Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je dokončala dogovor o globalnem minimalnem davku, ki pa vključuje pomembno izjemo za multinacionalne korporacije s sedežem v Združenih državah Amerike. Po določilih končnega načrta, o katerem se je uskladilo skoraj 150 držav, ta podjetja v tujini ne bodo obvezana k plačevanju višjih davkov na dobiček. Sporazum je bil prvotno zasnovan leta 2021 z namenom preprečevanja selitve dobičkov velikih svetovnih podjetij v države z nizko davčno stopnjo oziroma v davčne oaze. Izjema za ameriška podjetja predstavlja pomemben preobrat v večletnih pogajanjih, saj je bil osnovni cilj pobude vzpostavitev pravičnejših pogojev na svetovnem trgu. Čeprav naj bi mehanizem zagotovil minimalno 15-odstotno obdavčitev dobičkov korporacij, bodo ameriški giganti zaradi specifičnih določil sporazuma obdržali trenutni davčni status pri svojem poslovanju na tujih trgih. Odločitev bo verjetno sprožila razprave o učinkovitosti globalnega davčnega okvira, če največji igralci na trgu niso v celoti vključeni v sistem dopolnilnih obdavčitev.

Ameriški javni dolg je januarja 2026 dosegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar predstavlja kritično točko v fiskalni politiki Združenih držav Amerike. Do strmega povečanja zadolževanja je prišlo hitreje, kot so predvidevale neodvisne institucije, k čemur so znatno prispevali pretekli odhodki iz obdobja pandemije in trenutna gospodarska politika. Stroški servisiranja dolga so se v zadnjih šestih letih skoraj potrojili, saj letna plačila obresti zdaj dosegajo raven bilijona dolarjev, kar resno omejuje manevrski prostor zveznega proračuna. Gospodarstvo pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa kaže dvojno podobo. Čeprav so ZDA v letu 2025 zabeležile 4,3-odstotno gospodarsko rast v tretjem četrtletju in so se delniški trgi kljub nestanovitnosti okrepili, se prebivalstvo spopada z naraščajočo negotovostjo. Njegova politika visokih carin, ki so se z povprečnih 2,4 odstotka povzpele na 16,8 odstotka, je sicer prinesla dodatnih 200 milijard dolarjev proračunskih prihodkov, a hkrati povzročila visoko inflacijo in destabilizacijo mednarodnih trgovinskih odnosov. Analitiki opozarjajo, da je ameriška gospodarska prednost v primerjavi s preostalim svetom začela kopneti, saj so napovedi rasti za leto 2026 znižane na 1,7 odstotka.

Ameriški javni dolg je januarja 2026 dosegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar močno presega prejšnje napovedi proračunskega urada. Glavni razlogi za strmo rast dolga so obsežna državna poraba v obdobju pandemije, hkrati pa se stroški servisiranja dolga približujejo bilijonu dolarjev letno. Čeprav je ameriško gospodarstvo v letu 2025 beležilo 4,3-odstotno rast, se v letu 2026 obetajo izzivi zaradi upočasnitve rasti in vztrajne inflacije, ki naj bi po ocenah OECD znašala okoli 3 odstotke. Eno leto po začetku mandata predsednika Donalda Trumpa so mnenja o uspešnosti njegove gospodarske politike deljena. Čeprav so se prihodki od carin v letu 2025 povečali za približno 200 milijard dolarjev, so agresivni uvozni ukrepi povzročili nestabilnost na finančnih trgih in sprožili bojazni pred trgovinskimi vojnami. Indeks S&P 500 je v letu 2025 sicer zrasel za 18 odstotkov, vendar je ameriški kapitalski trg začel zaostajati za svetovnim povprečjem, kar analitiki pripisujejo negotovosti glede prihodnje trgovinske politike in pritiskom na zvezne rezerve.

