Predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen, je pozdravila odobritev sporazuma EU-Mercosur in ga označila za zgodovinski trenutek, ki ustvarja največje območje proste trgovine na svetu. Po 25 letih pogajanj so veleposlaniki 27 držav članic EU potrdili sporazum, kljub zadržkom Pariza.

V grškem parlamentu je bil poimensko izglasovan zakon ministrstva za obrambo, ki zaostruje težave vojakov in še bolj prilagaja oborožene sile pripravam na vojno zveze NATO in EU. Poslanci so razpravljali o preoblikovanju oboroženih sil v gibljive enote, ki bi se lahko takoj odzvale na različne situacije. Poudarili so, da želi vlada ustvariti "morilski stroj" za interese kapitala in poslovnih skupin po vzoru ZDA.

Grški kmetje so zaostrili proteste z 48-urnimi blokadami cest po vsej Grčiji, ker menijo, da vladne napovedi niso zadostne. Podpredsednik vlade Kostis Hatzidakis je izrazil upanje v rešitev in zagotovil, da vlada ne bo ostala le opazovalec. Sočasno je državni tožilec zahteval aretacijo protestnikov, ki ovirajo promet. Opozicija, kot je poslanec Famelos, je kritizirala vlado, rekoč da je njena politika zapustila primarni sektor.

Predsednik grške opozicijske stranke PASOK-Gibanje za spremembe Nikos Andrulakis je ob robu verskega obreda v Carigradu podal izjavo o političnih in družbenih ciljih svoje stranke. Izrazil je željo, da bi leto 2026 prineslo številne pozitivne spremembe, ki bi vodile do družbe z manj neenakostmi in večjo socialno pravičnostjo. Andrulakis je poudaril, da si prizadeva za ustvarjanje boljših obetov za vse grške državljane. Njegov nagovor je vključeval vizijo o pravičnejši porazdelitvi blaginje in krepitvi socialne države v prihodnjih dveh letih. Politični analitiki te izjave razumejo kot del širše strategije stranke PASOK, ki želi okrepiti svoj položaj na grškem političnem prizorišču in se predstaviti kot verodostojna alternativa trenutni vladi. Andrulakis je izpostavil potrebo po strukturnih reformah, ki bi zmanjšale prepad med revnejšimi in bogatejšimi sloji prebivalstva.

Grško socialistično gibanje PASOK je ob prvi obletnici smrti nekdanjega predsednika vlade Kostasa Simitisa izdalo uradno izjavo, v kateri so se poklonili njegovi politični zapuščini. Stranka je poudarila njegovo neomajno predanost viziji pravične družbe brez neenakosti ter prizadevanja za vzpostavitev močne Grčije v samem jedru Evropske unije. Simitisovo obdobje so označili kot čas odgovornega sprejemanja odločitev in dinamičnega približevanja standardom razvitih evropskih držav. V izjavi so izpostavili, da se je nekdanji premier pogumno spopadal s sistemskimi pomanjkljivostmi in si prizadeval za modernizacijo države. Njegovo delo po mnenju stranke ostaja vir navdiha za prihodnje generacije politikov, saj je s svojimi reformami Grčijo trdno zasidral v evropske integracije. Simitis je v svojem mandatu zagovarjal načela odgovornosti in strateškega sodelovanja z drugimi članicami EU, kar v PASOK-u vidijo kot ključni del njegove dediščine, ki jo nameravajo še naprej spoštovati.

Tiskovni predstavnik grške vlade Pavlos Marinakis je ostro obsodil stališča opozicijskih strank SYRIZA in PASOK glede nedavne aretacije venezuelskega voditelja Nicolasa Madura s strani Združenih držav Amerike. Marinakis je v uradni izjavi opoziciji očital ideološko zaslepljenost in plitkost, ki po njegovih besedah prevladujeta nad odgovornostjo, ki jo zahtevajo trenutne mednarodne okoliščine. Kritika je sledila po tem, ko je premier Kiriakos Micotakis podal izjave o razvoju dogodkov v Venezueli, na kar sta se odzvali obe največji opozicijski stranki. Vladni predstavnik je izpostavil, da je bil odziv stranke SYRIZA pričakovan zaradi njenih dolgotrajnih vezi z Madurovim režimom, medtem ko je stališče stranke PASOK označil za posebej problematično. Marinakis je poudaril, da PASOK v svoji izjavi ni niti z besedo omenil diktatorske narave Madurovega režima, kar je sicer izpostavila večina evropskih voditeljev in visokih uradnikov. Po mnenju grške vlade takšna drža opozicije kaže na pomanjkanje državniške drže pri ključnih zunanjepolitičnih vprašanjih in neusklajenost s širšim evropskim konsenzom o vprašanju Venezuele.

