Norveški Nobelov inštitut je uradno sporočil, da Nobelove nagrade za mir ni mogoče prenašati, deliti ali preklicati, s čimer se je odzval na predlog venezuelske opozicijske voditeljice Maríe Corine Machado. Machadova, ki je nagrado prejela leta 2025, je namreč izrazila željo, da bi svoje priznanje delila z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Inštitut je poudaril, da so pravila jasna in da odločitev o prejemniku ostaja dokončna ter vezana izključno na osebo, ki ji je bila podeljena. Napoved Machadove je sledila njenemu nastopu na ameriški televiziji Fox News, kjer je dejala, da si Trump zasluži del priznanja, kar je predsednik ZDA označil za veliko čast. Vendar pa so strokovnjaki in predstavniki inštituta v Oslu hitro pojasnili, da statut fundacije ne dovoljuje tovrstnih prenosov lastništva ali souporabe naziva. Odziv inštituta je tako končal špekulacije o morebitni uradni vključitvi Trumpa med dobitnike nagrade za leto 2025. Dogajanje je v mednarodni javnosti sprožilo precejšnje polemike, saj so nekateri kritiki potezo Machadove označili za politično motivirano, medtem ko so podporniki ameriškega predsednika poudarjali njegove domnevne zasluge pri reševanju svetovnih konfliktov. Kljub političnim pritiskom in javnim izjavam obeh vpletenih strani Nobelov odbor ostaja pri svojem trdnem stališču, da Nobelova nagrada za mir ne more biti predmet diplomacije ali osebnih dogovorov med politiki.

Norveški Nobelov odbor je uradno sporočil, da Nobelove nagrade za mir ni mogoče deliti, preklicati ali prenesti na drugo osebo. Odločitev so sprejeli po tem, ko je letošnja nagrajenka in voditeljica venezuelske opozicije Maria Corina Machado v pogovoru za televizijo Fox News izrazila pripravljenost, da bi svojo nagrado predala ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu. S tem dejanjem se je želela zahvaliti Trumpu za njegove dejavnosti proti režimu venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Tiskovna služba odbora je v izjavi za javnost poudarila, da po razglasitvi nagrajenca odločitev ostane v veljavi za vedno in je pod nobenim pogojem ni mogoče spremeniti. S tem so v Oslu končali razprave o morebitnem prenosu prestižnega priznanja, ki jih je sprožila pobuda Machadove. Čeprav je opozicijska voditeljica poudarila pomen ameriške podpore v boju za demokracijo v Venezueli, pravila fundacije takšnih transakcij ne dopuščajo. Donald Trump je sicer v preteklosti že podal več izjav glede politične teže Marije Corine Machado in njenih prizadevanj v regiji. Kljub nekaterim poročilom o morebitnih nesoglasjih glede vprašanja Nobelove nagrade, je Trump zanikal, da bi zavračal pomoč Machadovi pri njenih političnih ciljih. Dogajanje poudarja napete odnose med Združenimi državami Amerike in Venezuelo ter simbolni pomen mednarodnih priznanj v diplomatskih prizadevanjih.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je ponovno zagrozil Iranu z »zelo hudim udarcem«, medtem ko se v državi nadaljujejo protesti. Trump se je pohvalil, da je Rusija umaknila svoje vojne ladje med zasegom ruskega tankerja v severnem Atlantiku, a je Moskva to zanikala. Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla napad na Putinovo rezidenco.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Donald Trump je sporočil, da je odpovedal drugi val napadov na Venezuelo, ker je država izpustila politične zapornike in ponudila sodelovanje pri obnovi nafte. Kljub temu ameriške vojaške ladje ostajajo v bližini. Trump se je pohvalil z možnostjo, da bodo ZDA oropale Venezuelo za bilijone dolarjev vredne nafte in namignil na možnost več milijard vrednih investicij.