Združene države Amerike so v januarju 2026 zabeležile nov zgodovinski mejnik v zadolževanju, saj je državni dolg presegel 38,5 bilijona dolarjev. Ta raven zadolženosti je bila prvotno napovedana šele za leto 2030, vendar se je tempo naraščanja močno pospešil zaradi pretekle porabe v času pandemije in aktualnih gospodarskih politik. Letni stroški za obresti so dosegli bilijon dolarjev, kar predstavlja skoraj trikratno povečanje v primerjavi z letom 2020. Podatki kažejo na resno fiskalno obremenitev, saj servisiranje dolga porablja čedalje večji delež zveznega proračuna. Gospodarstvo pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa kaže protislovne rezultate. Čeprav je bila v tretjem četrtletju 2025 zabeležena 4,3-odstotna gospodarska rast, se v letu 2026 napoveduje upočasnitev na 1,7 odstotka. Povprečne carinske stopnje so se z 2,4 odstotka zvišale na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935. Medtem ko so carine v proračun prinesle dodatnih 200 milijard dolarjev, so hkrati povzročile nestabilnost na borzah in ohladitev zaupanja potrošnikov. Indeks MSCI USA je v primerjavi s svetovnim povprečjem zabeležil slabšo donosnost, kar analitiki pripisujejo politični nepredvidljivosti in vplivu trgovinskih vojn na vrednost dolarja.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar močno presega prejšnje napovedi finančnih strokovnjakov. Glavni razlogi za tako strmo rast so dolgotrajne posledice proračunske porabe iz časa pandemije in naraščajoči stroški servisiranja dolga. Letna plačila obresti zdaj dosegajo skoraj bilijon dolarjev, kar predstavlja trikratno povečanje v primerjavi z letom 2020 in močno obremenjuje zvezni proračun. Prvo leto mandata predsednika Donalda Trumpa je prineslo mešane gospodarske rezultate, ki so sprožili precejšnjo negotovost na trgih. Čeprav je ameriško gospodarstvo v tretjem četrtletju 2025 beležilo 4,3-odstotno rast, so napovedi za prihodnji leti manj spodbudne. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) napoveduje upočasnitev rasti na 1,7 odstotka do leta 2026, medtem ko se pričakovana inflacija zvišuje proti 3 odstotkom. Trumpova politika visokih carin, ki so se v povprečju povzpele z 2,4 na 16,8 odstotka, je sicer prinesla približno 200 milijard dolarjev dodatnih proračunskih prihodkov, vendar je hkrati povzročila nestanovitnost na borzah in ohladila zaupanje potrošnikov.

Združene države Amerike so v januarju 2026 dosegle nov mejnik v zadolževanju, saj je javni dolg narasel na rekordnih 38,5 bilijona dolarjev. Ta znesek je bistveno presegel pretekla pričakovanja Odbora za odgovoren zvezni proračun, ki je takšno raven dolga napovedoval šele za leto 2030. Glavni razlogi za pospešeno zadolževanje segajo v obdobje pandemije, ko je država z obsežnimi finančnimi injekcijami podpirala gospodarstvo, trend pa se je nadaljeval pod administracijo predsednika Donalda Trumpa. Gospodarska slika ZDA v začetku leta 2026 ostaja mešana. Čeprav je gospodarstvo v tretjem četrtletju leta 2025 beležilo 4,3-odstotno rast, se vlagatelji in državljani spopadajo z naraščajočimi stroški. Letna plačila obresti na dolg so namreč dosegla bilijon dolarjev, kar predstavlja ogromno obremenitev za proračun. Hkrati so se povprečne carinske stopnje pod Trumpovo politiko »Amerika na prvem mestu« zvišale z 2,4 na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935. Čeprav so carine v proračun prinesle dodatnih 200 milijard dolarjev, so hkrati povzročile nestabilnost v mednarodni trgovini in prispevale k povišanju inflacijskih pričakovanj. Kljub rekordnim vrednostim borznega indeksa S&P 500 v letu 2025 analitiki opozarjajo na ohlajanje rasti. Napovedi OECD kažejo, da se bo gospodarska rast v ZDA leta 2026 upočasnila na 1,7 odstotka, medtem ko naj bi inflacija vztrajala pri 3 odstotkih. Med državljani se širi pesimizem glede prihodnosti, saj se kljub visokim borznim dobičkom soočajo z višjimi cenami življenjskih potrebščin in negotovostjo zaradi trgovinskih sporov s Kitajsko in drugimi partnericami.