Grški kmetijski minister Kostas Tsiaras je kmete in živinorejce ponovno pozval k prenehanju cestnih blokad in vrnitvi za pogajalsko mizo. Minister je poudaril, da pot dialoga ne predstavlja poraza ali umika, temveč najvišjo stopnjo odgovornosti do državljanov. Po navedbah vlade je bilo od 27 kmetijskih zahtev že 16 v celoti izpolnjenih, medtem ko se preostale nanašajo na področja, ki zahtevajo podrobnejšo obravnavo. Med ključnimi ukrepi, ki jih je vlada že izvedla, so nižje cene električne energije za kmetijstvo, podpora za pšenico in bombaž ter izplačilo 100-odstotnih odškodnin preko sklada ELGA. Kljub vladnim zagotovilom o finančni podpori v višini 3,82 milijarde evrov v letu 2025 kmetje po državi napovedujejo nove protestne aktivnosti. Za nedeljo je v Malgari sklicana vsesplošna kmetijska konferenca, na kateri bodo razpravljali o morebitnem stopnjevanju ukrepov po prazniku Svetih treh kraljev. Predstavniki kmetov trdijo, da vlada ni podala vsebinskih odgovorov na njihove najbolj kritične težave, zlasti glede trošarin na nafto in stabilizacije trga. Politično dogajanje dodatno zaostruje opozicijska stranka PASOK, katere predsednik Nikos Androulakis opozarja na institucionalno in socialno krizo ter poziva k političnim spremembam, saj naj bi gospodarstvo po izteku sredstev iz sklada za okrevanje prehajalo v obdobje stagnacije.

Podpredsednik grške vlade Kostis Hadzidakis se je ostro odzval na navedbe opozicijske stranke PASOK, ki jih je označil za kombinacijo nepoznavanja dejstev in demagogije. Spor med vladno stranjo in opozicijo se je zaostril po objavi Hadzidakisa na družbenih omrežjih, v kateri je obravnaval aktualne proteste kmetov v Grčiji. Urad podpredsednika vlade je v izjavi za javnost poudaril, da so trditve opozicije zavajajoče in ne odražajo dejanskega stanja glede neposrednih plačil in vladne kmetijske politike. Besedni dvoboj med uveljavljenima političnima poloma se odvija v času, ko se grška vlada spopada s pritiski kmetijskega sektorja, ki zahteva večjo podporo in ugodnejše pogoje za delo. Hadzidakis vztraja, da so ukrepi vlade premišljeni in strokovno utemeljeni, medtem ko opozicijsko stranko PASOK obtožuje izkoriščanja kmečkih nemirov za pridobivanje političnih točk brez realnih rešitev. Napetosti med stranema se stopnjujejo, saj kmetijski sektor ostaja pomembno vprašanje notranjepolitične stabilnosti v državi.

Grška opozicijska stranka PASOK je v seriji javnih izjav ostro kritizirala vlado Kiriakosa Micotakisa in desničarsko stranko Grška rešitev (Elliniki Lysi), ki jo vodi Kiriakos Velopulos. Glavno jabolko spora ostajajo očitki o domnevnem sodelovanju med vladajočo Novo demokracijo in stranko Grška rešitev pri spreminjanju sestave neodvisnega organa za zagotavljanje tajnosti komunikacij (ADAE). PASOK trdi, da sta stranki sodelovali, da bi vplivali na preiskavo v škandal s prisluškovanjem, ki že dalj časa pretresa grško politično prizorišče. PASOK je stranko Velopulosa označil za nekakšnega zaščitnika oziroma orodje vlade, ki prevzema odgovornost za dejanja Micotakisa. Poleg ustavnih in institucionalnih vprašanj se je politični konflikt razširil tudi na gospodarsko področje. PASOK je podpredsedniku vlade Kostisu Hacidakisu očital sprevračanje dejstev glede stanja v kmetijstvu. Medtem ko vlada trdi, da kmetijski sektor v zadnjih sedmih letih cveti, opozicija poudarja, da gre le za vladno propagando, ki ne odraža realnih težav kmetov. Stranka Grška rešitev je na očitke odgovorila s protiobtožbami, da je prav PASOK tisti, ki v parlamentu pogosto glasuje za vladne predloge in s tem dejansko deluje kot opora trenutni oblasti. Te napetosti kažejo na poglobitev politične polarizacije v Grčiji glede vprašanj neodvisnih institucij in ekonomske politike.

