Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bi Združene države Amerike lahko izvedle nove vojaške napade v Nigeriji, če se bodo uboji kristjanov v tej afriški državi nadaljevali. Napoved sledi nedavnim operacijam ameriške vojske, ki so bile usmerjene proti skrajnežem, povezanim s tisto, kar Washington opredeljuje kot Islamsko državo. Čeprav so nigerijski uradniki potrdili, da so bili napadi vnaprej načrtovani in usmerjeni proti terorističnim celicam, Abuja vztrajno zavrača trditve o sistematičnem pregonu krščanske manjšine v državi. Trumpove izjave, ki jih je podal v intervjuju za New York Times, so neposreden odziv na stopnjevanje nasilja v regiji. Potrdil je, da so bile v preteklih operacijah uničene militantne skupine, vendar natančno število žrtev ostaja neznano. Predsednik je poudaril, da bo zaščita verskih skupnosti ostala prednostna naloga ameriške zunanje politike pod njegovo administracijo, kar nakazuje na morebitno nadaljnje vojaško udejstvovanje na afriški celini. Odnosi med Washingtonom in Abujo so zaradi teh napovedi pod preizkušnjo, saj nigerijska stran poudarja suverenost pri reševanju notranjih varnostnih vprašanj. Kljub potrditvi sodelovanja pri nekaterih vojaških operacijah, nigerijske oblasti opozarjajo, da ameriško interpretiranje verskih napetosti morda ne odraža zapletene realnosti na terenu, kjer se spopadajo različne oborožene skupine.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Papež Leo XIV. se je v četrtek v Vatikanu srečal s kardinali iz celotnega sveta na dvodnevnem vrhu, kjer je vrhovne cerkvene dostojanstvenike pozval, naj se izogibajo notranjim delitvam v Katoliški cerkvi, ki šteje 1,4 milijarde vernikov. Sveti oče je poudaril, da se mora Cerkev namesto na notranje spore osredotočiti na privabljanje novih vernikov in večjo inkluzivnost. Srečanje velja za pomemben korak pri oblikovanju prihodnje smeri katoliške skupnosti v sodobnem svetu. Ob tem je papež napovedal pomembno spremembo v načinu upravljanja Cerkve, saj namerava srečanja svetovnega kardinalskega zbora organizirati vsako leto. Takšen pristop bi po njegovih besedah omogočil rednejše posvetovanje o ključnih vprašanjih in okrepil vezi med najvišjimi predstavniki Cerkve. Kardinali so napoved pozdravili kot priložnost za boljše medsebojno spoznavanje in tesnejše sodelovanje pri reševanju globalnih izzivov. Nova strategija vodenja kaže na papeževo željo po bolj kolegialnem in odprtem delovanju rimske kurije. Redna letna srečanja bodo po mnenju analitikov zmanjšala občutek odtujenosti med Vatikanom in lokalnimi škofijami ter omogočila hitrejši odziv na družbene spremembe. Papež je ob koncu prvega dne vrha izpostavil, da je enotnost ključna za verodostojnost cerkvenega poslanstva.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Papež Lev XIV. je v Vatikanu uradno sklenil sveto leto Rimskokatoliške cerkve. Med slovesnostjo je sveti oče izpostavil kritiko sodobnih družbenih vrednot, pri čemer je posebej obsodil naraščajoče potrošništvo in prevladujoče protimigrantsko razpoloženje v družbi. Njegov nagovor je služil kot poziv k večji solidarnosti in duhovni poglobitvi v času, ko se svet spopada z vse večjimi socialnimi razlikami. Papež je v svojem govoru poudaril, da sta ksenofobija in zapiranje meja v nasprotju s krščanskimi načeli, ter vernike pozval, naj se odprejo potrebnim in zavrnejo materialistični način življenja. Dogodek v Vatikanu je privabil številne vernike iz celega sveta, s čimer se je končalo obdobje, namenjeno posebnim milostim in spravi znotraj katoliške skupnosti.

