pristala v Tihem oceanu, kjer so astronavte nemudoma oskrbele medicinske ekipe. Podrobnosti o naravi bolezni ali identiteti obolelega člana posadke Nasa zaradi varovanja zasebnosti ni razkrila, so pa potrdili, da je bila vrnitev nujna za zagotovitev ustrezne oskrbe. Incident je v strokovni javnosti sprožil številne razprave o pripravljenosti na dolgotrajne vesoljske misije. Nekdanji astronavti in strokovnjaki opozarjajo, da tovrstni dogodki kažejo na ranljivost človeškega telesa v vesolju, kar bi lahko znatno upočasnilo načrte za kolonizacijo Lune in Marsa. Kljub predčasnemu koncu misije so preostali trije člani posadke prav tako prestali zdravniške preglede, vendar po navedbah agencije ne kažejo simptomov. Ta dogodek predstavlja pomemben mejnik v upravljanju tveganj pri komercialnih in mednarodnih poletih v vesolje, saj gre za prvi primer, ko je bila celotna ekipa evakuirana izključno zaradi medicinskih razlogov enega posameznika.

Ameriška vesoljska agencija Nasa je prvič v zgodovini Mednarodne vesoljske postaje (ISS) štiričlansko posadko predčasno vrnila na Zemljo zaradi zdravstvenih težav. Štirje astronavti, med katerimi so trije moški in ena ženska, so po navedbah agencije že varno pristali. Odločitev o predčasnem končanju misije je bila sprejeta po temeljiti presoji zdravstvenega stanja, ki je zahtevalo takojšnjo vrnitev. Čeprav podrobnosti o naravi zdravstvenih težav zaradi varovanja zasebnosti niso bile razkrite, Nasa zagotavlja, da je bil celoten postopek vrnitve voden v skladu z varnostnimi protokoli. To je prvi primer v več kot dvajsetletni zgodovini neprekinjenega bivanja na postaji, da so morali misijo prekiniti izključno zaradi medicinskih zapletov celotne ekipe. Po pristanku so bili astronavti napoteni na zdravniški pregled, da bi ocenili njihovo splošno počutje po vrnitvi iz breztežnostnega stanja. Dogodek poudarja tveganja in nepredvidljivost dolgotrajnih vesoljskih misij. Vesoljske agencije običajno načrtujejo misije več mesecev vnaprej, zato takšna nenadna vrnitev zahteva hitro prilagoditev logističnih načrtov na Zemlji in na sami postaji, kjer ostajajo ostali člani odprave. Strokovnjaki bodo zdaj analizirali okoliščine primera, da bi preprečili podobne zaplete v prihodnosti.

Leto 2026 bo po napovedih vodilnih svetovnih vesoljskih agencij prelomno za raziskovanje vesolja, saj se načrtujejo ambiciozni projekti, ki vključujejo vrnitev človeške posadke v Lunino orbito in izstrelitev novih zmogljivih teleskopov. Združene države Amerike, Kitajska, Indija, Japonska in Evropa pripravljajo serijo misij, ki bodo usmerjene v iskanje bivalnih svetov, odkrivanje vode na Luni ter raziskovanje izvora našega sončnega sistema. Ključni dogodek bo misija, v kateri bodo astronavti prvič po koncu programa Apollo obkrožili Luno, kar predstavlja pomemben mejnik v ponovnem vzpostavljanju človeške prisotnosti v bližini Zemljinega naravnega satelita. Poleg lunarnih podvigov bo NASA v sodelovanju s partnerji izstrelila vesoljski teleskop Roman, ki je zasnovan za opazovanje milijard galaksij in raziskovanje temne energije ter temne snovi. Tehnološki napredek bo omogočil natančnejše preučevanje oddaljenih planetov in njihovih atmosfer, kar bi lahko prineslo nove odgovore na vprašanje o obstoju življenja zunaj Zemlje. Mednarodno sodelovanje ostaja ključni element teh prizadevanj, čeprav je hkrati opaziti naraščajočo konkurenco med velesilami, ki si prizadevajo za prevlado na področju vesoljske tehnologije. Strokovnjaki poudarjajo, da bodo te misije redefinirale naše razumevanje vesolja in spodbudile razvoj novih tehnologij, ki bodo imele neposredne koristi tudi za življenje na Zemlji. Leto 2026 tako ne bo le leto znanstvenih odkritij, temveč tudi leto, ko se bo začelo novo poglavje v globalni tekmi za vire in strateške položaje v vesolju. Povečana aktivnost v orbiti bo zahtevala tudi nove mednarodne dogovore o varnosti in trajnostni rabi vesoljskega prostora.

