Grški podpredsednik vlade in minister za gospodarstvo Kostis Hadzidakis je v objavi na družbenem omrežju TikTok napovedal, da bo vlada pod vodstvom stranke Nova demokracija do leta 2026 nadaljevala z izvajanjem ključnih strukturnih reform. Po njegovih besedah namerava vlada s tem izpolniti svoje predvolilne obljube in državljanom zagotoviti konkretne rezultate. Hadzidakis je poudaril, da se kabinet ne pretvarja, da je nezmotljiv, vendar si neumorno prizadeva za napredek Grčije. Minister je v svojem nagovoru državljanom izpostavil, da volivci od vlade pričakujejo predvsem delo in oprijemljive projekte namesto praznih obljub. Pojasnil je, da je cilj zastavljenih ukrepov izboljšanje položaja Grčije na mednarodnem prizorišču in okrepitev domačega gospodarstva. Nova demokracija se po njegovih besedah osredotoča na pragmatično politiko, ki se izogiba retoričnemu pretiravanju. Napovedi o nadaljevanju reform prihajajo v času, ko se Grčija trudi ohraniti fiskalno stabilnost in spodbuditi tuji naložbeni cikel. Hadzidakisova objava služi kot neposreden kanal komuniciranja z mlajšimi volivci, prek katerega želi vlada utrditi zaupanje v svojo srednjeročno strategijo do konca mandata leta 2026.

Grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis je v atenski četrti Moshato obeležil deseto obletnico prevzema vodenja vladajoče stranke Nova demokracija (ND). Ob tradicionalnem rezanju novoletnega kolača se je premier zahvalil članom za zaupanje in poudaril, da je stranka pod njegovim vodstvom postala osrednja politična sila v državi, ki združuje srednji razred in državljane, ki si želijo stabilnosti. Micotakis je izrazil prepričanje, da bo Nova demokracija zmagala tudi na naslednjih parlamentarnih volitvah, predvidenih za leto 2027. Vladni predstavnik Pavlos Marinakis je ob jubileju v avtorskem članku izpostavil, da je Micotakis v preteklem desetletju moderniziral stranko in jo preobrazil v gibanje, ki se ne pusti zavesti populizmu. Po njegovih besedah so reforme, ki jih je izvedla vlada pod Micotakisovim vodstvom, okrepile gospodarski položaj gospodinjstev in povečale diplomatski ugled Grčije na mednarodnem prizorišču. Marinakis je dodal, da je Nova demokracija pod Micotakisom rasla vzporedno z razvojem države. Kljub prazničnemu vzdušju pa je opozicija izrazila ostre kritike na račun desetletne vladavine. Tiskovni predstavnik stranke PASOK-KINAL Kostas Tsoukalas je dejal, da večina državljanov ne zmore več prenašati politike Kiriakosa Micotakisa in si želi zamenjave oblasti. Kritiki vladi očitajo predvsem visoke življenjske stroške in neustrezno spopadanje s socialnimi stiskami prebivalstva, kar meče senco na vladne proslave ob obletnici.

Grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis je na obeležitvi desete obletnice svojega vodenja vladajoče stranke Nova demokracija v Moshatu poudaril pomen zvestobe resnici in opozoril pred naraščajočim populizmom. V svojem nagovoru je izpostavil, da njegova vlada služi "pogodbi o resnici", pri čemer ostaja neomajna tudi v situacijah, ko so sprejete odločitve morda nepriljubljene v javnosti. Micotakis je poudaril, da je v zadnjem desetletju stranko transformiral in utrdil njeno vlogo v grškem političnem prostoru. Ob analizi svoje politične poti je premier spomnil na svoje začetke leta 2016, ko je s prevzemom vodenja stranke povzročil politični preobrat, ki je kasneje vodil do dvojne zmage na parlamentarnih volitvah leta 2023. Izpostavil je svojo strategijo odzivanja na podcenjevanje s strani političnih tekmecev, kar je po njegovih besedah ključno zaznamovalo njegovo kariero. Po mnenju Micotakisa je prav resnost in izogibanje populističnim obljubam tisto, kar je Novi demokraciji omogočilo stabilno vodenje države. Dogodek je služil ne le kot proslava preteklih dosežkov, temveč tudi kot ponovna potrditev politične usmeritve trenutne grške vlade. Micotakis je obiskovalcem in članom stranke sporočil, da ostaja zavezan reformam in stabilnosti, ne glede na pritiske opozicije. Poudarek na nevarnosti populizma v evropskem kontekstu kaže na premierjevo željo po ohranitvi Grčije kot predvidljive in stabilne partnerice znotraj Evropske unije.