Grški minister za nacionalno gospodarstvo in finance Kiriakos Pierrakakis je v ekskluzivni izjavi za tiskovno agencijo APE-MPE izpostavil optimistične obete za grško gospodarstvo v letu 2026. Po njegovih besedah bo država leto 2026 začela z zrelim, navzven usmerjenim in dinamičnim gospodarstvom, ki bo temeljilo na rasti, novih investicijah ter izboljšanju življenjskega standarda državljanov. Minister je poudaril, da se bo uspeh gospodarskih politik meril predvsem z neposrednimi koristmi za prebivalstvo. Pierrakakisove napovedi sledijo njegovemu pregledu gospodarskih dosežkov iz leta 2025, ko je izpostavil izvedene strukturne reforme. Medtem ko vlada napoveduje obdobje blaginje in stabilnosti, opozicija ostaja kritična. Predsednik stranke PASOK Nikos Andrulakis je namreč ob vstopu v novo leto opozoril, da bo leto 2026 prelomno predvsem zaradi razblinjanja iluzij o dejanskem gospodarskem razvoju, s čimer se je odzval na vladni optimizem. Kljub različnim političnim interpretacijam minister vztraja, da bo Grčija v prihodnjem letu utrdila svojo vlogo dinamičnega gospodarskega akterja v regiji.

Grški politični in državni vrh se je 1. januarja 2026 udeležil slovesne novoletne doksologije v atenski metropolitanski katedrali. Dogodka so se udeležili predsednik republike Konstantinos Tasulas, premier Kiriakos Micotakis, predsednik parlamenta Nikitas Kaklamanis in vodja opozicije Nikos Andrulakis. Po verskem obredu sta predsednik države in premier nadaljevala druženje v znani kavarni Da Capo na trgu Kolonaki, kjer se jima je pridružilo več visokih politikov in gospodarstvenikov. Med neformalnim srečanjem je premier Micotakis razkril osebno novico, da je njegov sin Konstantinos zaprosil za roko priznano grško teniško igralko Mario Sakari, poroka pa je načrtovana za leto 2027. Na političnem področju je predsednik vlade izrazil namero za takojšnje iskanje konsenza s stranko PASOK glede imenovanja vodilnih v neodvisnih državnih organih. Premierjev poziv sledi njegovi novoletni poslanici, v kateri je že dan prej poudaril nujnost narodnega soglasja in premagovanja kroničnih težav države. Razprava v kavarni se je dotaknila tudi morebitnih sprememb zakonodaje, ki bi olajšale glasovanje v parlamentu za ključna imenovanja.

Predsednik grške opozicijske stranke PASOK-Kanal sprememb Nikos Andrulakis je v svoji novoletni poslanici poudaril, da bo leto 2026 za Grčijo ključno leto, ko se bodo končale vse iluzije glede gospodarskega razvoja. Po njegovih besedah se bo takrat zaključilo obdobje financiranja iz sklada za okrevanje in odpornost, kar bo državo prisililo v iskanje nove razvojne poti. Andrulakis je v nagovoru ob koncu leta 2025 pozval k velikim političnim spremembam, ki bi Grčiji omogočile stabilnejšo prihodnost. Vodja socialistov je izpostavil, da se država trenutno nahaja na razpotju, saj se bo morala kmalu soočiti z realnostjo po izteku evropskih sredstev. Kritično je ocenil trenutno politično smer in poudaril potrebo po novi strategiji, ki ne bo temeljila na začasnih finančnih prilivih. Njegove izjave nakazujejo na stopnjevanje predvolilne retorike in pripravo stranke PASOK na prevzem vodilne vloge v grškem političnem prostoru v prihajajočem obdobju.