Štirje astronavti so zaradi zdravstvenih težav enega od članov posadke predčasno zapustili ISS in poleteli proti Zemlji. Kapsula Dragon podjetja SpaceX s posadko bo pristala v Tihem oceanu v dopoldanskih urah po srednjeevropskem času.

Posadka, ki se vrača z Mednarodne vesoljske postaje, naj bi v četrtek zvečer (po avstralskem vzhodnočasovnem času) pristala v Tihem oceanu blizu San Diega.

Ameriška vesoljska agencija NASA je ponovno potrdila svojo namero o izgradnji jedrskih reaktorjev na Luninem površju, kar predstavlja ključen korak v okviru programa Artemis. Cilj projekta je zagotoviti dolgotrajno in zanesljivo oskrbo z energijo za prihodnje človeške naselbine na Mesecu. Za razliko od prejšnjih misij, ki so vključevale le kratkotrajne obiske, se tokratni načrti osredotočajo na vzpostavitev stalne baze, kjer bodo astronavti bivali dlje časa. Strokovnjaki pri agenciji poudarjajo, da so jedrski reaktorji nujni zaradi specifičnih razmer na Luni, kjer sončna energija ne more zagotoviti neprekinjenega napajanja, zlasti med dolgimi lunarnimi nočmi, ki trajajo približno 14 zemeljskih dni. Reaktorji bi delovali neodvisno od sončne svetlobe, kar bi omogočilo delovanje vseh kritičnih sistemov za ohranjanje življenja in znanstveno opremo. NASA namerava tehnologijo razviti v sodelovanju z zasebnim sektorjem, pri čemer se osredotočajo na majhne, varne in prenosne enote. Projekt Artemis sicer predvideva vrnitev ljudi na Luno v prihodnjih letih, vzpostavitev energetske infrastrukture pa velja za predpogoj za kasnejše misije na Mars. Čeprav uporaba jedrske energije v vesolju odpira vprašanja o varnosti in regulaciji, NASA zagotavlja, da bodo vsi postopki skladni z najvišjimi standardi zaščite. Agencija verjame, da bo ta tehnološki preskok omogočil novo obdobje trajnostnega raziskovanja vesolja.

Ameriška vesoljska agencija Nasa je uradno potrdila namero o nadaljevanju projekta postavitve jedrskega reaktorja na Luninem površju, kar predstavlja ključni del prihodnje lunarne infrastrukture. Agencija poudarja, da je stabilen in močan vir energije nujno potreben za dolgotrajno bivanje ljudi na Luni ter za delovanje načrtovanih raziskovalnih postaj. Načrtovana infrastruktura bo podpirala misije s človeško posadko, ki so del širšega programa Artemis. Projekt se osredotoča na razvoj majhnega, lahkega fisijskega sistema, ki bi lahko deloval neodvisno od sončne svetlobe, kar je kritično za preživetje dolgih lunarnih noči. Nasa pri tem sodeluje z zasebnimi podjetji in drugimi raziskovalnimi institucijami, da bi razvili varno in učinkovito tehnologijo za vesoljsko rabo. Cilj je vzpostaviti trajnostno prisotnost na Luni, ki bi služila tudi kot odskočna deska za prihodnje odprave na Mars. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo jedrska energija v vesolju omogočila neprekinjeno delovanje znanstvenih instrumentov in sistemov za vzdrževanje življenja. Čeprav projekt prinaša številne tehnične in varnostne izzive, Nasa ostaja zavezana časovnici, ki predvideva postavitev delujočega reaktorja v naslednjem desetletju. Ta korak označuje prehod iz obdobja kratkotrajnih obiskov v obdobje stalne naselitve in gospodarskega izkoriščanja Zemljinega naravnega satelita.

Ameriška vesoljska agencija NASA je 11. januarja 2026 z izstrelitvene ploščadi Vandenberg v Kaliforniji uspešno utirila nov vesoljski teleskop Pandora. Misijo je izvedlo podjetje SpaceX z raketo Falcon 9, ki je novi instrument ponesla v vesolje z namenom podrobnega proučevanja zvezd in atmosfer eksoplanetov, ki krožijo okoli njih. Teleskop Pandora je zasnovan kot komplementarno orodje vesoljskemu teleskopu James Webb, vendar s specifičnim poudarkom na analizi filtrirane zvezdne svetlobe skozi atmosfere oddaljenih svetov. Projekt, ki so ga pri agenciji NASA napovedali že leta 2021, predstavlja prvo tovrstno namensko opremo za odpravljanje vrzeli v razumevanju kemijske sestave atmosfer eksoplanetov, kar je ključno pri iskanju potencialno bivalnih okolij. Izstrelitev predstavlja pomemben mejnik v ameriškem vesoljskem programu, saj so strokovnjaki teleskop v tirnico poslali brez večjega medijskega pompa. Kljub manjši velikosti v primerjavi z večjimi predhodniki Pandora obljublja revolucijo pri določanju vpliva matičnih zvezd na podatke, ki jih znanstveniki prejemajo o planetarnih atmosferah, kar bo omogočilo natančnejše modele oddaljenih sončnih sistemov.