V Grčiji je prišlo do ostrega verbalnega spopada med poslanko Gibanja za demokracijo Theodoro Tzakri in poslancem vladajoče stranke Nova demokracija Makariosom Lazaridisom med oddajo v živo na televiziji OPEN. Spor se je razplamtel zaradi razprave o Marii Karystianou, aktivistki in materi ene od žrtev tragične železniške nesreče v Tempeju, ki naj bi ustanavljala svojo politično stranko. Tzakri je trdila, da so argumenti vladajoče stranke, ki Karystianou obtožujejo izkoriščanja lastne žalosti za politične namene, odraz "uličarstva" (aliteia). Zaradi uporabljenega izraza je Makarios Lazaridis v znak protesta s snetim mikrofonom zapustil studio in dejanje označil za sramotno. Kljub pozivom voditeljev, naj se Tzakri opraviči, je poslanka šele po daljšem času svoje besede preoblikovala in izraz "uličarstvo" zamenjala z besedo "nesmiselno". Lazaridis je kasneje na družbenih omrežjih zapisal, da ne bo dovolil nobenemu politiku, še posebej ne tistim, ki pogosto menjajo stranke, da žali Novo demokracijo. Incident odraža globoko politično polarizacijo v Grčiji, ki še vedno spremlja posledice katastrofalne nesreče v Tempeju. Lazaridis je Tzakri očital tudi politično nestanovitnost, saj je bila v preteklosti članica strank PASOK in SYRIZA, preden se je pridružila novemu gibanju Stefanosa Kasselakisa. Dogodek je sprožil burne odzive v javnosti glede kakovosti političnega diskurza v državi.

Svet za nacionalno varnost Grčije (KYSEA) je na sobotni seji pod predsedstvom premierja Kiriakosa Micotakisa sprejel odločitev o podaljšanju mandatov ključnim voditeljem obrambnih in varnostnih struktur v državi. Mandat so za eno leto podaljšali načelniku generalštaba kopenske vojske Georgiosu Kostidisu, načelniku mornarice Dimitriosu Elefteriosu Katarasu in načelniku letalstva Demostenu Grigorijadisu. Odločitev odraža prizadevanja vlade za ohranitev stabilnosti v vrhu oboroženih sil v času regionalnih izzivov. Poleg vojaškega vrha je svet podaljšal tudi mandata načelniku grške policije Dimitriosu Maliosu ter načelniku gasilske enote Teodorosu Vagiasu. Slednji bo svojo funkcijo opravljal kljub obsežnim kadrovskim spremembam v gasilskih vrstah, kjer je bilo zaradi izpolnitve 35 let delovne dobe upokojenih šest visokih častnikov. Med upokojenimi so namestnik načelnika in generalni inšpektorji za severno in južno Grčijo, kar napoveduje širšo reorganizacijo znotraj sil za zaščito in reševanje. Seja v palači Maksimos se je zaključila v dopoldanskih urah, uradno izjavo pa je podal vladni tiskovni predstavnik Pavlos Marinakis. Premier Micotakis je po zasedanju obeležil tudi deseto obletnico svojega vodenja stranke Nova demokracija. Kadrovske odločitve prihajajo v obdobju, ko se Grčija sooča s pritiski glede notranje varnosti in upravljanja naravnih nesreč, kar ostaja ena od prioritet trenutne administracije.

Grška komunistična partija (KKE) je ostro kritizirala sporazum EU-Mercosur in ga označila za "sovražno dejanje" proti grškim kmetom, živinorejcem, čebelarjem in ribičem. KKE je za sprejetje sporazuma okrivila grško vlado.

V grškem parlamentu je bil poimensko izglasovan zakon ministrstva za obrambo, ki zaostruje težave vojakov in še bolj prilagaja oborožene sile pripravam na vojno zveze NATO in EU. Poslanci so razpravljali o preoblikovanju oboroženih sil v gibljive enote, ki bi se lahko takoj odzvale na različne situacije. Poudarili so, da želi vlada ustvariti "morilski stroj" za interese kapitala in poslovnih skupin po vzoru ZDA.

Neznani storilci so v sredo zvečer izvedli napad na prostore lokalnega odbora vladajoče grške stranke Nova demokracija (ND) v atenski četrti Pevki. Napadalci so na objektu, kjer domuje odbor za severni sektor Aten, povzročili precejšnjo materialno škodo, ranjenih pa v incidentu ni bilo. Stranka je v uradni izjavi za javnost dejanje ostro obsodila in napadalce označila za strahopetne nasilneže, ki s takšnimi dejanji ne bodo prestrašili njenih članov. Vodstvo stranke je ob tem pozvalo vse ostale politične akterje v državi, naj napad nemudoma obsodijo in s tem zaščitijo demokratične standarde. Grška policija je po dogodku sprožila preiskavo, s katero poskušajo izslediti storilce, ki so po dejanju pobegnili s prizorišča. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti, vendar stranka poudarja, da njihovo politično delovanje ostaja nemoteno in da se ne bodo pustili ustrahovati s strani radikalnih skupin.