Grški organi pregona so razkrili nove podrobnosti v preiskavi umora 87-letne Eleni Papadopoulou, vdove nekdanjega ministra stranke PASOK Giannisa Papadopoulosa. Za njenega 60-letnega sina, ki je bil aretiran v luksuzni atenski četrti Kolonaki, je sodišče po zaslišanju odredilo pripor. Preiskava kaže, da je osumljenec mamo pred smrtjo fizično trpinčil, motiv za dejanje pa naj bi bilo koristoljubje oziroma prisvojitev družinskega premoženja. Po navedbah preiskovalcev se je obtoženec po umoru pripravljal na pobeg v tujino. Nove priče so potrdile, da je žrtev pred smrtjo živela v nevzdržnih razmerah in bila tarča nenehnih nasilnih izpadov svojega sina. Čeprav so dogodek iz januarja 2022 sprva obravnavali kot nesrečo s požarom, so nove forenzične analize in pričevanja privedli do prekvalifikacije kaznivega dejanja v naklepen umor. Obtoženec, ki je v preteklosti že imel stike s policijo, je pred preiskovalnim sodnikom krivdo zanikal, vendar so bili zbrani dokazi o finančnih sporih in fizičnem nasilju dovolj za odreditev pripora.

Predsednik grške opozicijske stranke PASOK-Gibanje za spremembe Nikos Androulakis je v prostorih stranke v Pireju sprejel delegacijo bratovščine s Kefalonije in Itake, ki mu je ob koncu leta tradicionalno zapela novoletne kolednice. Androulakis je ob tej priložnosti izmenjal praznična darila in dobre želje z udeleženci ter v javni izjavi poudaril svoja pričakovanja za prihodnost države. Izrazil je željo, da bi bilo leto 2026 za celoten grški narod leto blaginje, stabilnosti, upanja in novih priložnosti, saj so prebivalci za seboj pustili izjemno težko obdobje gospodarskih in socialnih preizkušenj. Politični vodja je v svojem nagovoru poudaril, da si Grčija po letih varčevanja in kriz zasluži stabilno pot k razvoju, ki bo vključevala vse sloje prebivalstva. Dogodek, ki je potekal v sproščenem prazničnem vzdušju, je Androulakis izkoristil za utrjevanje vezi z lokalnimi skupnostmi in poudarjanje socialne komponente svojega političnega programa. Obisk v Pireju predstavlja nadaljevanje njegovih prazničnih aktivnosti, s katerimi želi PASOK predstaviti kot ključno alternativo trenutni oblasti v pričakovanju prihodnjih političnih izzivov v letu 2026.

Grški organi pregona so tri leta po smrti 87-letne Eleni Papadopoulou, vdove nekdanjega ministra stranke PASOK Giannisa Papadopoulosa, primer prekvalificirali v umor. Tragični dogodek iz januarja 2022, ki so ga sprva obravnavali kot nesrečo v požaru na njenem domu v atenskem predelu Kolonaki, je dobil dramatičen preobrat po razkritju novih forenzičnih dokazov. Policija je na podlagi ugotovitev, da je bila žrtev pred požarom omamljena s prevelikim odmerkom pomirjeval, odvzela prostost njenemu 60-letnemu sinu. Preiskovalci sumijo, da je bil motiv za dejanje finančne narave, požar pa naj bi bil podtaknjen z namenom prikritja sledi kaznivega dejanja. Osumljeni sin se je pred preiskovalnim sodnikom že začel zagovarjati glede obtožb o naklepnem umoru. Primer je v grški javnosti sprožil veliko zanimanja zaradi ugleda družine pokojnega ministra in brutalnosti domnevnega dejanja, ki je bilo več let skrito pod pretvezo nesreče.