Voditeljica venezuelske opozicije Maria Corina Machado je v nastopu na televiziji Fox News izrazila pripravljenost, da svojo nedavno prejeto Nobelovo nagrado za mir deli z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Ta poteza sledi poročilom o zaostritvi odnosov med Belo hišo in venezuelsko opozicijo, potem ko je Trump domnevno odrekel podporo Machadovi prav zaradi njenega prejetja te prestižne nagrade. Machado se je Trumpu javno zahvalila tudi za nedavno operacijo v Caracasu, v kateri so ameriške sile zajele Nicolása Madura in njegovo soprogo. Politična strategija Machadove očitno meri na ponovno pridobitev naklonjenosti ameriške administracije, ki je ključna za stabilizacijo razmer v Venezueli po padcu Madurovega režima. Z delitvijo priznanja želi opozicijska voditeljica pomiriti predsednika Trumpa, ki naj bi bil nezadovoljen, ker sam ni bil prejemnik nagrade za svoje posege v latinskoameriško politiko. Dogajanje odraža zapleteno dinamiko med venezuelskimi demokratičnimi silami in Washingtonom v času ključnih političnih sprememb v regiji.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po dolgi bolezni je v starosti 70 let umrl madžarski režiser Béla Tarr, pionir »počasnega filma«, znan po svojih mračnih, apokaliptičnih filmih, kot sta »Satansko tango« in »Prekletstvo«. Postal je znan po filmih, posnetih po delih pisatelja Laszla Krasznahorkaia, ki je leta 2025 prejel Nobelovo nagrado za književnost.

Donald Trump je zavrnil podporo voditeljici venezuelske opozicije Marii Corini Machado, ker mu ni prepustila Nobelove nagrade za mir. V ruskem svetu federacije so to potezo označili kot "novo klofuto" evropskim zaveznikom, ki so podprli demokracijo v Venezueli in izrazili nestrinjanje z legitimnostjo predsednika Nicolasa Madura.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Ameriška operacija zajetja Nicolasa Madura v Venezueli je bila za Vladimirja Putina ocenjena kot mešan blagoslov, saj je ruske sile spodletelo podobno poskus zajetja v Ukrajini. Analitik je razkril, da je bil Vance 'v bolečinah', ko je podpiral Trumpov napad na Venezuelo. Strokovnjaki so razpravljali o tem, ali Venezuela vstopa v resnično tranzicijo ali le v bolj nestanovitno fazo močnega človeka.

Zajem Nicolása Madura je bil deležen širokih pohval, vendar tudi ostrih kritik, pri čemer so nekateri poudarjali, da gre za ponovitev ameriške politike spreminjanja režimov in gradnje držav. Razkrito je bilo, da naj bi Trump zavrnil Mario Machado kot začasno voditeljico Venezuele zaradi osebne zamere glede Nobelove nagrade za mir. Pojavile so se tudi trditve, da je Madurov ugrabitev del širše sionistične operacije.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Župan New Yorka Zohran Mamdani je izrazil nestrinjanje s Trumpovim zadržanjem venezuelskega predsednika Madura. Zelenski je namignil, da bi moral Trump podobno ukrepati tudi proti Putinu. Ameriški mediji, kot sta The New York Times in The Washington Post, so bili o tajnem napadu ZDA na Venezuelo obveščeni tik pred začetkom, vendar niso objavili informacij na zahtevo Trumpove vlade.

Vsako leto se po svetu zgodi veliko znanstvenih odkritij, vendar je težko razločiti med resničnimi preboji in zgolj medijskim napihovanjem. Članek izpostavlja pet najpomembnejših znanstvenih odkritij leta 2025.

Kolumnist New York Timesa Thomas B. Edsall je opozoril, da politike predsednika Donalda Trumpa bolj škodujejo njegovim podpornikom kot komu drugemu, saj naj bi deregulacija toksičnih kemikalij in oslabitev pravil o onesnaževanju povzročila počasno smrt rudarjev, gasilcev in delavcev v proizvodnji. Dion Lefler, urednik mnenj pri Wichita Eagle, pa je dejal, da tarife, ki jih je uvedel Trump, najbolj prizadenejo starejše na fiksnih dohodkih in se odražajo v višjih cenah živil.