Neznani storilci so v ponedeljek, 5. januarja 2026, zvečer napadli prostore lokalnega odbora vladajoče stranke Nova demokracija (ND) v atenskem predmestju Pevki. Napadalci so razbili okenska stekla in povzročili gmotno škodo na objektu, ki ga uporablja organizacija severnega sektorja Aten. Po poročanju lokalnih medijev v incidentu ni bil nihče poškodovan. Vodstvo stranke Nova demokracija je napad ostro obsodilo in ga označilo za dejanje strahopetnih nasilnežev. V uradni izjavi za javnost so poudarili, da se njihovi člani ne bodo pustili ustrahovati takšnim dejanjem. Stranka je hkrati pozvala vse ostale politične akterje v državi, naj napad nemudoma obsodijo in s tem zaščitijo demokratične standarde v državi. Policija je sprožila preiskavo incidenta, vendar storilcev še niso izsledili.

Predsednica grške stranke Pot svobode (Plevsi Eleftherias), Zoe Konstantopoulou, je na podpredsednika grškega parlamenta Nikitasa Kaklamanisa naslovila uradno zahtevo za sklic nujne seje parlamenta. Pobuda je nastala kot odziv na zaostrene politične in družbene razmere v Venezueli, ki so v zadnjih dneh pritegnile mednarodno pozornost. Konstantopoulou je v nedeljo zvečer, 4. januarja, v telefonskem pogovoru s Kaklamanisom preverila, ali vlada načrtuje kakršno koli obveščanje zakonodajnega telesa o tej temi. Potem ko je prejela informacijo, da grška vlada ni podala zahteve za razpravo o dogajanju v Venezueli, se je odločila za vložitev pisne zahteve za sklic plenarnega zasedanja. S tem dejanjem želi opozicijska voditeljica doseči, da bi se parlament opredelil do aktualne krize v južnoameriški državi, kar bi lahko vplivalo na zunanjepolitična stališča Grčije. Zahteva bo v uradni pisni obliki predložena vodstvu parlamenta v najkrajšem možnem času.

Nekdanji grški premier Antonis Samaras je ostro kritiziral aktualnega predsednika vlade Kiriakosa Micotakisa zaradi njegovih izjav o razmerah v Venezueli in aretaciji Nicolása Madura s strani administracije Donalda Trumpa. Samaras je poudaril, da načela mednarodnega prava niso selektivna in da se nanje ne bi smeli sklicevati po lastni presoji ali z zamudo. Po njegovem prepričanju bi moral Micotakis to dejstvo upoštevati predvsem v luči ciprskega vprašanja ter groženj grškim otokom, Trakiji in nacionalni suverenosti v Egejskem morju. Spor znotraj vladajoče stranke Nova demokracija kaže na poglabljanje razkola med zmernim krilom premierja in bolj konservativno strujo, ki jo predstavlja Samaras. Nekdanji premier je izpostavil, da bi morala biti usoda Cipra in turške provokacije osrednje vodilo grške zunanje politike, namesto da se vlada osredotoča na oddaljene geopolitične dogodke v Latinski Ameriki. Micotakis se na očitke še ni odzval, so pa njegovi privrženci kritiko označili za nepotrebno spodkopavanje vlade v občutljivem času.

Grški kmetje in živinorejci, ki so se zbrali ob mejnem prehodu Evzoni, so v mestu Kilkis izvedli množičen protest z delovnimi stroji. S traktorji in kmetijskimi vozili so zapolnili glavne mestne ulice, vrhunec protesta pa se je zgodil pred pisarno podpredsednika parlamenta in poslanca Nove demokracije, Jorgosa Georgantasa. Protestniki so zahtevali osebno srečanje na prostem, ko pa se poslanec na njihove pozive ni odzval, so pred vhod v zgradbo v znak protesta odložili seno, koruzo, bombaž in gnoj. Akcija je del širšega vala kmečkih uporov v regijah Kilkis, Peonija in Pela. Po incidentu pred poslansko pisarno so protestniki pot nadaljevali do sedeža regionalne uprave, nato pa se vrnili proti mejni blokadi. Predstavniki kmetov so napovedali, da se bodo v Malgari udeležili vsesplošnega srečanja predstavnikov vseh blokad v državi, kjer bodo razpravljali o nadaljnjem stopnjevanju aktivnosti. Čiščenje vhoda v Georgantasovo pisarno sta po odhodu kmetov morala prevzeti lokalna funkcionarja vladajoče stranke.