Ameriški javni dolg je januarja 2026 dosegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar predstavlja kritično točko v fiskalni politiki Združenih držav Amerike. Do strme rasti prihaja v času, ko letni stroški za obresti na dolg dosegajo bilijon dolarjev, kar resno omejuje zvezni proračun. Trenutna raven dolga je močno presegla prejšnje napovedi Odbora za odgovoren zvezni proračun, ki je takšne številke pričakoval šele okoli leta 2030. Glavni razlogi za tolikšno zadolženost so dolgotrajne posledice proračunske porabe iz časa pandemije in fiskalne politike administracije predsednika Donalda Trumpa. Gospodarstvo ZDA pod Trumpovo administracijo v prvem letu beleži mešane rezultate. Čeprav je rast v tretjem četrtletju leta 2025 znašala 4,3 odstotka, kar je preseglo pričakovanja skupine G7, se vlagatelji in prebivalstvo spopadajo z visoko negotovostjo. Uvedba obsežnih carin, ki so se z povprečnih 2,4 odstotka povzpele na 16,8 odstotka, je sicer prinesla okoli 200 milijard dolarjev dodatnih proračunskih prihodkov, a hkrati povzročila zgodovinska nihanja na borzah. Indeks S&P 500 je aprila 2025 doživel največji enodnevni padec po letu 2020, inflacijska pričakovanja za leto 2026 pa so se zvišala na 3 odstotke. Kritične analize opozarjajo, da so se obljube o "zlati dobi" izkazale za manj bleščeče, saj ameriški borzni trg kljub rasti zaostaja za svetovnim povprečjem. OECD napoveduje upočasnitev rasti na 1,7 odstotka v letu 2026, medtem ko se javna zaskrbljenost glede prihodnosti povečuje. Poleg trgovinskih sporov s Kitajsko in drugimi zaveznicami se Trumpova administracija spopada tudi z napetostmi v odnosu do Federal Reserve, kar dodatno vpliva na stabilnost dolarja in obvezniških trgov.

Združene države Amerike so v januarju 2026 dosegle nov zgodovinski mejnik, ko je javni dolg narasel na 38,5 bilijona dolarjev. Ta znesek je bil po prvotnih projekcijah Odbora za odgovoren zvezni proračun pričakovan šele okoli leta 2030, vendar je bila rast pospešena zaradi obsežne porabe v času pandemije in kasnejših fiskalnih politik. Posebno zaskrbljujoč podatek predstavlja letni strošek obresti za servisiranje dolga, ki se približuje bilijonu dolarjev, kar je skoraj trikrat več kot leta 2020. Gospodarstvo pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa kaže protislovno podobo. Čeprav je bila v tretjem četrtletju 2025 zabeležena 4,3-odstotna rast BDP, se potrošniki spopadajo z višjimi cenami in pesimizmom glede prihodnosti. Trumpova trgovinska politika, ki je povprečne carinske stopnje dvignila z 2,4 na 16,8 odstotka, je sicer v letu 2025 v proračun prinesla dodatnih 200 milijard dolarjev, vendar je hkrati povzročila visoko nestanovitnost na borznih trgih in destabilizirala odnose z mednarodnimi zavezniki. Analize kažejo na ohlajanje ameriškega gospodarstva v primerjavi s preostalim svetom. Medtem ko so svetovni borzni indeksi beležili visoko rast, je ameriški indeks MSCI USA zaostal za svetovnim povprečjem. Napovedi OECD za leto 2026 predvidevajo upočasnitev rasti na 1,7 odstotka in povišano inflacijo pri treh odstotkih, kar povečuje pritisk na administracijo, ki se je v preteklosti že spopadala z napetostmi v odnosu do centralne banke Federal Reserve.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe zaradi domnevne hude nestrokovnosti proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump Powllu očita neracionalno porabo sredstev pri obnovi stavb centralne banke, ki naj bi dosegla rekordnih 4,1 milijarde dolarjev. Predsednik je Powlla označil za popolnega norca in poudaril, da bi morali stroški gradnje biti znatno nižji, hkrati pa je izpostavil lastne gradbene projekte v Beli hiši kot primer učinkovitosti. Dogajanje v začetku leta 2026 zaznamujejo tudi resni pritiski na Trumpovo administracijo zaradi upadanja javnomnenjske podpore med srednjim razredom in latinskoameriškimi volivci. Medtem ko Trump gospodarstvo opisuje kot najmočnejše v zgodovini, borzni indeksi in gospodarske napovedi OECD kažejo na upočasnitev rasti in naraščajočo inflacijo. Poleg kritik na račun gospodarske politike se predsednik sooča z očitki glede svojega zdravstvenega stanja in pogostih obiskov igrišč za golf, ki so davkoplačevalce v letu 2025 stali več kot 110 milijonov dolarjev. Napetosti so se stopnjevale tudi na področju kulture, potem ko je igralec George Clooney zaradi nestrinjanja s Trumpovo politiko prevzel francosko državljanstvo, kar je sprožilo oster odziv bele hiše na družbenih omrežjih.