Po podatkih znanstvenikov je bilo zadnjih enajst let najtoplejših v zgodovini meritev. Ta ugotovitev je bila objavljena v več virih, kar poudarja resnost podnebnih sprememb.

V Slovenijo je na tridnevni obisk prispela astronavtka ameriške vesoljske agencije Nasa slovenskih korenin Sunita Williams, ki sta jo danes ločeno sprejela premier Robert Golob in predsednica republike Nataša Pirc Musar. Obisk je namenjen krepitvi sodelovanja na področju vesoljskih tehnologij in promociji znanosti med mladimi. Premier Golob je ob srečanju poudaril, da prisotnost tako uspešne astronavtke pomeni izjemno spodbudo za razvoj slovenskega znanja in prepoznavnost države v mednarodni znanstveni skupnosti. Popoldanski del programa je Williamsova nadaljevala v Vitanju, kjer je v spremstvu ministrice za zunanje in evropske zadeve Tanje Fajon obiskala Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga. Med obiskom je astronavtka izpostavila pomen mednarodnega sodelovanja in izrazila prepričanje, da je napočil čas, ko bi Slovenija lahko v vesolje poslala svojega predstavnika. Njen obisk v domovini njenih prednikov poudarja močne vezi med slovensko diasporo in matično domovino. Sunita Williams velja za eno najizkušnejših astronavtk v zgodovini agencije Nasa, njen ponovni obisk v Sloveniji pa sledi njenim prizadevanjem za popularizacijo vesoljskih raziskav. Poleg uradnih srečanj z najvišjimi predstavniki države bo njen obisk vključeval tudi izobraževalne dogodke, kjer bo svoja dognanja in izkušnje iz bivanja v vesolju delila s študenti in strokovno javnostjo, kar dodatno utrjuje slovensko vključevanje v sodobne vesoljske programe.

Na Mednarodni vesoljski postaji (ISS) je prišlo do uradne primopredaje poslov, kjer je vodenje prevzelo novo poveljstvo. Dogodek se je odvil tik pred načrtovano vrnitvijo dela posadke na Zemljo, ki jo je ameriška vesoljska agencija Nasa napovedala za sredo. Premik v urniku je posledica nujnih medicinskih razlogov, zaradi katerih bodo astronavte z orbitalne postaje vrnili domov prej, kot je bilo prvotno načrtovano. Ameriška vesoljska agencija je odločitev o predčasni vrnitvi sprejela po temeljitem pregledu zdravstvenega stanja članov posadke, vendar podrobnosti o specifičnih težavah zaradi varovanja zasebnosti niso javno razkrite. Menjava poveljstva je standarden, a ključen postopek, ki zagotavlja kontinuiteto operacij in varnost na postaji med tranzicijo posameznih odprav. Operacija vrnitve se bo začela v sredo, ko se bo vesoljsko plovilo odklopilo od ISS in začelo pot skozi atmosfero. Pričakuje se, da bo postopek potekal po ustaljenih protokolih, kljub nepredvidenim okoliščinam, ki so povzročile skrajšanje misije za določene člane ekipe.

Ameriška vesoljska agencija NASA in podjetje SpaceX sta uradno določila nov datum vrnitve posadke Crew-11 z Mednarodne vesoljske postaje (ISS) na Zemljo. Odločitev sledi nedavnim zdravstvenim težavam enega izmed astronavtov, zaradi katerih je agencija morala prilagoditi urnik dejavnosti v orbiti. Kljub logističnim izzivom pri prevozu moštva se vesoljske operacije nadaljujejo po načrtih, saj se varnost posadke postavlja na prvo mesto. V nedeljo je z baze Vandenberg v Kaliforniji uspešno poletela raketa Falcon 9, ki je v nizkozemeljsko orbito utirila nov satelitski teleskop. Gre za misijo, katere razvoj se je začel leta 2021 z namenom podrobnega proučevanja atmosfer eksoplanetov in njihovih matičnih zvezd. Tehnologija omogoča analizo svetlobe, ki se filtrira skozi atmosfere oddaljenih svetov, kar bo znanstvenikom pomagalo pri iskanju pogojev za življenje zunaj našega osončja. Izstrelitev predstavlja pomemben mejnik v sodelovanju med javnim in zasebnim sektorjem, saj SpaceX ponovno zagotavlja zanesljivo infrastrukturo za kompleksne znanstvene instrumente. Novi teleskop, ki je bil v vesolje poslan brez večjega medijskega pompa, bo dopolnil obstoječe zmogljivosti NASA za opazovanje globokega vesolja in omogočil vpogled v kemijsko sestavo oddaljenih planetarnih sistemov.

