Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je v Beli hiši ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu izročila svojo medaljo Nobelove nagrade za mir. Dogodek, ki se je odvil med zasebnim kosilom, je Machado utemeljila kot izraz hvaležnosti venezuelskega ljudstva za Trumpova prizadevanja pri zagotavljanju svobode v njihovi državi. Medalja je bila vstavljena v zlat okvir s posvetilom, v katerem je poudarjeno Trumpovo »izjemno vodstvo pri spodbujanju miru«. Do srečanja je prišlo le dvanajst dni po tem, ko so ameriške sile v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Kljub simbolični gesti Machado v krogih blizu ameriškega predsednika prevladuje mnenje, da s to potezo ni dosegla želenega političnega preboja. Trump naj bi namreč v zakulisju še vedno izkazoval naklonjenost podpredsednici Delcy Rodríguez, ki uživa podporo venezuelske vojske in je izrazila pripravljenost na sodelovanje z Združenimi državami Amerike. Norveški odbor za Nobelovo nagrado in širša javnost na Norveškem sta se na tovrstno »deljenje« nagrade odzvala s prezirom, saj poudarjata, da je nagrada simbolično orodje mehke moči, ki ni predmet zasebnih kupčij. Ameriški predsednik je že v dneh pred srečanjem na družbenih omrežjih izražal nezadovoljstvo nad dejstvom, da mu Norveška ni podelila lastne nagrade, pri čemer je trdil, da je samostojno končal osem vojn. Trumpova kritika je bila usmerjena neposredno v norveški odbor, čeprav je Machado s svojo gesto poskušala zgladiti te napetosti. Analitiki ocenjujejo, da poskus opozicijske voditeljice, da bi z nagrado pridobila Trumpovo polno podporo, v luči zapletenih odnosov z drugimi akterji v Venezueli morda ne bo obrodil pričakovanih sadov.

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek v Beli hiši sprejel voditeljico venezuelske opozicije in lanskoletno dobitnico Nobelove nagrade za mir Marío Corino Machado. Med srečanjem je Machadova Trumpu podarila svojo medaljo za mir, kar je označila za simbolno gesto medsebojnega spoštovanja in zahvalo za ameriško podporo venezuelski demokraciji. Predstavnik Bele hiše je za agencijo Reuters potrdil, da namerava Trump medaljo obdržati, sam predsednik pa se je Machadovi za potezo javno zahvalil na družbenih omrežjih. Gesta je sprožila mešane odzive v mednarodni skupnosti in med norveškimi politiki, ki so dejanje označili za neprimerno. Nobelov inštitut v Oslu je ob tem podal uradno pojasnilo, da je Nobelova nagrada za mir strogo osebna in neprenosljiva, zato Trump s tem dejanjem formalno ne postaja dobitnik te prestižne nagrade. Kljub temu dogodek predstavlja pomemben simbolni trenutek v odnosih med Združenimi državami Amerike in venezuelskimi opozicijskimi silami. Srečanje je potekalo v času, ko se Trumpova administracija ponovno osredotoča na vprašanje legitimnosti oblasti v Venezueli. Čeprav je bila predaja medalje v nekaterih krogih opisana kot čudovita gesta, so kritiki poudarili, da gre za kršenje tradicije in pravil podeljevanja nagrad. Machado je Belo hišo po srečanju zapustila peš, medtem ko je Trump dogodek izkoristil za utrjevanje svoje podobe kot svetovnega mirovnika.

Venezuelska opozicijska voditeljica in dobitnica Nobelove nagrade za mir za leto 2025 Maria Corina Machado se je v četrtek v Beli hiši sestala z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Ob tej priložnosti mu je podarila svojo medaljo Nobelove nagrade za mir kot priznanje za njegov domnevni prispevek k svobodi Venezuele. Srečanje so v Beli hiši označili za pozitivno, čeprav je Trump pred tem javno izrazil prepričanje, da bi moral nagrado prejeti on, saj naj bi v času svojega mandata končal osem vojn. Simbolna gesta je sprožila številne kritike in polemike tako v mednarodni javnosti kot v institucijah, ki podeljujejo to prestižno priznanje. Nobelov inštitut je ob tem pojasnil, da so njihove odločitve dokončne in da nagrade ni mogoče prenašati, deliti ali odvzeti, zato Machado kljub predaji medalje ostaja edina uradna nosilka naziva. Kritiki so dejanje označili za nepotrebno ponižanje in poskus pridobivanja naklonjenosti ameriške administracije, medtem ko so se na Norveškem odzvali s prezirom do takšnega razvrednotenja nagrade. Dogodek odraža napete odnose med venezuelsko opozicijo, ki si prizadeva za strmoglavljenje režima Nicolasa Madura, in ameriško politiko. Čeprav so se pojavila ugibanja o morebitni delitvi nagrade, pravila Nobelovega sklada tega ne dopuščajo. Analitiki opozarjajo, da gre predvsem za politično potezo Machado, s katero želi utrditi zavezništvo z Washingtonom v boju za demokratični prehod v domovini, vendar pa je s tem tvegala ugled v mednarodnih diplomatskih krogih.