Grški kmetijski minister Kostas Tsiaras je kmete in živinorejce ponovno pozval k prenehanju cestnih blokad in vrnitvi za pogajalsko mizo. Minister je poudaril, da pot dialoga ne predstavlja poraza ali umika, temveč najvišjo stopnjo odgovornosti do državljanov. Po navedbah vlade je bilo od 27 kmetijskih zahtev že 16 v celoti izpolnjenih, medtem ko se preostale nanašajo na področja, ki zahtevajo podrobnejšo obravnavo. Med ključnimi ukrepi, ki jih je vlada že izvedla, so nižje cene električne energije za kmetijstvo, podpora za pšenico in bombaž ter izplačilo 100-odstotnih odškodnin preko sklada ELGA. Kljub vladnim zagotovilom o finančni podpori v višini 3,82 milijarde evrov v letu 2025 kmetje po državi napovedujejo nove protestne aktivnosti. Za nedeljo je v Malgari sklicana vsesplošna kmetijska konferenca, na kateri bodo razpravljali o morebitnem stopnjevanju ukrepov po prazniku Svetih treh kraljev. Predstavniki kmetov trdijo, da vlada ni podala vsebinskih odgovorov na njihove najbolj kritične težave, zlasti glede trošarin na nafto in stabilizacije trga. Politično dogajanje dodatno zaostruje opozicijska stranka PASOK, katere predsednik Nikos Androulakis opozarja na institucionalno in socialno krizo ter poziva k političnim spremembam, saj naj bi gospodarstvo po izteku sredstev iz sklada za okrevanje prehajalo v obdobje stagnacije.

Grška opozicijska stranka PASOK-KINAL je ostro napadla vlado premiera Kiriakosa Micotakisa in podpredsednika vlade Kostisa Hadzidakisa zaradi domnevno neustreznega upravljanja kmetijskega sektorja. Opozicija vladi očita, da se namesto iskanja konkretnih rešitev za kmete poslužuje zgolj komunikacijskih manevrov in prelaganja odgovornosti na prejšnje administracije. Po navedbah stranke PASOK so neposredna plačila, ki so jih kmetje prejeli za podporo dohodku, letos dosegla najnižjo raven od začetka izvajanja skupne kmetijske politike. Spor se je zaostril po objavi podpredsednika Hadzidakisa, ki je navajal visoke zneske izplačil prek agencije OPEKEPE v letu 2025. PASOK trdi, da so te številke zavajajoče, saj naj bi velik del sredstev iz programa razvoja podeželja dejansko končal v rokah podjetnikov, gradbincev in investitorjev v kmečki turizem, namesto pri aktivnih kmetih. Stranka poudarja, da primarni sektor ne prenese več iluzij in zahteva politično odgovornost ter strateški načrt, ki bi dejansko pomagal pridelovalcem, ki se spopadajo s težkimi gospodarskimi razmerami. Napetosti med največjo opozicijsko silo in vlado se stopnjujejo v obdobju, ko kmetje opozarjajo na nevzdržne stroške pridelave in pomanjkljivo sistemsko podporo.

Grška opozicijska stranka PASOK je v seriji javnih izjav ostro kritizirala vlado Kiriakosa Micotakisa in desničarsko stranko Grška rešitev (Elliniki Lysi), ki jo vodi Kiriakos Velopulos. Glavno jabolko spora ostajajo očitki o domnevnem sodelovanju med vladajočo Novo demokracijo in stranko Grška rešitev pri spreminjanju sestave neodvisnega organa za zagotavljanje tajnosti komunikacij (ADAE). PASOK trdi, da sta stranki sodelovali, da bi vplivali na preiskavo v škandal s prisluškovanjem, ki že dalj časa pretresa grško politično prizorišče. PASOK je stranko Velopulosa označil za nekakšnega zaščitnika oziroma orodje vlade, ki prevzema odgovornost za dejanja Micotakisa. Poleg ustavnih in institucionalnih vprašanj se je politični konflikt razširil tudi na gospodarsko področje. PASOK je podpredsedniku vlade Kostisu Hacidakisu očital sprevračanje dejstev glede stanja v kmetijstvu. Medtem ko vlada trdi, da kmetijski sektor v zadnjih sedmih letih cveti, opozicija poudarja, da gre le za vladno propagando, ki ne odraža realnih težav kmetov. Stranka Grška rešitev je na očitke odgovorila s protiobtožbami, da je prav PASOK tisti, ki v parlamentu pogosto glasuje za vladne predloge in s tem dejansko deluje kot opora trenutni oblasti. Te napetosti kažejo na poglobitev politične polarizacije v Grčiji glede vprašanj neodvisnih institucij in ekonomske politike.