Nove fotografije medzvezdnega objekta 3I/ATLAS, ki jih je objavila NASA, so po mnenju raziskovalcev iz skupine All day Astronomy spodbudile dvome o obstoječih modelih obnašanja kometov. Nekatere teorije celo namigujejo, da bi lahko šlo za nezemeljsko plovilo.

Ameriška vesoljska agencija NASA je v četrtek sporočila, da se štirje astronavti z Mednarodne vesoljske postaje (ISS) na Zemljo vračajo več kot mesec dni pred načrtovanim rokom. Odločitev o predčasnem koncu misije je bila sprejeta po tem, ko je eden izmed članov posadke utrpel zdravstvene težave. Čeprav NASA zaradi varovanja zasebnosti ni razkrila identitete astronavta ali specifične narave bolezni, so potrdili, da je bolnik v stabilnem stanju. Direktor agencije Jared Isaacman je pojasnil, da kljub stabilnosti stanja vztrajno tveganje onemogoča nadaljevanje načrtovanih dejavnosti, kar je botrovalo tudi odpovedi prvega načrtovanega vesoljskega sprehoda v tem letu. Situacija po zagotovilih agencije ne predstavlja neposredne nevarnosti za preostalo ekipo, vendar so se za vrnitev odločili preventivno. Prisotnost Združenih držav Amerike v vesolju bo medtem zagotavljal astronavt Chris Williams, ki je na postajo prispel konec novembra. Ta nepričakovana prekinitev predstavlja redek dogodek v zgodovini delovanja postaje ISS, saj so misije običajno strogo načrtovane in se le redko končajo predčasno zaradi medicinskih razlogov. Vrnitev posadke bo izvedena v prihodnjih dneh, medtem ko strokovnjaki na Zemlji že pripravljajo protokole za njihov sprejem in nadaljnjo zdravstveno oskrbo obolelega člana.

Ameriška vesoljska agencija NASA je v četrtek odpovedala načrtovani vesoljski sprehod na Mednarodni vesoljski postaji (ISS) zaradi zdravstvenih težav enega izmed članov posadke. Težave so se pojavile v sredo popoldne, agencija pa je sporočila, da je stanje vpletenega astronavta stabilno. Kljub temu NASA resno preučuje možnost predčasnega končanja misije Crew-11 in vrnitve celotne štiričlanske posadke na Zemljo v prihodnjih dneh. Načrtovani vesoljski sprehod, ki bi bil prvi v letu 2026, sta nameravala opraviti ameriška astronavta Mike Fincke in Zena Cardman. Čeprav NASA uradno ni razkrila identitete osebe z zdravstvenimi težavami, so se v javnosti pojavila ugibanja o japonskem astronavtu Kimiyi Yuiju, ki je bil predhodno slišan med zahtevo po zasebnem pogovoru z zdravnikom. Misija Crew-11 bi se po prvotnih načrtih morala zaključiti šele v drugi polovici februarja, ko bi jih zamenjala naslednja posadka. Trenutno so na postaji ISS priključena dve plovili, ki omogočata varno vrnitev posadke. NASA poudarja, da je varnost astronavtov njihova prednostna naloga, zato se aktivno spopadajo z nastalo situacijo in ocenjujejo vse možnosti za nadaljnje ukrepanje. Več podrobnosti o vrnitvi in morebitni spremembi časovnega načrta misije naj bi agencija sporočila v naslednjih 24 urah.

Nasa je odpovedala prvi sprehod v vesolje v letošnjem letu, ki bi se moral zgoditi v četrtek, zaradi zdravstvenih težav enega od članov posadke na Mednarodni vesoljski postaji (ISS). Agencija razmišlja o predčasni vrnitvi celotne posadke na Zemljo.

Astronomi so odkrili novo vrsto astronomskega objekta, poimenovanega Cloud-9, ki je bogat s plinom in v njem prevladuje temna snov. Objekt opisujejo kot 'okno v temno vesolje' in 'propadlo galaksijo', saj se v njem kljub prisotnosti plina niso izoblikovale zvezde. Odkritje naj bi osvetlilo proces nastajanja galaksij in naravo temne snovi.