Kitajski proizvajalec avtomobilov BYD je v letu 2025 uradno postal največji svetovni proizvajalec električnih vozil, s čimer je s prvega mesta izrinil ameriško Teslo. BYD je v letu 2025 dobavil 4,6 milijona električnih vozil, kar predstavlja 7,7-odstotno rast glede na leto 2024, medtem ko je Tesla v istem obdobju zabeležila 1,64 milijona dobav, kar je 9-odstotni upad v primerjavi s predhodnim letom. Za Teslo je to že drugo zaporedno leto upada prodaje, kar vlagatelje sili k preusmeritvi fokusa na prihajajoče projekte, kot sta avtonomni taksi in robot Optimus. Analitiki Deutsche Bank napovedujejo, da bo BYD svojo prednost ohranil tudi v letu 2026, ko naj bi dobavil približno 5,3 milijona vozil. Ameriško gospodarstvo se ob vstopu v leto 2026 sooča z negotovostjo kljub umirjanju inflacije in stabilni gospodarski rasti. Ameriški dolar je v letu 2025 izgubil več kot 12 % vrednosti v primerjavi s švicarskim frankom, predvsem zaradi kaotične trgovinske politike administracije Donalda Trumpa in pritiskov na zvezne rezerve (Fed). Čeprav so se obrestne mere konec leta znižale, trgi ostajajo previdni zaradi napovedanih carin in upočasnitve gospodarske rasti, ki naj bi se po napovedih OECD v letu 2026 spustila na 1,7 %. Kritiki poudarjajo, da so Trumpove obljube o gospodarskem razcvetu v primerjavi z globalnimi trgi prinesle slabše rezultate, saj so ameriške delnice in obveznice zaostajale za svetovnim povprečjem.

Kitajski proizvajalec BYD je v letu 2025 uradno prehitel ameriško družbo Tesla in postal največji svetovni proizvajalec električnih vozil. Podjetje je v preteklem letu dobavilo rekordnih 4,6 milijona vozil, kar predstavlja 7,7-odstotno rast, medtem ko je Tesla zabeležila devetodstotni upad prodaje z 1,64 milijona dobavljenimi vozili. Analitiki napovedujejo, da bo BYD svojo prednost ohranil tudi v letu 2026, ko naj bi dosegli 5,3 milijona dobav, predvsem zaradi močne prisotnosti na mednarodnih trgih. Istočasno se ameriško gospodarstvo pod administracijo predsednika Trumpa spopada z mešanimi signali. Čeprav so se inflacijski pritiski nekoliko umirili, OECD napoveduje upočasnitev gospodarske rasti z 2,4 odstotka na 1,7 odstotka do leta 2026. Vlagatelji izražajo zaskrbljenost zaradi napovedanih carin in nestanovitnosti na borznih trgih, kjer ameriški indeksi zaostajajo za svetovnim povprečjem. Tesla se v luči slabših prodajnih rezultatov vse bolj usmerja v razvoj avtonomnih taksijev in humanoidnih robotov Optimus, da bi povrnila zaupanje delničarjev.

Vodilne južnokorejske finančne skupine, vključno s KB Kookmin in Shinhan, so ob začetku leta 2026 napovedale obsežno preoblikovanje svojih poslovnih modelov, ki se bodo osredotočali na produktivne finance in umetno inteligenco. Predsedniki uprav teh institucij so v novoletnih poslanicah poudarili, da bodo digitalna sredstva in stabilni kovanci, vezani na von, postali ključni stebri njihove dolgoročne konkurenčnosti. Ta premik sovpada z vse večjim institucionalnim sprejemanjem kriptovalute XRP, ki kljub stabilni ceni beleži rekordno nizka stanja na borzah in povečan pritok v namenske sklade ETF, kar nakazuje na močno dolgoročno akumulacijo s strani velikih vlagateljev. Hkrati so britanske oblasti z letom 2026 uvedle stroga pravila glede davčnega poročanja o kriptosredstvih, ki temeljijo na standardih OECD. Po novih predpisih morajo borze in ponudniki denarnic zbirati podrobne podatke o uporabnikih in njihovih transakcijah ter jih posredovati davčnemu uradu (HMRC). Na področju tokenizacije sredstev iz resničnega sveta (RWA) strokovnjaki napovedujejo preboj, saj se tehnologija veriženja blokov vse pogosteje uporablja za zavarovana posojila in poravnave. Azijsko-pacifiška regija ob tem ostaja vodilna pri uvajanju teh inovacij, k čemur prispevajo jasni regulativni okviri in hitra digitalna preobrazba finančnega sektorja.