Grška opozicijska stranka PASOK je uradno zavrnila povabilo premierja Kiriakosa Micotakisa na srečanje, ki bi bilo namenjeno imenovanju novih vodstev neodvisnih državnih organov. Predstavniki stranke pod vodstvom Nikosa Andrulakisa so poudarili, da vprašanja neodvisnih institucij ne smejo postati predmet političnega barantanja za zaprtimi vrati. Namesto tega predlagajo pregleden postopek v parlamentu, ki bi temeljil na javni predstavitvi življenjepisov kandidatov in upoštevanju ustavnih določil o delovanju konference predsednikov parlamenta. Stranka PASOK vztraja, da je takšen pristop edini način za zagotovitev meritokracije in povrnitev zaupanja v demokratične institucije, ki so bile po njihovih navedbah v preteklosti tarča napadov vladajoče Nove demokracije. Znotraj same stranke PASOK pa se spopadajo z notranjimi trenji, saj je župan Aten Haris Dukas kritiziral trenutno vodstvo pod Andrulakisom. Dukas je opozoril, da avtonomna pot stranke ne sme pomeniti samoizolacije, in se zavzel za bolj vključen ter odprt dialog z družbo. Kljub notranjim nesoglasjem pa je Dukas izključil možnost kakršnega koli sodelovanja z vladajočo stranko Nova demokracija, saj meni, da politika premierja Micotakisa spodbuja delitve med socialnimi skupinami. Napetosti med vlado in opozicijo glede neodvisnih organov odražajo širšo politično nestabilnost v državi, ki jo dodatno obremenjujejo pretekle preiskave korupcijskih škandalov.

Predstavnica za tisk Nove demokracije, Aleksandra Sdoukou, je ostro kritizirala opozicijo in stranko PASOK zaradi izjav Kostasa Tsukalasa. Sdoukoujeva je poudarila, da je ena največjih težav opozicije, da si prizadeva najti karkoli, s čimer bi nasprotovala vladi, in če tega ne najde, si to izmisli.

V starosti 97 let je umrla Sýlva Akríta, pomembna osebnost grške politike, ustanovna članica stranke PASOK in nekdanja ministrica. Bila je tudi mati Élene Akríta. Sýlva-Káiti Akríta je bila rojena v Solunu leta 1928 in je služila kot poslanka in podsekretarka za zdravje, socialno varstvo in socialno zavarovanje.

Poslanka Nove demokracije, Maria Syrengela, je napovedala tožbo proti Zoe Konstantopoulou, predsednici stranke Plefsis Eleftherias, zaradi obrekovanja. Syrengela trdi, da Konstantopouloujeva lažno zatrjuje, da je bila Kalliopi Semertzidou njena sodelavka, kljub večkratnim zanikanjem. Syrengela je poudarila, da Konstantopouloujeva vztraja pri širjenju neresnic in da njen odvetnik že izvaja pravne postopke za zaščito njene časti in ugleda.

Medtem ko so se nadaljevali protesti grških kmetov ob božičnih praznikih, so se pojavili zastoji, na primer 10-kilometrski zastoj pri vozlišču Ritsona zaradi blokad in preusmeritve prometa. Policija ne dovoli prometa po državni cesti z ovirami, medtem ko KKE (Komunistična partija Grčije) obtožuje vlado, da zapira ceste, ki jih kmetje puščajo odprte, in da poskuša obrniti javnost proti protestnikom.

Grški kmetje so nadaljevali s protesti in za 22. dan zapored odprli cestninske postaje na avtocesti Atene-Solun, da bi omogočili brezplačen prehod voznikom. Kmetje iz Evie in Tebe so odprli cestninsko postajo Afidnes. Kmetje so se odločili, da ne bodo dvignili zapornic cestninske postaje Oraiokastro v Solunu. Napovedali so tudi blokado tunelov Tempe za tovornjake v ponedeljek.

Grški kmetje so po vsej državi zaostrili proteste po vsenacionalnem srečanju v Serresu. Blokade so se razširile na območje Soluna, vključno z blokado električne energije do Soluna pri Malgari. Protesti z blokadami se nadaljujejo tudi v Zahodni Makedoniji, na mejnih prehodih s Severno Makedonijo in Bolgarijo.

PASOK trdi, da je molk grške vlade glede razkritij v sojenju o vohunski programski opremi "Predator" razkrivajoč njene krivde. Poudarjajo, da postopek razkriva poskuse vlade, da bi prikrila škandal. PASOK je še dejal, da je lutka podjetja Krikel pričala, da je bila parlamentarna preiskovalna komisija leta 2023 manipulirana. Novinarji, ki so preiskovali primer, poročajo o skupnem centru za obveščevalno službo EYP in Predator, kar po mnenju PASOK meče dvom na trditve predsednika vlade, da ni bil seznanjen s škandalom.