Grški kmetje so se odločili, da bodo silvestrovo preživeli na cestnih blokadah, kar predstavlja precedens v zgodovini njihovih protestnih gibanj. Kljub prazničnemu času kmetje ne popuščajo pri svojih zahtevah, vendar so začasno sprostili nekatere zapore, da bi omogočili nemoten prehod potnikom med prazniki. Osrednja pozornost je zdaj usmerjena v vsesplošno srečanje kmetov, ki bo potekalo 4. januarja 2024 v Malgari, kjer bodo sprejeli odločitve o morebitni zaostritvi ali spremembi taktike protestov. Politična napetost se stopnjuje, saj opozicijski poslanci, zlasti iz vrst KKE, obtožujejo vlado poskusov diskreditacije kmečkega boja. Po mnenju poslanca Vasilisa Metaxasa vlada namesto iskanja rešitev za visoke proizvodne stroške in obdavčitev nafte raje služi interesom monopolov. Kmetje opozarjajo, da so brez izpolnitve zahtev njihova kmetijska gospodarstva ogrožena, kar bi lahko vodilo v izseljevanje mladih s podeželja. Vladna stran po drugi strani poudarja pomen dialoga in ohranjanja stabilnosti v kmetijskem sektorju.

Predsednik Grčije Konstantinos Tasulas je poslušal novoletne voščilnice različnih skupin v Predsedniški palači, vključno z godbo oboroženih sil in predsedniško gardo. Njegovo novoletno sporočilo naj bi vsebovalo citate grških Nobelovih nagrajencev, kot sta Georgios Seferis in Odiseas Elytis, ter glasbenikov Mikisa Theodorakisa in Dionisisa Savopulosa. Maksimos Harakopulos, poslanec Nove Demokracije, je sprejel novoletne voščilnice od otrok in izrazil optimizem za prihajajoče leto. Pripadniki Komunistične mladine Grčije (KNE) so po vsej državi peli bojevniške novoletne pesmi.

Grška opozicijska stranka PASOK je uradno zavrnila povabilo premierja Kiriakosa Micotakisa na srečanje, ki bi bilo namenjeno imenovanju novih vodstev neodvisnih državnih organov. Predstavniki stranke pod vodstvom Nikosa Andrulakisa so poudarili, da vprašanja neodvisnih institucij ne smejo postati predmet političnega barantanja za zaprtimi vrati. Namesto tega predlagajo pregleden postopek v parlamentu, ki bi temeljil na javni predstavitvi življenjepisov kandidatov in upoštevanju ustavnih določil o delovanju konference predsednikov parlamenta. Stranka PASOK vztraja, da je takšen pristop edini način za zagotovitev meritokracije in povrnitev zaupanja v demokratične institucije, ki so bile po njihovih navedbah v preteklosti tarča napadov vladajoče Nove demokracije. Znotraj same stranke PASOK pa se spopadajo z notranjimi trenji, saj je župan Aten Haris Dukas kritiziral trenutno vodstvo pod Andrulakisom. Dukas je opozoril, da avtonomna pot stranke ne sme pomeniti samoizolacije, in se zavzel za bolj vključen ter odprt dialog z družbo. Kljub notranjim nesoglasjem pa je Dukas izključil možnost kakršnega koli sodelovanja z vladajočo stranko Nova demokracija, saj meni, da politika premierja Micotakisa spodbuja delitve med socialnimi skupinami. Napetosti med vlado in opozicijo glede neodvisnih organov odražajo širšo politično nestabilnost v državi, ki jo dodatno obremenjujejo pretekle preiskave korupcijskih škandalov.

Grški kmetje so okrepili svoje proteste v Zahodni in Vzhodni Makedoniji ter Trakiji, medtem ko so kmetje v osrednji Grčiji in Evboji napovedali nadaljevanje protestov po praznikih. Vlada je bila obtožena širjenja neresnic o protestih, medtem ko je stranka SYRIZA kritizirala premierja Micotakisa zaradi napačnega dojemanja kmetov.

Predstavnica za tisk Nove demokracije, Aleksandra Sdoukou, je ostro kritizirala opozicijo in stranko PASOK zaradi izjav Kostasa Tsukalasa. Sdoukoujeva je poudarila, da je ena največjih težav opozicije, da si prizadeva najti karkoli, s čimer bi nasprotovala vladi, in če tega ne najde, si to izmisli.

V Grčiji je prišlo do spora med poslancem Sirize, Christosom Giannoulisom, in poslanko Nove demokracije, Sofio Voultepsi, v televizijski oddaji Action 24, zaradi česar je Giannoulis zapustil studio. Giannoulis je kritiziral premierja zaradi zimskih počitnic, medtem ko so kmetje protestirali, Voultepsijeva pa je opozorila, da je Tsipras počitnikoval med požari. Giannoulis je dejal, da ne more sodelovati v dialogu, kjer ne more govoriti.