V Slovenijo je na uradni obisk prispela upokojena ameriška astronavtka slovenskih korenin Sunita Williams, ki velja za eno najuspešnejših astronavtk v zgodovini ameriške vesoljske agencije Nasa. Williamsova je v svoji karieri v vesolju preživela skupno 608 dni oziroma leto in osem mesecev, nazadnje pa je na Mednarodni vesoljski postaji bivala preteklo leto. Njen obisk v Sloveniji vključuje več postankov, med katerimi je osrednji dogodek srečanje v Centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanju. Program obiska vključuje tudi srečanje z ministrico za zunanje in evropske zadeve Tanjo Fajon v torek. Namen obiska je krepitev vezi med Slovenijo in znanstveno skupnostjo v Združenih državah Amerike ter promocija vesoljskih znanosti. Williamsova, ki po očetovi strani izvira iz vasi Leše pri Tržiču, je med svojimi misijami večkrat poudarila ponos na svoje slovensko poreklo, v vesolje pa je s seboj ponesla tudi slovensko zastavo in kranjsko klobaso.

Ameriška vesoljska agencija NASA načrtuje ambiciozno misijo, ki bo leta 2026 pomenila najdaljše vesoljsko potovanje v zgodovini Združenih držav Amerike s človeško posadko. Vodja agencije Bill Nelson (napačno naveden kot Jared Isaacman v nekaterih poročilih) je napovedal, da bo posadka v okviru tega podviga poletela v bližino Lune in dosegla točko, ki je najbolj oddaljena od Zemlje doslej. Projekt se osredotoča na vrnitev pilotiranega plovila v Lunino orbito, kar predstavlja ključni korak v sodobnem raziskovanju vesolja. Misija leta 2026 bo služila kot preizkus zmogljivosti za dolgotrajna bivanja v vesolju in tehnološki temelj za prihodnje odprave na Mars. Cilj agencije je utrditi vodilno vlogo ZDA pri raziskovanju globokega vesolja, hkrati pa zagotoviti varno vrnitev astronavtov na Zemljo po končanem obhodu Lune.

Leto 2025 zaznamujejo pomembni pravni premiki na področju varovanja okolja, saj so podnebne tožbe po vsem svetu dosegle trinajst ključnih zmag. Deset let po sklenitvi Pariškega sporazuma in precedenčnem primeru Urgenda na Nizozemskem so sodišča ponovno odločila o ustavljanju projektov na fosilna goriva ter zahtevala revizijo nezadostnih državnih podnebnih načrtov. Pravni strokovnjaki poudarjajo, da se vzpostavlja nova globalna pravna arhitektura, ki države in korporacije sili k hitrejšemu zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Znanstvene raziskave in nove publikacije hkrati opozarjajo na nujnost takojšnjih ukrepov, saj energetski sektor, ki vključuje promet, ogrevanje in industrijo, predstavlja kar 75 odstotkov svetovnih emisij. Strokovnjaki, med njimi NASA-in James Hansen, opozarjajo, da se desetletja stara svarila o vplivu človekovih dejavnosti na podnebje uresničujejo v obliki ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so uničujoči gozdni požari v Kanadi in katastrofalne poplave v Južni Aziji. Kljub resnosti razmer primeri iz Norveške, ki 98 odstotkov električne energije pridobi iz obnovljivih virov, in okrevanje koralnih grebenov na Fidžiju nudijo upanje za učinkovito prilagajanje na podnebne spremembe. Razprava v strokovni javnosti se širi tudi na koncept antropocena oziroma tehnocena, kar poudarja neizbrisen pečat, ki ga človeška tehnologija in dejavnost puščata na planetu.

Leto 2026 bo po ocenah analitikov in tiskovnih agencij prelomno na več področjih, od vesoljskih raziskav do globalne politike in športa. Med najpomembnejšimi dogodki izstopa načrtovana Nasina misija Artemis 2, ki naj bi po več odlogih končno popeljala astronavte v Lunino orbito, kar predstavlja ključen korak k vnovičnemu pristanku človeka na Luni. Projekt, ki poteka v sodelovanju z zasebnim sektorjem, obeta novo dobo raziskovanja vesolja in utrjevanje ameriške prisotnosti v globokem vesolju. Na političnem prizorišču bodo v ospredju ameriške kongresne volitve, ki bodo potekale sredi mandata Donalda Trumpa. Ti volilni izidi bodo določili razmerje moči v kongresu in neposredno vplivali na Trumpovo sposobnost izvajanja zastavljene politike v drugi polovici njegovega mandata. Poleg političnih in znanstvenih mejnikov bo leto 2026 zaznamovalo tudi svetovno prvenstvo v nogometu, ki ga bodo skupaj gostile Združene države Amerike, Kanada in Mehika, kar bo prvič v zgodovini turnirja vključevalo tri države gostiteljice hkrati.