Avtor priznava težave pri sprejemanju Nobelove nagrade, a izraža pripravljenost, da se prepusti korupciji, kot jo je pokazal šef FIFA, Gianni Infantino. Ton je satiričen.

Nobelov nagrajenec za ekonomijo, James A. Robinson, je na Tajvanu predaval o razlogih za propad držav. Poudaril je, da politični sistemi z razpršeno močjo in spoštovanjem pravne države dolgoročno ohranjajo spodbude za inovacije, kar je ključno za uspeh države.

Ustanovitelj WikiLeaksa, Julian Assange, je na Švedskem vložil kazensko prijavo proti Nobelovi fundaciji, pri čemer jo obtožuje, da je Nobelovo nagrado za mir spremenila v "instrument vojne". Razlog za to je podelitev nagrade venezuelski opozicijski voditeljici Maríi Corini Machado. Assange trdi, da nagrada krši Nobelova načela in omogoča vojne zločine.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je zapustila Norveško, je sporočil norveški premier Jonas Gahr Støre. Machado je pretekli teden preživela v Oslu, kjer je prejela Nobelovo nagrado za mir za svoja prizadevanja za demokracijo.

Družina Narges Mohammadi je sporočila, da iranske oblasti ne dovolijo neodvisnega zdravniškega pregleda Nobelove nagrajenke. Po aretaciji prejšnji teden so jo dvakrat odpeljali na urgenco zaradi hudih pretepanj.

Venezuelanska opozicijska voditeljica in Nobelova nagrajenka za mir, María Corina Machado, je po dramatičnem pobegu iz Venezuele utrpela zlom vretenca. Kot so potrdili zdravniki v Oslu, je do poškodbe prišlo med nevarno potjo, ko je zapuščala državo. Njena ekipa je potrdila, da se bo kljub temu vrnila v Venezuelo, kjer nadaljuje s političnim delovanjem.

Tajvanska podpredsednica蕭美琴 se je srečala s profesorjem Jamesom A. Robinsonom, Nobelovim nagrajencem za ekonomijo. Izrazila je upanje, da bo izmenjava mnenj prispevala k izboljšanju politik in zagotovila uspeh države in družbe.

Iranska aktivistka za človekove pravice in Nobelova nagrajenka za mir Narges Mohammadi je bila po aretaciji 12. decembra, med katero naj bi jo varnostne sile preteple, dvakrat odpeljana na urgenco. Mohammadi, ki je nagrado prejela leta 2023 med prestajanjem zaporne kazni, je bila ponovno aretirana po tem, ko je obsodila sumljivo smrt odvetnika Khosrowa Alikordija.

José Antonio Kast, desničarski politik, je zmagal na predsedniških volitvah v Čilu s približno 58 odstotki glasov. Kast nasprotuje pravici istospolnih parov do poroke in želi to pravico odvzeti.

Nobelova nagrajenka za mir María Corina Machado je v prvem ameriškem intervjuju po prejemu nagrade izjavila, da popolnoma podpira strategijo predsednika Trumpa v Venezueli. Machado je poudarila, da je venezuelsko ljudstvo hvaležno administraciji Donalda Trumpa, ki je okrepila pritisk za odstranitev predsednika Nicolása Madura. Podpira tudi zaseg venezuelskega tankerja s strani ZDA.

Nobelov nagrajenec za mir Ales Bialiatski je po izpustitvi iz beloruske zaporni celice v Vilni prispet na intervju za Associated Press naravnost iz zobozdravstvene ordinacije.

Beloruske oblasti so izpustile 123 zapornikov, med njimi Nobelovega nagrajenca za mir Alesa Bjaljackega, Marijo Kolesnikovo in Viktarja Babarika, po pogajanjih, v katerih je sodeloval odposlanec ZDA. Do izpustitve je prišlo po tem, ko so ZDA omilile sankcije proti Belorusiji.