PASOK obtožuje Novo demokracijo (ND), da spodkopava preiskovalno komisijo za OPEKEPE (Plačilna agencija za skupno kmetijsko politiko) z razkrivanjem vsebine izjave Stavrosa Papastavrosa med njegovo izpovedjo. PASOK izraža zaskrbljenost glede verodostojnosti priče in samega postopka.

Opozicija je ostro kritizirala vlado zaradi škandala v OPEKEPE. Kostas Tsukalas je izjavil, da vlada poskuša ustvariti amnezijo glede škandala v grški družbi in se sprašuje, kako so lahko ministri po volilni kampanji sproščeno gledali nogomet na domu Manolisa Ksilurisa. Viri iz PASOK so trdili, da je se je g. Bratakos pridružil seznamu ministrov, ki ne vedo, kako je prišlo do škandala OPEKEPE, in da naj bi poskušal prepričati, da na srečanjih v Maksimosu sploh ni bilo govora o transparentnosti v OPEKEPE.

Novinar Nikos Giannopoulos je izjavil, da je prejel dva močna udarca v zatilje in padel na tla. Grško združenje novinarjev (ΕΣΗΕΑ) je obsodilo napad in poudarilo, da je bil Giannopoulos udarjen v glavo. Nikos Papas naj bi zapustil Strasbourg, da bi se izognil aretaciji. Zoper Papasa sta sicer že vloženi dve zahtevi za odvzem imunitete.

Nikos Papas, evropski poslanec stranke SIRIZA, je v Strasbourgu fizično napadel novinarja Nikosa Janopulosa. Predsednik stranke SIRIZA, Sokratis Famelos, je predlagal njegovo izključitev iz stranke. Vlada je SIRIZO obtožila, da je pred tem ignorirala Papasovo neprimerno vedenje. Objavljeni so bili tudi primeri Papasovega preteklega neprimernega vedenja, vključno z grožnjami in žalitvami.

V preiskovalni komisiji za OPEKEPE je bil zaslišan minister Akis Skercos, ki je zanikal kakršnokoli formalno ali dejansko pristojnost v zvezi z zadevami kmetijskega razvoja. Poudaril je, da ni vpleten v zadevo in da njegovo ime ni omenjeno v izjavah ali dokumentih. Med zaslišanjem je prišlo do burne izmenjave mnenj med Skercosom in poslanko Zoi.

Grški politiki iz vrst PASOK in SYRIZA so ostro kritizirali izjave Georgiosa Milonakisa med zaslišanjem o škandalu OPEKEPE. Viri iz PASOK so dejali, da je Milonakis poskušal predstaviti škandal kot "kronično patologijo", medtem ko so viri iz SYRIZA njegovo zaslišanje označili za "zbirko selektivnih molkov in laži", ki ne morejo prikriti resnice. Poudarili so, da je Milonakisova "pravica do molka" in "nevednost" razkrila Maximos.

V grškem mestu Halandri so aretirali mladoletnega sina poslanca stranke PASOK Michálisa Katrínisa, ker je vozil avtomobil brez vozniškega dovoljenja. V vozilu je bilo še pet mladoletnikov. Sojenje bo sledilo.

V Halandriju so aretirali šest mladoletnikov po policijski preiskavi. Med aretiranimi je bil tudi 16-letni sin poslanca PASOK-a, Mihalisa Katrinisa, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja. Pri prijatelju aretiranega so našli nož.

V grškem parlamentu je potekala burna razprava o državnem proračunu za leto 2026, kjer sta se spopadla Nikos Papatanasis in Pavlos Polakis glede izvolitve Kyriakosa Pierrakakisa v Eurogroup. Polakis je kritiziral Pierrakakisa in vlado, medtem ko je Papatanasis branil imenovanje in opozarjal na preteklo podporo opozicije Varufakisu.

V grškem parlamentu je prišlo do napetosti med preiskovalno komisijo OPEKEPE, kjer je Makarios Lazaridis obtožil Zoe Konstantopoulou verbalnega napada in jo obtožil žaljivk. Lazaridis je tudi poročal o grozilnih elektronskih sporočilih, ki so jih prejeli poslanci Nove Demokracije, medtem ko je Konstantopoulou poklicala policijo zaradi domnevnih incidentov med zaslišanjem. Poleg tega je Lazaridis razkril aretacijo direktorja EAS Heraklion, G. Lambrakisa, zaradi nezakonitih subvencij OPEKEPE.