Grčija, Ciper in Izrael so podpisali skupni akcijski načrt za leto 2026, kar utrjuje dolgoročne strateške odnose med državami. Grški poslanec in profesor mednarodnega prava Angelos Sirigos je poudaril, da je Turčija s svojimi slabimi odnosi z Izraelom povzročila, da se je Izrael leta 2010 obrnil k Grčiji in Cipru. Okrepili so tudi program obrambnega sodelovanja med Grčijo in Izraelom.

Poslanka Nove demokracije, Maria Syrengela, je napovedala tožbo proti Zoe Konstantopoulou, predsednici stranke Plefsis Eleftherias, zaradi obrekovanja. Syrengela trdi, da Konstantopouloujeva lažno zatrjuje, da je bila Kalliopi Semertzidou njena sodelavka, kljub večkratnim zanikanjem. Syrengela je poudarila, da Konstantopouloujeva vztraja pri širjenju neresnic in da njen odvetnik že izvaja pravne postopke za zaščito njene časti in ugleda.

Grški kmetje so po vsej državi zaostrili proteste po vsenacionalnem srečanju v Serresu. Blokade so se razširile na območje Soluna, vključno z blokado električne energije do Soluna pri Malgari. Protesti z blokadami se nadaljujejo tudi v Zahodni Makedoniji, na mejnih prehodih s Severno Makedonijo in Bolgarijo.

Adonis Georgiadis, grški minister za zdravje, je poslal uradni opomin Zoe Konstantopoulou, predsednici stranke Pleusis Eleftherias, zaradi njenih izjav med sejo preiskovalne komisije o OPEKEPE, kjer ga je povezala s kaznivimi dejanji zoper mladoletnike. Georgiadis zahteva opravičilo, sicer bo zoper njo vložil tožbo. Konstantopouloujeva je trdila, da je govorila o Nikosu Georgiadisu, vendar posnetek jasno kaže, da je govorila o podpredsedniku Nove Demokracije, g. Georgiadisu.

Tasos Hatzivasiliu, poslanec Nove demokracije, je kritiziral nekdanjega premierja Severne Makedonije, Zorana Zaeva, ker v javnih izjavah ponovno uporablja izraz "Makedonija" brez geografske opredelitve, kot jo predvideva Prespanski sporazum. Hatzivasiliu je kritičen tudi do Aleksisa Tsiprasa, ki je sporazum podpisal, ker se na to ni odzval.

Grški premier Kiriakos Micotakis se je v palači Maksimos srečal s poslanci stranke Nova demokracija, da bi si izmenjali božične želje. Srečanje je potekalo v sproščenem vzdušju po potrditvi proračuna za leto 2026. Razpravljali so tudi o aktualnih izzivih, povezanih s protesti kmetov.

V grškem parlamentu so se med razpravo o odvzemu imunitete Zoe Konstanopoulou pojavile napete razmere. Notis Mitarakis iz Nove demokracije je postavil vrsto vprašanj glede nevladne organizacije "Pravičnost", ki naj bi bila povezana z Zoe Konstanopoulou. Z 225 glasovi za, 5 proti in 17 vzdržanimi glasovi je parlament odločil, da se Konstanopoulou odvzame imuniteta v zvezi s tožbo novinarke Vasiliki Polizu zaradi obrekovanja.

Predsednica stranke »Plevsi Eleftherias«, Zoe Konstantopoulou, je v grškem parlamentu pojasnila svojo izjavo »saj ne boš strgala nobene najlonke«, ki je sprožila ostre odzive Nove demokracije (ND). Konstantopoulou je dejala, da izjava ni seksistična, temveč razredna, saj izvira iz 50. in 60. let prejšnjega stoletja in se nanaša na delavke v tekstilni industriji, ki so si s krvjo izborile pravice.

V grškem parlamentu se je začela razprava o proračunu s prisotnostjo premierja Kyriakosa Mitsotakisa in drugih političnih voditeljev. Minister za finance Kyriakos Pierrakakis, ki je bil izvoljen za predsednika Eurogroup, je v svojem govoru poudaril, da je njegova izvolitev zmaga za Grčijo, ki je preživela težke čase.

V grškem parlamentu je prišlo do napetosti med preiskovalno komisijo OPEKEPE, kjer je Makarios Lazaridis obtožil Zoe Konstantopoulou verbalnega napada in jo obtožil žaljivk. Lazaridis je tudi poročal o grozilnih elektronskih sporočilih, ki so jih prejeli poslanci Nove Demokracije, medtem ko je Konstantopoulou poklicala policijo zaradi domnevnih incidentov med zaslišanjem. Poleg tega je Lazaridis razkril aretacijo direktorja EAS Heraklion, G. Lambrakisa, zaradi nezakonitih subvencij OPEKEPE.