Papež Leon XIV. je v torek uradno sklenil jubilejno leto, ki je veljalo za zadnji veliki dogodek pod dediščino njegovega predhodnika, papeža Frančiška. S slednjim, ki je umrl aprila lani, se končuje prehodno obdobje, Leon XIV. pa zdaj začenja samostojnejšo fazo svojega vodenja Katoliške cerkve. Že dan po božičnih praznikih in zaprtju svetega leta bo papež gostil prvi izredni konsistorij, na katerem se bodo zbrali kardinali z vsega sveta. Namen tega srečanja je pomoč pri upravljanju Cerkve in določanje novih smernic pod njegovim vodstvom. Čeprav podrobnosti o vsebini prihajajočega vrha kardinalov javnosti niso podrobneje znane, dogodek simbolizira novo poglavje v zgodovini Vatikana. Leon XIV. s tem dejanjem jasno nakazuje, da bo po obdobju kontinuitete uvedel lasten slog vladanja in se lotil perečih vprašanj, ki zahtevajo pozornost svetovnega cerkvenega vrha. Poznavalci pričakujejo, da bo konsistorij ponudil prve konkretne indice o prihodnji usmeritvi vatikanske politike.

Papež Leo XIV. je v Vatikanu uradno sklenil jubilejno sveto leto 2025 s simboličnim zaprtjem svetih vrat v baziliki svetega Petra. Slovesnost, ki se je začela v torek ob 9.30, je označila konec obdobja, namenjenega poglobitvi vere, pokori in duhovni prenovi katoliške cerkve. Bronasti portal na desni strani papeške bazilike se odpre le ob jubilejnih letih, ki se običajno zvrstijo vsakih 25 let. Tokratno jubilejno leto je 24. decembra 2024 odprl pokojni papež Frančišek, ki je umrl 21. aprila v 88. letu starosti. Sveti oče je obred izkoristil za izražanje ostre družbene kritike, pri čemer je po molitvi pred svetimi vrati obsodil ksenofobijo oziroma sovraštvo do tujcev. Kljub temu da se redni jubileji vrstijo na četrt stoletja, je Vatikan že napovedal, da bo naslednje sveto leto potekalo leta 2033, ko bodo obeležili obletnico Jezusovega odrešenja. Dogodek je v Rim privabil številne vernike, ki so spremljali sklepno dejanje pontifikata Lea XIV. v okviru tega prazničnega leta.

Vatikan je v ponedeljek uradno zaključil jubilejno sveto leto 2025, v katerem je Rim po uradnih podatkih obiskalo več kot 33 milijonov vernikov. Papež Leon XIV. je 6. januarja, na praznik Svetih treh kraljev, zaprl zadnja sveta vrata v baziliki svetega Petra, s čimer se je simbolično končalo obdobje, posvečeno upanju in prenovi. Število obiskovalcev je preseglo vsa prvotna pričakovanja cerkvenih oblasti in organizatorjev v italijanski prestolnici. Zadnji romarji so skozi sveta vrata stopili le nekaj ur pred uradnim zaprtjem, s čimer so sklenili leto molitev in romanj. Vatikan je dogodek označil za izjemen uspeh, saj je jubilej kljub logističnim izzivom potekal brez večjih incidentov. Tokratno sveto leto je bilo še posebej odmevno zaradi velikega števila romarjev iz tujine, ki so v italijansko prestolnico prinesli pomemben gospodarski in duhovni impulz.

Papež Lav je v torek uradno sklenil sveto leto Katoliške cerkve s simbolnim zaprtjem svetih vrat v baziliki svetega Petra v Vatikanu. Ob tej priložnosti je v svojem nagovoru kristjane po vsem svetu pozval k večji empatiji in pomoči potrebnim, pri čemer je poudaril pomen ljubeznivega odnosa do tujcev, prosilcev za azil in vseh, ki iščejo zatočišče. Po vatikanskih podatkih se je slovesnosti ob koncu jubilejnega leta udeležilo rekordnih 33,5 milijona vernikov, kar odraža velik pomen dogodka za svetovno katoliško skupnost. Papež je v svojem govoru ostro kritiziral trenutno stanje svetovnega gospodarstva, ki ga je označil za izkrivljeno, saj po njegovih besedah poskuša profitirati iz vseh sfer življenja, pri tem pa pogosto zanemarja človekovo dostojanstvo. Poudaril je, da ekonomska logika ne sme prevladati nad osnovnimi človeškimi pravicami. Sveti oče je vernike pozval, naj se v prihodnje bolj zavzeto trudijo prepoznati bližnjega v vsakem prišleku in naj njihova dejanja vodita krščansko usmiljenje in solidarnost, ki sta bila v ospredju njegovega celotnega dosedanjega pontifikata.

Papež Leon XIV. je s kratko molitvijo zaprl sveta vrata bazilike svetega Petra v Vatikanu, s čimer je uradno zaključil jubilejno leto katoliške cerkve. Ob zaključku svetega leta je papež pozval kristjane, naj prijazno ravnajo s tujci in v njih prepoznajo bližnjega.