Združene države Amerike vstopajo v leto 2026 v znamenju gospodarske negotovosti, ki jo narekujejo nepredvidljiva trgovinska politika predsednika Donalda Trumpa, ohlajanje rasti in naraščajoče nezadovoljstvo srednjega razreda. Kljub temu da se je inflacija znižala z vrha, doseženega leta 2022, gospodarske napovedi za prihodnje leto ostajajo pesimistične. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je znižala napoved rasti za ZDA na 1,7 odstotka v letu 2026, medtem ko analitiki opozarjajo na morebiten zastoj najmočnejšega svetovnega gospodarskega motorja zaradi negativnih učinkov carin. Predsednik Trump se obenem sooča s strmim padcem podpore med ključnimi demografskimi skupinami. Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da se je podpora med Američani z letnimi prihodki med 50.000 in 100.000 dolarji od oktobra do decembra znižala za 17 odstotnih točk, kar povzroča nemir v republikanski stranki pred prihajajočimi vmesnimi volitvami. Čeprav Trump trdi, da so gospodarski kazalniki odlični in ankete prirejene, podatki borznega indeksa MSCI USA kažejo, da ameriški delniški trg zaostaja za svetovnim povprečjem, kar spodkopava predsednikove trditve o najmočnejšem gospodarstvu na svetu. Negotovost dodatno povečujejo pričakovane odločitve vrhovnega sodišča glede carin in vprašanja o nadaljnjem ukrepanju ameriške centralne banke Fed.

Svetovno gospodarstvo se je v letu 2026 znašlo na prelomnici, saj se po obdobju visoke inflacije in geopolitičnih napetosti obeti izboljšujejo, vendar ostajajo krhki. Kljub temu da so osrednje banke začele zniževati obrestne mere, kar prinaša olajšanje po dolgotrajnem inflacijskem šoku, stroški izposojanja denarja ostajajo bistveno višji kot v obdobju pred pandemijo. Gospodarska rast se na svetovni ravni upočasnjuje, k čemur prispevajo trgovinski spori, visoka zadolženost držav in negotovost glede trajnosti rasti, ki jo poganja umetna inteligenca. Posebno zahtevne so razmere v državah v razvoju, kjer je stabilizacija, pogosto dosežena s pomočjo programov Mednarodnega denarnega sklada (IMF), razkrila svoje omejitve. Pakistan se na primer spopada s potrebo po vsaj šestodstotni gospodarski rasti za zagotavljanje delovnih mest milijonom novih iskalcev zaposlitve, medtem ko nizka rast povečuje tveganje za družbeno nestabilnost. Globalno gledano so se tveganja iz preteklega leta, kot so trgovinske vojne Donalda Trumpa in konflikti v Ukrajini ter na Bližnjem vzhodu, v letu 2025 izkazala za obvladljiva, vendar v letu 2026 ostajajo ključni dejavnik tveganja, ki bi lahko ponovno zavrl gospodarsko dejavnost.

Medletna rast cen hrane v Sloveniji je po podatkih OECD med najvišjimi v Evropski uniji, saj znaša približno 6,8 %. Kljub temu Eurostatova primerjava kaže, da je hrana v Sloveniji lahko cenejša kot v nekaterih sosednjih državah, kot je Avstrija, vendar zaradi nižjih dohodkov gospodinjstva za hrano namenijo večji delež svojega proračuna.

Podjetje ADP poroča, da se bo neto plača zaposlenih na Nizozemskem zvišala tudi leta 2026, zahvaljujoč ugodnim davčnim ukrepom.

OECD je v svojem poročilu o zdravstvenih reformah v EU opozorila na dolge čakalne dobe in visoke zasebne stroške v avstrijskem zdravstvenem sistemu. Ministrica za zdravje Korinna Schumann in državna sekretarka Ulrike Königsberger-Ludwig (obe SPÖ) sta obljubili izboljšave na področju zdravstvene oskrbe, pri čemer sta poudarili, da je splošna raven oskrbe dobra, vendar so potrebne spremembe za zmanjšanje čakalnih dob in stroškov.

Poročilo OECD za oktober 2025 je pokazalo, da ima Slovenija najvišjo rast cen hrane med državami Evropske unije, saj je v zadnjem letu zabeležila 6,8-odstotno podražitev. Profesor in ekonomist dr. Matej Lahovnik je opozoril na to dejstvo.