V Larisi so se kmetje zbrali pred pisarnami poslancev Nove demokracije in protestno raztrosili slamo. S tem so izrazili nezadovoljstvo in sporočili, da so pripravljeni na pogovore le, če bodo na mizi konkretne rešitve za njihove težave. Napovedali so, da ne bodo popustili pri blokadah.

Podpredsednik grške vlade Kostis Hatzidakis je na seji poslanske skupine Nove demokracije poudaril, da so reforme edina pot do večje produktivnosti in konkurenčnosti. Napovedal je, da bo proračun za leto 2026 temeljil na dosežkih preteklih let in okrepil pozitivne obete za grško gospodarstvo z močno rastjo, znižanjem davkov ter socialnimi in nacionalnimi ukrepi. Hatzidakis je spregovoril tudi o kmetijstvu in razdelitvi evropskih sredstev.

Kmetje so na vsepeloponeški konferenci zavrnili povabilo premierja Kyriakosa Mitsotakisa na srečanje in se odločili za zaostritev protestov. Vladni predstavnik Pavlos Marinakis je dialog označil za pretvezo in pozval k dialogu brez blokad cest. Opozicija je kritizirala premierjevo ponudbo dialoga s kmeti kot 'proforma'. Nikos Karatanasopulos, predstavnik KKE, je poudaril, da kmetje želijo konkretne zaveze, ne pa besed sožalja.

Po aretaciji Mirona Hiletzakisa zaradi škandala OPEKEPE sta si Nova Demokracija in PASOK izmenjala obtožbe. Nova Demokracija je izjavila, da je bil Hiletzakis neaktiven član že leta in je bil izbrisan, medtem ko je PASOK objavil videoposnetek, ki naj bi dokazoval nasprotno, in trdi, da je bil Hiletzakis, domnevni vodja mreže subvencij na Kreti, maja 2025 prisoten na dogodku Nove Demokracije.

V preiskovalni komisiji o škandalu OPEKEPE je poslanec Nove demokracije, Hristos Bukoros, zanikal vpletenost in trdil, da njegovo ime v arhiviranem primeru ni relevantno. Viri Sirize so izjavili, da Bukoros prikriva Megaros Maksimos in da je vsak kamenček povezan z 'modrimi'. Poslanec PASOK, Manolis Hnaris, je bil prav tako zaslišan, pri čemer so vsi vpleteni zanikali védenje o škandalu.

Grški premier Kyriakos Mitsotakis je po telefonu govoril s ciprskim predsednikom Nikosom Hristodulidisom o zadnjih dogodkih v zvezi s ciprskim vprašanjem. Hristodulidis je Mitsotakisa seznanil s srečanjem s turško-ciprskim voditeljem Tufanom Erhjurmanom, ki bo potekalo v prisotnosti osebnega odposlanca generalnega sekretarja Združenih narodov. Cilj srečanja je ponoven začetek pogajanj za rešitev ciprskega vprašanja.

Grški parlament je z večino glasov podprl ukinitev poslanske imunitete Zetti Makri, poslanki Nove demokracije. Odločitev je bila sprejeta, da se bo lahko na sodišču obravnaval primer tožbe, ki jo je proti njej vložil novinar Dimitris Maredis. Za ukinitev imunitete je glasovalo 222 poslancev, 26 jih je bilo proti, 12 pa se jih je vzdržalo. Sama Makrijeva je zahtevala ukinitev imunitete, potem ko je bil Maredis soglasno obsojen zaradi poskusa izsiljevanja.

Po zaslišanju Ξylourisa so 'modri' poslanci prejeli grozilna e-poštna sporočila. Makários Lazarídis je obtožil Žoí Konstantopoúlou seksističnega in vulgarnega napada na Sirengelo, rekoč, da parlament ni prostor za predstave in poceni populizem. Lazaridis jo je tudi obtožil, da spodkopava institucionalni red in jo označil za odgovorno, če se bo kateremu od poslancev stranke Nova demokracija kaj zgodilo. Lazaridis je tudi izjavil, da je eden izmed aretiranih v operaciji ELAS na Kreti zaradi nezakonitih subvencij OPEKEPE kuma Nikosa Androulákisa, medtem ko je Apostolákis izjavil, da je vodja funkcionar stranke Nova demokracija.

V preiskovalni komisiji OPEKEPE je prišlo do konflikta med Žoí Konstantopoúlou in Marío Sirengéla, kjer je Konstantopoúlou izrekla seksistične komentarje. Sirengéla je odgovorila, da se je že večkrat borila za pravice. Konstantopoúlou je obtožila Giórgosa Xylourisa, znanega tudi kot 'Frappe', da ji je grozil, celo s smrtjo.