Ameriška vesoljska agencija NASA je ob praznovanju novega leta objavila nove posnetke galaktične kopice, znane pod imenom Champagne Cluster (Kopica šampanjca). Gre za kompleksno strukturirano območje v vesolju, ki združuje podatke rentgenskega observatorija Chandra in različnih optičnih teleskopov. Slika prikazuje sijaj izjemno vročih plinov in zvezd, ki po svoji vizualni podobi spominjajo na mehurčke v kozarcu penine, s čimer so pri agenciji simbolično obeležili vstop v novo koledarsko leto. Kopica je bila prvotno odkrita konec leta 2020, vendar novi kompozitni posnetki ponujajo doslej najbolj podroben vpogled v njeno strukturo. Takšna opazovanja so ključna za razumevanje razvoja galaksij in porazdelitve temne snovi v vesolju. Rentgenski posnetki observatorija Chandra omogočajo astronomom, da zaznajo sevanje vročih plinov, ki so sicer nevidni za običajne optične instrumente, kar dopolnjuje celostno sliko tega oddaljenega nebesnega pojava.

Leto 2026 bo po napovedih strokovnjakov izjemno pomembno za raziskovanje vesolja in opazovanje astronomskih pojavov. Osrednji dogodek bo misija Artemis II, v okviru katere se bodo astronavti agencije NASA po več kot petdesetih letih vrnili v bližino Lune. Poleg človeške posadke se na Lunino površje odpravlja tudi flota robotskih pristajalnikov, med katerimi izstopa povečano plovilo Blue Moon podjetja Blue Origin, ki ga vodi Jeff Bezos. Svoje robotske misije na Luno v tem obdobju načrtujejo tudi Kitajska in številna zasebna ameriška podjetja. Ljubitelji astronomije bodo v letu 2026 priča vrsti redkih nebesnih pojavov. Leto se bo začelo s superluno 3. januarja, sledila pa ji bo astronomska modra luna. Med najpomembnejšimi dogodki bo popolni sončni mrk, ki bo zaradi svoje vidnosti pritegnil opazovalce z vsega sveta. Poleg mrkov bodo nebo prečili tudi kometi, kar bo skupaj z načrtovanimi poleti proti Marsu in novimi pogledi na globoko vesolje zaznamovalo eno najbolj aktivnih let v sodobni astronomiji.

Prihajajoče leto 2026 obeta številne astronomske pojave, vključno s polno luno, znano kot 'Volčja superluna', ki bo vidna že v prvih dneh leta. Prav tako lahko pričakujemo opazovanje meteorjev, mrkov in planetov.

Znanstveniki so v Nasinih najstrožje nadzorovanih in sterilnih prostorih, namenjenih sestavljanju vesoljskih plovil, odkrili 26 prej neznanih vrst bakterij. To odkritje je povzročilo precejšnje presenečenje v znanstveni skupnosti, saj so ti prostori zasnovani tako, da preprečijo kakršno koli mikrobno kontaminacijo. Raziskovalci so opozorili, da visoka odpornost teh mikroorganizmov zahteva takojšnjo revizijo protokolov sterilizacije in ponoven pregled vseh postopkov priprave misij. Prisotnost teh odpornih mikrobov vzbuja resne skrbi glede morebitne kontaminacije drugih planetov, predvsem Marsa, med prihodnjimi raziskovalnimi misijami. Če bi zemeljske bakterije preživele potovanje v vesolje in se naselile na tujih nebesnih telesih, bi to lahko trajno ogrozilo iskanje zunajzemeljskega življenja in interpretacijo znanstvenih rezultatov. Strokovnjaki poudarjajo, da gre za mikroorganizme, ki so se prilagodili ekstremno čistim okoljem z minimalnimi viri hranil, kar dokazuje njihovo izjemno biološko trpežnost.

Novi administrator Nase, Jared Isaacman, je napovedal, da se bodo Združene države Amerike vrnile na Luno med drugim mandatom predsednika Donalda Trumpa. Isaacman je poudaril, da bo to ključno za odklepanje "orbitalne ekonomije", ki bi lahko vključevala rudarjenje helija-3 in vesoljske podatkovne centre. Isaacman je izpostavil Trumpovo ponovno osredotočenost na raziskovanje Lune in poudaril, da je to bistvenega pomena za izkoriščanje znanstvenih, gospodarskih in nacionalno varnostnih priložnosti, ki jih Luna ponuja.