Obisk vrtca ima pomemben vpliv na bralne sposobnosti posameznika v odrasli dobi, razlike v kompetencah med tistimi, ki so obiskovali predšolsko ustanovo, in tistimi, ki je niso, pa se povečujejo. To kažejo podrobna poročila raziskave PIAAC, imenovane tudi "PISA za odrasle", ki jo je izvedla OECD. Dolžina obiskovanja vrtca prav tako vpliva na kasnejšo bralno kompetenco.

Raziskava OECD PIAAC, znana tudi kot "PISA za odrasle", je pokazala, da socialno poreklo vse bolj vpliva na bralno učinkovitost odraslih. Največji vpliv ima sicer izobrazba posameznika, sledita pa ji izobrazba staršev in izbira med nižjo srednjo šolo in nižjo stopnjo AHS. Manjši vpliv imajo prvi jezik in obiskovanje vrtca. Raziskava je bila predstavljena na Dunaju.

V Avstriji so priseljenci pogosto bolje izobraženi od domačinov, vendar so pogosto zaposleni pod svojimi kvalifikacijami, tudi zaradi nepriznanih tujih diplom. Raziskava OECD kaže, da priseljenci pogosto živijo v slabših bivalnih razmerah in so bolj izpostavljeni revščini. Kljub temu so razmere redko resnično kritične v mednarodni primerjavi. Študija ne upošteva beguncev iz Ukrajine, ugotavlja pa, da približno petina celotnega prebivalstva Avstrije in četrtina delovno sposobnih ljudi izvira iz tujine.

Romunski predsednik Nicușor Dan je podpisal zakon o spremembi statuta poslancev in senatorjev, ki uvaja register preglednosti interesov (RUTI). Zakon od parlamentarcev zahteva, da 48 ur pred srečanji poročajo o srečanjih s tretjimi osebami, kar naj bi povečalo preglednost in izpolnilo standarde OECD.

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je poslabšala gospodarske obete za Slovenijo. Napoved gospodarske rasti za letos je znižala z 1,6 na 0,9 odstotka, medtem ko naj bi se v letih 2026 in 2027 BDP okrepil za 2,3 odstotka. Kljub znižanju napovedi OECD ocenjuje, da bo rast poganjalo predvsem domače povpraševanje.

Hrvaški minister za gospodarstvo Ante Šušnjar je izjavil, da je povečana inflacija neželeni učinek rasti gospodarstva, plač in potrošnje. Po njegovem mnenju ji glede na trenutno raven pripisujejo prevelik pomen, še posebej ker je Hrvaška sezonsko gospodarstvo, kjer se med turistično sezono ali prazniki poveča potrošnja.

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je sporočila, da je svetovno gospodarstvo kljub trgovinskim vojnam predsednika Donalda Trumpa presenetljivo odporno. OECD napoveduje 3,2-odstotno rast svetovnega gospodarstva v letošnjem letu, kar je sicer rahlo manj od prejšnje napovedi 3,3 odstotka.

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je opozorila, da bo britansko gospodarstvo naslednje leto upočasnilo rast zaradi dviga davkov in omejevanja porabe. Napovedujejo, da bo gospodarska rast s 1,4 odstotka v letošnjem letu padla na 1,2 odstotka v letu 2026. OECD tudi kritizira prizadevanja laburistov za zmanjšanje priseljevanja, saj naj bi to škodovalo gospodarski rasti. Inflation v Veliki Britaniji naj bi bila najvišja med državami G7.

Nemška podjetja v Kitajski se soočajo z vse večjim pritiskom zaradi zaostrenih gospodarskih razmer in ostre konkurence. Podjetja iščejo rešitve za ohranitev poslovanja v regiji.

Nedavno objavljeno poročilo OECD z naslovom Pokojnine na kratko kaže, da so bile projekcije rodnosti skozi leta vedno znova napačne, saj so grobo podcenjevale, koliko se bo rodnost vsakič zmanjšala. Ker sta stopnja rodnosti in pokojninski skladi neločljivo povezana, lahko to povzroči težave v prihodnosti, ko bodo prihodki delavcev v...

Hrvaški Urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (USKOK) je izdal nalog za aretacijo glavnega državnega inšpektorja Andrije Mikulića zaradi suma prejemanja podkupnine. Po nalogu so postopali od četrtka zjutraj. Vlada je Mikulića takoj razrešila s položaja. Poleg Mikulića so aretirali še tri druge osebe, povezane s primerom.