Nova Demokracija je imenovala nove namestnike sekretarjev v sekretariatu za organizacijo. Premier in predsednik Nove Demokracije Kiriakos Micotakis je za namestnika sekretarja za organizacijo v volilnih enotah A' Atene in A' & B' Pirej imenoval Temistoklisa Karinjotakisa.

Nekdanji grški premier in predsednik Nove demokracije, Kostas Karamanlis, ter nekdanji predsednik PASOK-a, Evangelos Venizelos, sta skupaj nastopila na dogodku časopisa "Demokracija" z naslovom "Kriza demokracije danes". Oba sta ostro kritizirala trenutno vlado, pri čemer se jima je pridružil tudi Antonis Samaras.

Nikos Androulakis, vodja stranke PASOK, je med obiskom protestnih blokad kmetov v Kardici izrazil podporo njihovim zahtevam. Poudaril je, da je njihov boj vprašanje časti in dostojanstva ter pozval k enotnosti in političnim spremembam, s čimer je obsodil korupcijo in nesposobnost vlade Nove demokracije. Obenem je pozval kmete, naj ne dovolijo, da bi nasilje posameznikov omadeževalo njihov pravični boj, ki ga podpira celotno grško ljudstvo.

Predsednik PASOK-Kineta za spremembe, Nikos Androulakis, se je srečal s kmeti v Kardici in Trikali v Grčiji. Razpravljali so o naraščajočih stroških proizvodnje in energije, zamudah pri plačilih osnovnih spodbud, uničenju živinoreje zaradi širjenja zoonoz in drugih težavah. Androulakis je dejal, da primarni sektor drago plačuje za nesposobnost in korupcijo vlade Nove demokracije.

Tožilstvo grškega vrhovnega sodišča (Areios Pagos) je zahtevalo strogo spremljanje in ukrepanje proti kmetom, ki ovirajo promet. Grška komunistična partija (KKE) je obsodila to zahtevo kot grožnjo in napovedala, da se bo ta obrnila proti tistim, ki jo izvajajo. Kmetje v vzhodni Grčiji in Evboji nadaljujejo z blokadami in načrtujejo stopnjevanje protesta.

Predstavnik za tisk stranke PASOK, Kostas Tsukalas, je ostro kritiziral premierja Kiriakosa Micotakisa zaradi njegove politike do kmetov. Tsukalas meni, da Micotakis kmete in grške državljane obravnava kot 'jedce lotosa' in da so pošteni kmetje žrtve politike Nove demokracije (ND). Kritika je sledila Micotakisovi tedenski oceni, v kateri se je premier posvetil tudi kmetom in njihovim protestom.

Grška stranka PASOK trdi, da Nova demokracija (ND) poskuša prikriti politične odgovornosti v primeru OPEKEPE (Plačilna agencija za skupno kmetijsko politiko). Po navedbah virov iz PASOK-a naj bi ND s selektivnim obravnavanjem enega od mnogih centrov za pomoč pri izpolnjevanju vlog za subvencije OSDΕ poskušala razpršiti svojo odgovornost za domnevno kriminalno mrežo.

Grška Nova demokracija obtožuje stranko PASOK, da je po razkritjih o domnevnih nepravilnostih pri dodeljevanju kmetijskih subvencij preko centra za sprejem vlog (KYD), ki ga vodi Nikos Bounakis, namestnik sekretarja za kmetijstvo pri PASOK, v težkem položaju. Opozicija trdi, da naj bi šlo za mehanizem nezakonitega pridobivanja velikih kmetijskih subvencij iz skladov OPEKEPE v povezavi z zadevo jezera Karla. Bounakis je med zaslišanjem v preiskovalni komisiji odgovornost poskušal preložiti na sodelavce.

V Grčiji se nadaljujejo protesti kmetov, ki so okrepili blokade. Kmetje iz vzhodne Soluna so zagrozili z blokado letališča Makedonija. Z njimi so se solidarizirali tudi lastniki pogrebnih podjetij iz Soluna, ki so se s pogrebnimi vozili odpravili proti Malgari. Dimitris Kucumbas je ponovno naslovil vprašanje finančne stiske kmetov na premierja. Evropska poslanska skupina KKE je pozvala EU k posredovanju in izpolnitvi zahtev kmetov.

Po predstavitvi knjige Aleksisa Ciprasa z naslovom »Itaka« so se pojavile različne reakcije. Adonis Georgiadis je dogodek pospremil z jedkim komentarjem, češ da je bila vsa ta pompa namenjena zgolj temu, da se znebijo Polakisa. Medtem pa naj bi Giorgos Karameros spremenil strategijo in se obrnil proti Ciprasu, kar naj bi nakazovalo na možnost ustanovitve nove stranke. Cipras je v svojem govoru ostro kritiziral vlado in predstavil svoje predloge za prihodnost.