Po poročanju Fox News-a je ameriški predsednik Donald Trump sprejel medaljo Nobelove nagrade za mir od venezuelske opozicijske voditeljice Marie Corine Machado med njenim obiskom v Beli hiši. Podrobnosti o srečanju in predaji nagrade so razkrile različne ruske in ukrajinske medijske hiše.

Donald Trump je pohvalil začasno venezuelsko predsednico Delcy Rodríguez po njunem telefonskem pogovoru. Hkrati se sooča z obtožbami o nezakonitem ravnanju v zvezi z odstranitvijo Nicolása Madura, medtem ko se pojavljajo trditve, da je kubanska obveščevalna služba vplivala na proteste v ZDA. Nova administracija v Venezueli obljublja novo obdobje s povečano toleranco do političnih nasprotnikov. New York Times pa gosti strokovnjake, povezane z Georgeom Sorosem, ki kritizirajo Trumpove načrte za Venezuelo po odstavitvi Madura. ZDA naj bi drsele v splošno brezpravnost doma in v tujini.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za televizijsko postajo Fox News napovedal, da se bo prihodnji teden v Washingtonu srečal z voditeljico venezuelske opozicije Marío Corino Machado. Trump je izrazil pripravljenost, da od nje sprejme Nobelovo nagrado za mir, če mu jo bo ta podarila, ob tem pa ponovil svoje prepričanje, da bi moral priznanje prejeti že prej zaradi svojih zaslug pri preprečevanju oboroženih spopadov. Kljub Trumpovemu navdušenju nad predajo nagrade so iz Norveškega Nobelovega inštituta sporočili, da takšen prenos ni mogoč. Tiskovni predstavnik inštituta je pojasnil, da so Nobelove nagrade neprenosljive in da jih po razglasitvi dobitnika ni mogoče odvzeti ali predati tretji osebi. Nagrajenka lahko prosto razpolaga le z denarnim delom nagrade, ne pa tudi z uradnim statusom lavreata. Politične napetosti so se v regiji stopnjevale po ameriškem zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Čeprav so podporniki Machadove upali, da bo podelitev nagrade Trumpu utrdila njeno vlogo v Venezueli, je Trump presenetljivo podprl podpredsednico Delcy Rodríguez kot vršilko dolžnosti predsednice države. Rodríguezova, sicer zaveznica pokojnega Huga Cháveza, zdaj vodi državo, medtem ko Trumpova administracija oblikuje novo politiko do Venezuele.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Maria Corina Machado je kljub prepovedi potovanja skrivaj zapustila Venezuelo in se odpravila v Oslo, da bi prevzela Nobelovo nagrado za mir. Potovala je po morju do Curaçaoa, nato pa prek ZDA v Norveško.

Venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado ni mogla osebno prevzeti Nobelove nagrade za mir v Oslu, ker se od lanskih volitev skriva in ji grozi aretacija. Namesto nje je nagrado prevzela njena hči. Direktor norveškega Nobelovega inštituta je dejal, da Machado ni bila v norveški prestolnici, saj se skriva že od januarja, ko je bila aretirana med protestom v Caracasu. Organizatorji so potrdili, da je Machado na varnem in da bo v Oslu, vendar ni mogla zapustiti države, ker bi jo obravnavali kot begunko.

Hči venezuelske opozicijske voditeljice Marie Corine Machado je v Oslu prevzela Nobelovo nagrado za mir v imenu svoje matere. Machado se ni udeležila slovesnosti, ker se od lanskih volitev skriva pred aretacijo. Norveški Nobelov inštitut je sporočil, da je Machado varna in bo v Oslu, vendar njena prisotnost ni bila mogoča. Direktor inštituta Kristian Berg Harpviken je dejal, da se Machado ni mogla udeležiti slovesnosti in da jo bo nadomestila hči.

Venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado se ni mogla udeležiti podelitve Nobelove nagrade za mir v Oslu zaradi varnostnih razlogov. Njena hči je v sredo v njenem imenu prevzela nagrado. Inštitut je sporočil, da je Machado varna in da je ni bilo na slovesnosti, ker se skriva, odkar so bile v njeni državi volitve.

Ana Corina Sosa Machado, hči venezuelske opozicijske voditeljice Marie Corine Machado, je v Oslu v imenu svoje matere prevzela Nobelovo nagrado za mir. Uradniki so sporočili, da Maria Corina Machado ne bo prisotna na slovesnosti.

María Corina Machado je na poti v Oslo, vendar na podelitev Nobelove nagrade za mir ne bo prispela pravočasno. Kljub temu naj bi Machado potovala v Oslo, kot je bilo načrtovano, čeprav ni mogla biti prisotna na sami slovesnosti. Med slovesnostjo je bil predvajan njen avdio posnetek, v katerem se je zahvalila za priznanje in potrdila, da potuje na Norveško.

Nobelov inštitut je potrdil, da venezuelska Nobelova nagrajenka María Corina Machado zaradi groženj s strani venezuelskega režima ni prišla na podelitev Nobelove nagrade za mir v Oslo. Namesto nje jo je zastopala hči.

Prejemnica Nobelove nagrade za mir, Maria Corina Machado, mora zapustiti Venezuelo, da bi prejela nagrado v Oslu. Njena vrnitev domov predstavlja veliko tveganje, saj si venezuelski vladar Maduro želi, da bi ostala v izgnanstvu.

Predsednik Argentine Javier Milei se je odpravil v Oslo, da bi se udeležil podelitve Nobelove nagrade za mir venezuelski opozicijski voditeljici Marii Corini Machado. Poleg Mulina so bili na podelitev nagrade povabljeni še štirje drugi predsedniki. Prireditev bo potekala 10. decembra, na dan človekovih pravic. Milei se bo srečal tudi s kraljem in premierjem Norveške.

Norveški Nobelov inštitut je potrdil, da bo venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado prisostvovala podelitvi Nobelove nagrade za mir v Oslu. Machado, ki živi v Venezueli v ilegali, naj bi se dogodka udeležila prihodnji teden.

Joel Mokyr, Philippe Aghion in Peter Howitt so prejeli Nobelovo nagrado za ekonomijo za svoje raziskave o tem, kako tehnološke inovacije spodbujajo gospodarsko rast in ustvarjalno uničenje. Nagrada, ki jo podeljuje švedska centralna banka, priznava njihov prispevek k razumevanju vpliva inovacij na gospodarski razvoj.

Direktor norveškega Nobelovega inštituta, Kr, je izrazil sum, da je do uhajanja informacij prišlo zaradi vohunjenja. Sumljive stave so se pojavile tik pred razglasitvijo prejemnice Nobelove nagrade za mir, venezuelske opozicijske političarke Marie Corine Machado.

Po tem, ko Donald Trump ni prejel Nobelove nagrade za mir, se je Bela hiša odzvala z ogorčenjem. Različni mediji poročajo o ostri kritiki s strani Bele hiše in o tem, da bi si Trump nagrado zaslužil.

María Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir leta 2025, kar je po njenem mnenju zagon za osvojitev svobode v Venezueli. Nagrada predstavlja priznanje boju vseh Venezuelcev. Nicolás Maduro je istega dne poslal bolivarske milice na ulice v treh zveznih državah. Različni viri poročajo, da je Machado postala glavni glas upora proti Madurovemu režimu.

Palestinska civilna družba je zavrnila izraelsko-ameriški »Trumpov načrt«, pri čemer vztraja pri polnih palestinskih pravicah in poziva k stopnjevanju pritiska BDS za končanje državnega, korporativnega in institucionalnega delovanja. Hkrati so se pojavile obtožbe, da je cilj premirja v Gazi omogočiti prevzem Gaze s strani Trumpove družine, čeprav Trump za to ni prejel Nobelove nagrade za mir. Tisoči Palestincev so se začeli vračati na svoje domove.

Bela hiša je ostro reagirala, ker Donald Trump ni prejel Nobelove nagrade za mir, in obtožila Nobelovo komisijo, da daje prednost politiki pred mirom. Kljub prizadevanjem republikancev in samega Trumpa, nagrade ni prejel.