Portugalska je med šestimi državami OECD, kjer pokojnine najbolj obremenjujejo bruto domači proizvod (BDP). Po podatkih OECD javni izdatki za pokojnine na Portugalskem trenutno dosegajo 13 % BDP, kar jo uvršča ob bok državam kot so Avstrija (14,8 %), Francija (13,8 %) in Finska (13,7 %). Največji delež BDP za pokojnine namenjajo Grčija in Italija, kjer ta znaša okoli 16 %.

V Avstriji je pokojninska vrzel med ženskami in moškimi precej višja od povprečja držav OECD, kot kaže poročilo "Pensions at a Glance 2025". Medtem ko se je povprečna razlika med spoloma v državah OECD zmanjšala s približno 28 odstotkov leta 2007 na 22,8 odstotka v lanskem letu, je v Avstriji znašala 35,6 odstotka.

Na vrhu G20 v Južni Afriki so svetovni voditelji sprejeli deklaracijo, ki obravnava globalne izzive, kljub nasprotovanju Združenih držav. Južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa je izjavil, da deklaracija odraža obnovljeno zavezanost multilateralnemu sodelovanju in da skupni cilji presegajo razlike.

Ministrstvo za izobraževanje je napovedalo uvedbo t.i. 'Chancenbonusa' za 400 šol po vsej Avstriji s šolskim letom 2026/27. Predvidenih je do 800 dodatnih delovnih mest za podporo šolam, pri čemer bodo socialni kriteriji vplivali na izbiro šol.

Administracija Trumpa preučuje predlog davčne službe IRS, ki bi ji omogočil dostop do podatkov o kripto valutah, ki jih imajo Američani v tujini. Predlog vključuje pridružitev globalnemu okviru za poročanje o kripto premoženju (CARF), ki ga je leta 2022 ustanovila OECD. CARF zahteva od držav članic, da si samodejno izmenjujejo informacije o državljanih, ki imajo kripto valute, s ciljem preprečevanja davčnih utaj. Večina držav G7 je že sprejela ta okvir.

Avstrija je po poročilu OECD "Zdravje na kratko 2025", objavljenem v četrtek, še naprej med državami z najvišjo porabo nikotina in alkohola. Več kot petina prebivalcev države dnevno kadi, poraba alkohola pa precej presega mednarodno povprečje. Po drugi strani pa Avstrijci niso najbolj navdušeni nad cepljenjem.

Dunaj načrtuje širitev ambulantne zdravstvene oskrbe do leta 2030. Mesto bo povečalo število regionalnih zdravstvenih centrov s 70 na 169 in zagotovilo 500 dodatnih postelj za remobilizacijo in akutno geriatrijo. Cilj je povečati število dnevnih bolnišničnih mest za več kot 50 odstotkov. Peter Hacker, mestni svetnik za zdravje, je poudaril, da ima ambulantna oskrba prednost pred bolnišnično.

Realni dohodek na prebivalca v državah OECD se je v drugem četrtletju 2025 povečal za 0,4 %, medtem ko je realni BDP na prebivalca rasel nekoliko hitreje, za 0,5 %, je objavila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Obe meritvi sta pospešili rast v primerjavi s prejšnjim četrtletjem, ko sta rasli za 0,1 %. Med državami G7 se je dohodek gospodinjstev opazno povečal.

OECD je ponovno opozorila na premajhno ambicioznost Evropske unije pri podnebnem varstvu in izraža zaskrbljenost zaradi morebitnih resnih gospodarskih posledic. Podnebne katastrofe so že povzročile znatno škodo.

Države OECD beležijo rekordno število prošenj za azil, a manj trajnega priseljevanja. Na trgu dela se pojavljajo neenakosti, saj se migranti pogosto srečujejo z ovirami pri zaposlitvah in prejemajo nižje plače.

Venezuela in Kolumbija sta leta 2024 vodili po številu prošenj za azil iz Latinske Amerike v razvitih državah, pri čemer je devet držav iz te regije med glavnimi prosilci, kaže poročilo OECD. Venezuela je z skoraj 245.000 prosilci na vrhu držav izvora znotraj OECD, sledi pa ji Kolumbija s skoraj 157.000 prosilci. Večina prošenj iz Latinske Amerike je bila usmerjena v Združene države.

Avstrijski učitelji so na splošno zadovoljni s šolskim ozračjem, kaže študija OECD TALIS 2024, kjer 96 odstotkov poroča o dobrih odnosih med učitelji in učenci. Vendar pa sta se v primerjavi z letom 2018 povečala vandalizem in nasilje, pojavlja se več učencev z vedenjskimi težavami, pogosto pa je prisotno tudi ustrahovanje. V primerjavi z ostalimi državami OECD in EU, se Avstrija ne izstopa.