Beloruske oblasti so v soboto izpustile Nobelovega nagrajenca za mir Alesa Bialiatskega in ključno opozicijsko figuro Marijo Kolesnikovo iz zapora, kar je za Associated Press potrdil zagovornik človekovih pravic. Izpustitev sledi prizadevanjem avtoritarnega predsednika Aleksandra Lukašenka za izboljšanje odnosov z Washingtonom. V zameno za olajšanje sankcij je Lukašenko pomilostil 123 zapornikov, je poročala državna tiskovna agencija Belta. ZDA so pred tem v soboto napovedale odpravo sankcij za beloruski sektor potaše. Minsk, tesen zaveznik Rusije, se že leta sooča z zahodno izolacijo in sankcijami. Lukašenko vlada državi z 9,5 milijona prebivalcev z železno roko.

Beloruske oblasti so izpustile Nobelovega nagrajenca za mir Alesa Bialiatskega in ključno opozicijsko figuro Marijo Kolesnikovo iz zapora. Njihova izpustitev sovpada s prizadevanji avtoritarnega predsednika Aleksandra Lukašenka za izboljšanje odnosov z Washingtonom. Lukašenko je pomilostil 123 zapornikov v zameno za odpravo sankcij, medtem ko so ZDA že pred tem odpravile sankcije proti beloruskemu sektorju potaše. Belorusija, tesna zaveznica Rusije, se že leta sooča z zahodno izolacijo in sankcijami.

Nobelov nagrajenec za ekonomijo, Joseph Stiglitz, je v Beogradu opozoril, da 'trampekonomija' ne deluje in da je Evropa zadnji branik človekovih pravic in demokracije. Stiglitz je izpostavil, da se mora Evropa bolj integrirati in razviti lasten obrambni ter tehnološki sektor, da bi se lahko uprla izzivom iz ZDA in Rusije. Izrazil je tudi zaskrbljenost zaradi potencialnih nevarnosti umetne inteligence.

Vlada Curaçaoja ni bila vpletena v načrtovanje ali izvedbo potovanja venezuelske opozicijske voditeljice Marie Corine Machado, ki je v tem tednu na Norveškem prejela Nobelovo nagrado za mir, je sporočil premier Curaçaoja, Gilmar ‘Pik' Pisas.

Mednarodne skupine za človekove pravice so obsodile ponovno aretacijo Nobelove nagrajenke za mir Narges Mohammadi v Iranu. Iranske oblasti so jo aretirale skupaj z drugimi aktivisti med protestom in trdijo, da je bil namen aretacije zaščititi jih pred trdolinijaši, kar aktivisti zanikajo. Nobelov odbor je aretacijo obsodil in pozval k njeni takojšnji izpustitvi.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado načrtuje vrnitev v Venezuelo takoj, ko bo mogoče, potem ko je v Oslu prejela Nobelovo nagrado za mir. Machado ne načrtuje obiska Španije ali evropske turneje, ampak se želi osredotočiti na načrtovanje vrnitve v domovino. Pred vrnitvijo bo izkoristila čas za srečanje s prijatelji in družino, obisk zdravnika in opravljanje koristnih srečanj.

Donald in Melania Trump sta poslala osebno sporočilo Aleksandru Lukašenku. Pismo je prinesel posebni odposlanec ZDA, John Cole.

Iranske varnostne sile so aretirale Nobelovo nagrajenko za mir Narges Mohamadi. Pridržali so jo skupaj z drugimi aktivisti na žalni slovesnosti za odvetnika in zagovornika človekovih pravic Hosrova Alikordija, ki so ga prejšnji teden našli mrtvega.

Iranske varnostne sile so Nobelovo nagrajenko za mir Narges Mohammadi in najmanj osem drugih aktivistov aretirale v Mashhadu med spominsko slovesnostjo. Norveški Nobelov odbor je aretacijo obsodil kot brutalno. Med aretacijo so jo varnostni agenti v množici vlekli do avtomobila.

Venezelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado je dejala, da ji je podpora ameriške vlade omogočila potovanje v Oslo, kjer je prejela Nobelovo nagrado za mir. To se je zgodilo po tem, ko so ZDA zasegle tanker z nafto, s čimer so dramatično povečale pritisk na režim Nicolása Madura. Machado se je skrivala od 9. januarja, vendar ji je s pomočjo Trumpove administracije uspelo priti na podelitev nagrad, kjer jo je zastopala njena hči.

Kraljica Máxima je blestela na božičnem gala dogodku in med državniškim obiskom, medtem ko je princesa Ingrid Alexandra prisostvovala podelitvi Nobelovih nagrad. Strokovnjakinja za kraljevo modo, Josine Droogendijk, komentira kraljeve modne izbire.

Ana Corina Sosa, hči venezuelske opozicijske voditeljice Marie Corine Machado, je v Oslu v imenu svoje matere prevzela Nobelovo nagrado za mir 2025. Machado se zaradi nepredvidenih okoliščin ni mogla pravočasno udeležiti slovesnosti. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je ponovila svoj položaj "brez komentarjev" glede nagrade, pri čemer se je sklicevala na načelo nevmešavanja in samoodločbe narodov. Sheinbaumova se je med jutranjo konferenco še enkrat izognila komentarjem na to temo.

María Corina Machado ni bila prisotna na podelitvi Nobelove nagrade za mir v Oslu. Namesto nje je nagrado prevzela njena hči. Njeno potovanje v Oslo je v Venezueli sprožilo različne odzive.

Venezelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado, prejemnica Nobelove nagrade za mir 2025, se je po enem letu pojavila v Oslu. Iz Osla je zagotovila, da bo storila vse, da se vrne v Venezuelo in nadaljuje boj za konec tiranije. Medtem so ameriška bojna letala preletela zaliv Venezuele, kar kaže na stopnjevanje agresivnosti ZDA v regiji.

Na podelitvi Nobelovih nagrad v Stockholmu je kronprincesa Victoria presenetila z izbiro obleke. Nosila je staro obleko svoje matere, kar je vzbudilo pozornost in spomin na pomemben trenutek njene matere. Slovesnosti so se udeležili tudi švedski kralj Carl XVI. Gustaf, ki je nagrajencem izročil medalje in diplome.

María Corina Machado se je zahvalila za Nobelovo nagrado za mir in poudarila pomen boja za svobodo in demokracijo. Nobelov odbor je pozval Nicolása Madura k odstopu, rekoč, da je to volja venezuelskega ljudstva. Machado se je po 11 mesecih pojavila v javnosti. Nicolás Maduro je kritiziral Mileija zaradi podpore Machado in omenil proteste proti nagradi v Oslu.

Hči venezuelske opozicijske voditeljice Maríe Corine Machado je prevzela Nobelovo nagrado za mir v imenu svoje matere, ki se že 16 mesecev skriva in se ne more varno vrniti v Venezuelo. Nagrada opozarja na krizo v Venezueli, ki jo zaznamujejo gospodarski zlom, množični izgon in omejevanje svoboščin. Poudarja, da je boj v Venezueli sedaj predstavljen kot boj med demokracijo in avtoritarnostjo.

Voditeljica opozicije v Venezueli, Maria Korina Mačado, ki živi v ilegali v svoji državi, ni prevzela Nobelove nagrade za mir 2025 v Oslu. Namesto nje je nagrado prevzela Ana Korina Sosa. Mačado je poslala ganljivo sporočilo in obljubo o 'svobodni Venezueli'.

V Stockholmu so podelili Nobelove nagrade za medicino, fiziko, kemijo, ekonomijo in literaturo, potem ko so v Oslu podelili nagrado za mir. Skupno je nagrado prejelo 13 posameznikov, ki si bodo razdelili finančni del nagrade, vreden približno milijon evrov za vsako kategorijo.

Maria Corina Machado je kljub prepovedi potovanja skrivaj zapustila Venezuelo in se odpravila v Oslo, da bi prevzela Nobelovo nagrado za mir. Potovala je po morju do Curaçaoa, nato pa prek ZDA v Norveško.