Ameriška vesoljska agencija Nasa načrtuje, da bo s prihajajočo misijo Artemis 2 ponovno poslala ljudi v bližino Lune. Na krovu naj bi bila tudi maskota, eden izmed predlogov za maskoto pa prihaja iz Nemčije.

NASA je sporočila, da bi lahko imela planeta v obliki limone, imenovana PSR J2322-2650 b, nahajališča diamantov. Atmosfera te planete, ki jo je leta 2017 odkril teleskop James Webb, je sestavljena pretežno iz helija in ogljika.

Ameriška vesoljska agencija Nasa se pripravlja na misijo Artemis 2, katere cilj je ponovno poslati ljudi v bližino Lune. Misija naj bi vključevala tudi maskoto, pri čemer je možen izbor nemškega dizajna.

Ameriški znanstveniki so predstavili koncept izgradnje lunarnega vesoljskega pristanišča, ki bi ga gradili iz plošč, narejenih iz lunarnega regolita. Koncept predvideva uporabo lokalnih virov za gradnjo infrastrukture na Luni.

Delnice vesoljskih podjetij so v ponedeljek poskočile zaradi pričakovanj, da bo SpaceX leta 2026 vstopil na borzo s tržno kapitalizacijo bilijon dolarjev. Micron Technology je dosegel novo najvišjo vrednost delnice po objavi izjemnih rezultatov prvega četrtletja, Apple pa je povečal svoj delež v podjetju Nike, potem ko so delnice padle na raven iz leta 2017.

Rusija namerava v naslednjih desetih letih zgraditi jedrsko elektrarno na Luni, ki bo zagotavljala energijo za rusko-kitajski lunarni program in raziskovalno postajo. Medtem ko so ZDA že napovedale svoje ambicije za jedrske reaktorje na Luni do leta 2028, Rusija priznava, da zaostaja za ZDA in Kitajsko na področju raziskovanja vesolja, kljub pretekli dominanci Sovjetske zveze.

Znanstveniki Nase so s pomočjo teleskopa James Webb odkrili nenavaden planet v obliki limone, ki ga še nihče ni videl. Planet ima atmosfero, sestavljeno pretežno iz helija in ogljika, kar izziva trenutne teorije o nastanku planetov. Teleskop Hubble pa je posnel trk dveh asteroidov v sistemu zvezde Fomalhaut, kar je redek dogodek. Poleg tega si znanstveniki prizadevajo z JWST zaznati atmosfere okoli eksoplanetov, da bi ugotovili, ali so potencialno primerne za življenje.

Delnice podjetja Starfighters Space, ki kotira pod simbolom FJET, so po zaključku IPO poskočile za 252 % na 23,20 USD, vendar so naslednji dan padle za 55 %. Podjetje upravlja s supersoničnimi letali F-104 iz Kennedyjevega vesoljskega centra za izstrelitev majhnih satelitov v nizkozemeljsko orbito. IPO je bil ocenjen na 40 milijonov USD po ceni 3,59 USD na delnico. Rast je spremljala tudi rast v celotnem vesoljskem sektorju.

Hubblov vesoljski teleskop je opazoval posledice dveh kozmičnih trkov in razrešil dolgoletno skrivnost v bližini mlade zvezde Fomalhaut. Medtem znanstveniki opozarjajo na vse bolj krhko orbitalno okolje Zemlje, kjer bi lahko prišlo do katastrofalnega trka v nizki zemeljski orbiti, če bi sistemi za izogibanje trkom odpovedali. Poleg tega se pospešuje komercializacija vesolja, kar odpira vprašanja o ustreznosti trenutne zakonodaje.

Predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, imenovan "Zagotavljanje ameriške prevlade v vesolju", ki združuje raziskovanje, obrambo in trgovino v enotno poslanstvo. Ukaz predvideva vrnitev na Luno do leta 2028, vzpostavitev "lunarnih postojank" in namestitev lunarnih jedrskih reaktorjev do leta 2030. Nova politika ZDA se osredotoča na nacionalno varnost in komercialno prevlado v vesolju.

Izstrelitev plovila Crew Dragon družbe SpaceX proti Mednarodni vesoljski postaji (ISS) z ruskim kozmonavtom Andrejem Fedjajevim v posadki je načrtovana najzgodnej 15. februarja 2026, so sporočili iz Nase.