Raziskava OECD TALIS 2024 je pokazala, da je velika večina učiteljev zadovoljna s svojim delom, vendar se mnogi spopadajo s stresom zaradi administrativnih obveznosti, dodatnih nalog in disciplinskih težav. V Avstriji je 93 % učiteljev zadovoljnih, kar je sicer manj kot leta 2018, a še vedno nad povprečjem OECD. Švedski učitelji poročajo o podobnem zadovoljstvu, kljub stresu in neredu v šolah. Hkrati pa študija kaže, da se v Avstriji le 42 % mladih učiteljev po končanem izobraževanju počuti dobro pripravljenih na praktično poučevanje, kar je precejšen padec v primerjavi z letom 2018, ko jih je bilo 79 %.

Kitajska povečuje svoj vpliv na globalnem trgu energije, saj je njen izvoz tehnologije za čisto energijo dosegel rekordnih 20 milijard ameriških dolarjev v avgustu. To presega ameriški izvoz nafte in plina, ki je do julija znašal 80 milijard dolarjev, medtem ko je kitajski izvoz zelene tehnologije v istem obdobju dosegel 120 milijard dolarjev. Več kot polovica kitajskega izvoza električnih vozil prihaja iz držav zunaj OECD.

Donald Trump je v Beli hiši zamenjal portret Joeja Bidna z "napravo za podpisovanje". Recep Tayyip Erdoğan se je v Beli hiši srečal s Trumpom na pogovorih med ZDA in Turčijo.

Članki obravnavajo različne teme, od ciklov inovacij in špekulacij na trgih, napovedi šibke rasti svetovnega gospodarstva do uspeha umetne inteligence pri odkrivanju finančnih goljufij. Posebej je izpostavljena evforija vlagateljev glede umetne inteligence in njena potencialna vloga pri tržnih zlomih. Svetovni gospodarski forum napoveduje šibko rast v letu 2026, medtem ko v Veliki Britaniji umetna inteligenca pomaga pri vračilu skoraj 500 milijonov funtov v boju proti goljufijam.

Poslovna rast v ZDA se je septembra upočasnila, saj so višje tarife zmanjšale zmožnost podjetij za dvig cen. OECD je izboljšal napoved globalne rasti za leto 2025 na 3,2 %, pri čemer izpostavlja odpornost trgov v vzponu, naložbe v umetno inteligenco v ZDA in fiskalno podporo na Kitajskem. Predsednik ameriške centralne banke Powell opozarja na tveganja za zaposlovanje v ZDA. V Avstraliji se pričakuje rast cen, kar bo vplivalo na odločitve avstralske centralne banke glede obrestnih mer.

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je sporočila, da svetovna gospodarska rast ostaja močna, vendar se bo polni učinek ameriških uvoznih carin še občutil. Investicije v umetno inteligenco trenutno podpirajo gospodarsko aktivnost v ZDA, medtem ko fiskalna podpora blaži upočasnitev rasti na Kitajskem.

Španija je povečala napoved gospodarske rasti za leto 2024 na 3,5 %, kar je 0,3 odstotne točke več od prejšnje ocene, medtem ko je bila rast BDP v letu 2023 znižana. Nasprotno pa Svet za javne finance (CFP) znižuje napoved gospodarske rasti Portugalske na 1,9 % v letu 2025, kar je manj od vladnega cilja 2,1 %, zaradi zmanjšanja javnih naložb in izvoza. Prav tako se pričakuje nižja rast BDP v prihodnjem letu.

Julija je bila inflacija cen hrane v Sloveniji med najvišjimi v Evropi. Po podatkih OECD so bile cene hrane za 7,7 odstotka višje kot leto prej, kar Slovenijo uvršča na četrto mesto med državami z najvišjo inflacijo hrane, za Turčijo, Estonijo in Japonsko. Rast cen je precej nad povprečjem držav OECD, ki znaša 4,5 odstotka.

V Avstriji se povečuje število učencev, ki so precej starejši od večine svojih sošolcev. Razlogi za to so ponavljanje razredov in uvedba ločenih tečajev nemščine za otroke priseljencev, kažejo podatki OECD študije "Pogled na izobraževanje". Delež "prestarostnih" otrok in mladostnikov se je v osnovnih šolah med letoma 2015 in 2023 povečal.