Po aretaciji Mirona Hiletzakisa zaradi škandala OPEKEPE sta si Nova Demokracija in PASOK izmenjala obtožbe. Nova Demokracija je izjavila, da je bil Hiletzakis neaktiven član že leta in je bil izbrisan, medtem ko je PASOK objavil videoposnetek, ki naj bi dokazoval nasprotno, in trdi, da je bil Hiletzakis, domnevni vodja mreže subvencij na Kreti, maja 2025 prisoten na dogodku Nove Demokracije.

Nemški mediji so obširno poročali o izvolitvi Kyriakosa Pierrakakisa za predsednika Eurogroup in izpostavili napredek Grčije od obdobja Varufakisa. Marios Papadopoulos, predsednik Gospodarske zbornice v Solunu, je izvolitev označil za dokaz pozitivne poti države. V parlamentu pa se je začela razprava o državnem proračunu za leto 2026, ki ga je N. Karathanasopoulos kritiziral zaradi nalaganja novih bremen ljudem v imenu vojne ekonomije in fiskalnih prioritet.

V preiskovalni komisiji o škandalu OPEKEPE je poslanec Nove demokracije, Hristos Bukoros, zanikal vpletenost in trdil, da njegovo ime v arhiviranem primeru ni relevantno. Viri Sirize so izjavili, da Bukoros prikriva Megaros Maksimos in da je vsak kamenček povezan z 'modrimi'. Poslanec PASOK, Manolis Hnaris, je bil prav tako zaslišan, pri čemer so vsi vpleteni zanikali védenje o škandalu.

Handelsblatt ocenjuje, da ima grški minister za gospodarstvo in finance Kiriakos Pierrakakis "dobre možnosti" za vodenje Eurogroup. Časnik poudarja, da bi njegova izvolitev po dolžniški krizi poslala močno sporočilo. Članek tudi pojasnjuje naloge in vlogo predsednika Eurogroup, ki jih bo Pierrakakis opravljal.

Po zaslišanju Ξylourisa so 'modri' poslanci prejeli grozilna e-poštna sporočila. Makários Lazarídis je obtožil Žoí Konstantopoúlou seksističnega in vulgarnega napada na Sirengelo, rekoč, da parlament ni prostor za predstave in poceni populizem. Lazaridis jo je tudi obtožil, da spodkopava institucionalni red in jo označil za odgovorno, če se bo kateremu od poslancev stranke Nova demokracija kaj zgodilo. Lazaridis je tudi izjavil, da je eden izmed aretiranih v operaciji ELAS na Kreti zaradi nezakonitih subvencij OPEKEPE kuma Nikosa Androulákisa, medtem ko je Apostolákis izjavil, da je vodja funkcionar stranke Nova demokracija.

Grški premier Mitsotakis je izrazil ponos ob izvolitvi finančnega ministra Kyriakosa Pierrakakisa za predsednika Eurogroup. Pierrakakis je poudaril, da so stare delitve v Evropi izginile. Izvolitev grškega finančnega ministra bi bila pred desetimi leti, ko je bila država v globoki krizi, nepredstavljiva.

V Grčiji so kmetje stopnjevali proteste. Kmetje so se pri kraju Prasina Fanarija organizirano odpravili proti letališču, vendar je policija njihov poskus blokirala. Medtem so kmetje iz Nikeje srečali kmete iz blokad E65 v Kardici in Trikali ter se odpravili proti Volosu, kjer so sodelovali pri blokadi pristanišča.

Nekdanji grški premier in predsednik Nove demokracije, Kostas Karamanlis, ter nekdanji predsednik PASOK-a, Evangelos Venizelos, sta skupaj nastopila na dogodku časopisa "Demokracija" z naslovom "Kriza demokracije danes". Oba sta ostro kritizirala trenutno vlado, pri čemer se jima je pridružil tudi Antonis Samaras.