Donald Trump je s predsedniškim odlokom potrdil svojo namero, da Američane čim prej pošlje nazaj na Luno, medtem ko je raziskovanje Marsa potisnil v ozadje. Odlok predvideva pristanek na Luni do leta 2028 v okviru Nasinega programa Artemis. Poleg tega odloka je Jared Isaacman, zasebni astronavt in nekdanji uporabnik SpaceX, prisegel kot 15. administrator Nase, reorganizirala pa se je tudi koordinacija nacionalne vesoljske politike pod vodstvom Trumpovega glavnega znanstvenega svetovalca Michaela Kratsiosa.

Hubblov vesoljski teleskop je posnel redek pogled na posledice dveh kozmičnih trkov, s čimer je znanstvenikom pomagal rešiti desetletja staro skrivnost. Pred leti so astronomi opazili gosto, svetlo točko blizu mlade zvezde Fomalhaut, za katero so sprva mislili, da je planet. Nadaljnje opazovanje s Hubblom leta 2023 pa je razkrilo, da je svetla točka izginila in se pojavila nova, kar je nakazovalo, da ne gre za planet, ampak za prašne ostanke trkov masivnih vesoljskih teles.

NASA je izgubila kontakt s sondo Maven, ki je pomembna za raziskovanje Marsa. Razlog je nenadna rotacija v orbiti, ki povzroča težave in ogroža nadaljnje misije.

Senat Združenih držav Amerike je s 67 glasovi za in 30 proti potrdil Jareda Isaacmana za administratorja Nase. 42-letni Isaacman, milijarder, komercialni astronavt in letalski podjetnik, je s tem postal najmlajša oseba, ki je kdaj vodila Naso. Isaacman je bil nominiranec nekdanjega predsednika Donalda Trumpa.

Nasina sonda MAVEN, ki kroži okoli Marsa, je prenehala delovati in se začela nekontrolirano vrteti. Do težav je prišlo po prehodu za Marsom in opazovanju medzvezdnega objekta 3I/ATLAS. NASA preiskuje vzroke izgube kontakta.

Ameriški senat je potrdil imenovanje Jareda Isaacmana za novega administratorja Nase. Isaacman, milijarder, zasebni astronavt in poslovni partner Elona Muska, je bil imenovan na predlog predsednika Donalda Trumpa. Za njegovo imenovanje je glasovalo 67 senatorjev, proti pa 30. Isaacman je tudi ustanovitelj podjetja SpaceX in tesen sodelavec Elona Muska.

Senat je potrdil milijarderja Jareda Isaacmana za administratorja Nase po večmesečni sagi, kjer ga je predsednik Donald Trump imenoval, nato pa umaknil njegovo ime. Isaacman je zaveznik Elona Muska.

Nova študija, ki so jo izvedli raziskovalci pri NASA-inem laboratoriju Jet Propulsion Laboratory, izpodbija desetletja staro domnevo o obstoju podzemnega oceana na Saturnovi luni Titan. Raziskovalci so ponovno analizirali podatke, ki jih je pred leti zbrala NASA-ina sonda Cassini, in ugotovili, da Titan namesto globalnega oceana morda vsebuje globoke plasti ledu in brozge, podobne Zemljinim polarnim morjem, z žepi staljene vode, kjer bi življenje potencialno lahko preživelo in celo uspevalo. Poudarjajo, da doslej niso odkrili nobenih znakov življenja na Titanu.

Ko se študenti pripravljajo na prejem rezultatov mature, so poiskali nekdanje visoke dosežke iz preteklih desetletij – od operne hiše do Nase.

Ameriška vesoljska agencija NASA je izgubila stik s sondo Maven, ki je več kot desetletje krožila okoli Marsa. Maven je bil ena od samo treh sond, ki so krožile okoli Rdečega planeta. NASA bo kmalu izgubila še eno sondo, kar opozarja na potrebo po novih misijah na Mars.

Medzvezdni komet 3I/ATLAS se približuje Zemlji, kar omogoča podrobnejše opazovanje. NASA in Evropska vesoljska agencija (ESA) sta pridobili nove, jasnejše slike kometa, ki kažejo nepričakovano aktivnost v njegovem jedru, vključno z dvema repoma in nenavadnim 'utripom', ki povečuje njegovo svetlost. Agenciji pozorno spremljajo komet zaradi njegovega medzvezdnega izvora.

Vesoljska sonda Voyager 1, ki jo je NASA izstrelila leta 1977, bo predvidoma novembra 2026 postala prva vesoljska ladja, ki bo dosegla razdaljo enega svetlobnega dne od Zemlje. To pomeni pomemben mejnik v raziskovanju vesolja.