Nikos Androulakis, vodja stranke PASOK, je med obiskom protestnih blokad kmetov v Kardici izrazil podporo njihovim zahtevam. Poudaril je, da je njihov boj vprašanje časti in dostojanstva ter pozval k enotnosti in političnim spremembam, s čimer je obsodil korupcijo in nesposobnost vlade Nove demokracije. Obenem je pozval kmete, naj ne dovolijo, da bi nasilje posameznikov omadeževalo njihov pravični boj, ki ga podpira celotno grško ljudstvo.

Poslanec Chr. Katsotis je izjavil, da je rešitev za prometne težave v krepitvi javnega prevoza, kar je po njegovem mnenju posledica politike vseh dosedanjih vlad. PASOK-KINAL zahteva odgovore glede ravnanja namestnika ministra za promet K. Kyranakisa v zvezi z mrežo trolejbusov. Nikos Androulakis je napadel vlado zaradi javnega prevoza in prometa v Atiki, medtem ko K. Kyranakis napoveduje izboljšave.

Razprava o vrnitvi Aleksisa Ciprasa v aktivno politično življenje se je okrepila po izidu njegove knjige 'Itaka'. Kljub prodajnemu uspehu knjige pa se pojavljajo dvomi o njenem političnem vplivu. Po obiskih po Grčiji se razpravlja o imenu, simbolu in barvah stranke Aleksisa Ciprasa.

Predstavnik za tisk stranke PASOK, Kostas Tsukalas, je ostro kritiziral premierja Kiriakosa Micotakisa zaradi njegove politike do kmetov. Tsukalas meni, da Micotakis kmete in grške državljane obravnava kot 'jedce lotosa' in da so pošteni kmetje žrtve politike Nove demokracije (ND). Kritika je sledila Micotakisovi tedenski oceni, v kateri se je premier posvetil tudi kmetom in njihovim protestom.

Grška stranka PASOK trdi, da Nova demokracija (ND) poskuša prikriti politične odgovornosti v primeru OPEKEPE (Plačilna agencija za skupno kmetijsko politiko). Po navedbah virov iz PASOK-a naj bi ND s selektivnim obravnavanjem enega od mnogih centrov za pomoč pri izpolnjevanju vlog za subvencije OSDΕ poskušala razpršiti svojo odgovornost za domnevno kriminalno mrežo.

Poslanci SYRIZA-PS, PASOK in Nove Levice so vložili skupno zahtevo za nujno, izredno sejo odbora za institucije in transparentnost. Zahteva sledi resnim razkritjem med zaslišanjem 21. novembra 2025. Člani treh parlamentarnih skupin zahtevajo takojšnjo preiskavo in popolno razjasnitev dejanskih dogodkov.

Grška Nova demokracija obtožuje stranko PASOK, da je po razkritjih o domnevnih nepravilnostih pri dodeljevanju kmetijskih subvencij preko centra za sprejem vlog (KYD), ki ga vodi Nikos Bounakis, namestnik sekretarja za kmetijstvo pri PASOK, v težkem položaju. Opozicija trdi, da naj bi šlo za mehanizem nezakonitega pridobivanja velikih kmetijskih subvencij iz skladov OPEKEPE v povezavi z zadevo jezera Karla. Bounakis je med zaslišanjem v preiskovalni komisiji odgovornost poskušal preložiti na sodelavce.

V Grčiji se nadaljujejo protesti kmetov, ki so okrepili blokade. Kmetje iz vzhodne Soluna so zagrozili z blokado letališča Makedonija. Z njimi so se solidarizirali tudi lastniki pogrebnih podjetij iz Soluna, ki so se s pogrebnimi vozili odpravili proti Malgari. Dimitris Kucumbas je ponovno naslovil vprašanje finančne stiske kmetov na premierja. Evropska poslanska skupina KKE je pozvala EU k posredovanju in izpolnitvi zahtev kmetov.

Po predstavitvi knjige Aleksisa Ciprasa z naslovom »Itaka« so se pojavile različne reakcije. Adonis Georgiadis je dogodek pospremil z jedkim komentarjem, češ da je bila vsa ta pompa namenjena zgolj temu, da se znebijo Polakisa. Medtem pa naj bi Giorgos Karameros spremenil strategijo in se obrnil proti Ciprasu, kar naj bi nakazovalo na možnost ustanovitve nove stranke. Cipras je v svojem govoru ostro kritiziral vlado in predstavil svoje predloge za prihodnost.