Švicarske oblasti so sprožile obsežno kazensko preiskavo proti dvema upravnikoma bara Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v požaru na silvestrovo življenje izgubilo 40 ljudi. Preiskovalci so doslej uradno identificirali 24 žrtev, med katerimi je 11 mladoletnikov in šest tujih državljanov, ter njihove posmrtne ostanke že začeli predajati svojcem. Tragedija je v švicarski javnosti sprožila buren odziv in številna vprašanja o varnostnih standardih v gostinskih lokalih. Preiskava se osredotoča predvsem na sume o blokiranih zasilnih izhodih, odpovedih pri rednih inšpekcijskih pregledih in vstopu mladoletnih oseb v lokal. Javnost zahteva odgovore glede odgovornosti za visoko število žrtev, saj so se pojavili očitki o hudih varnostnih pomanjkljivostih, ki so preprečile varen umik gostov iz gorečega objekta. Švicarske službe za nujno pomoč še naprej izvajajo identifikacijske postopke za preostalih 16 žrtev požara, medtem ko se preiskava o vzrokih za nastanek ognja nadaljuje.

Vatikan je uradno sklenil jubilejno leto 2025, ki se ga je udeležilo rekordnih 33,5 milijona romarjev. Papež Leo XIV. je v torek dopoldne na slovesnosti v baziliki svetega Petra zaprl sveta vrata, kar simbolizira konec svetega leta upanja. Dogodka se je udeležil tudi italijanski predsednik Sergio Mattarella. To jubilejno leto je bilo zgodovinsko predvsem zato, ker ga je decembra 2024 odprl papež Frančišek, sklenil pa njegov naslednik, papež Leo XIV. Po podatkih Svetega sedeža so največji delež obiskovalcev predstavljali Italijani, sledili so jim romarji iz Združenih držav Amerike in Španije. Nadškof Rino Fisichella, glavni organizator dogodkov, je poudaril uspeh jubileja, ki je v Rim privabil množice vernikov kljub logističnim izzivom. Poleg verskega pomena je sveto leto prineslo obsežne infrastrukturne izboljšave v Rimu, vključno s prenovo trga Piazza Pia, za kar je bilo namenjenih približno štiri milijarde evrov javnih sredstev. Tradicija jubilejnih let, ki sega v leto 1300, vernikom ponuja možnost pridobitve popolnega odpustka ob obisku štirih glavnih papeških bazilik. Letošnji jubilej je bil usmerjen v prenovo mesta in utrjevanje vere, hkrati pa je pokazal stabilnost cerkvene administracije ob menjavi na papeškem prestolu.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so se pojavili različni odzivi. Podpredsednica Venezuele, Delcy Rodriguez, je dejanje označila za ameriško agresijo, medtem ko je papež Leo XIV poudaril pomembnost ohranjanja venezuelske suverenosti. Rusija je ameriško posredovanje obsodila kot oboroženo agresijo. Igralka Sara Foster je potezo ZDA pozdravila kot osvoboditev za Venezuelo. Podpredsednica Delcy Rodríguez je prevzela vodenje države.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so se pojavili različni odzivi. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez je obsodila "agresijo ZDA" in poudarila, da je Maduro še vedno predsednik. Papež Leo XIV. je pozval k ohranjanju venezuelske suverenosti. Igralka Sara Foster je pohvalila Trumpa za zajetje Madura kot osvoboditev za Venezueli. Medtem trgi niso bili pretirano prizadeti, razen skoka cene zlata. Pojavljajo se tudi ugibanja o možnih prihodnjih ameriških posredovanjih v drugih državah, kot je Mehika.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga sta se pojavila pred sodiščem v New Yorku. Maduro je obtožen štirih točk obtožnice. Dogodek je spremljalo veliko število kamer.

Švicarski preiskovalci so ugotovili, da so uničujoč požar v baru Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana zanetile iskrice z dekorativnih svečk na vinskih steklenicah. Tragedija, ki se je zgodila med praznovanjem novega leta, je po najnovejših podatkih zahtevala 40 smrtnih žrtev, več kot 100 ljudi pa je bilo poškodovanih. Zaradi narodnostne mešanice obiskovalcev in tradicije švicarske večjezičnosti so se oblasti javnosti oglašale v francoščini, italijanščini, nemščini in angleščini. Preživeli in svojci žrtev so delili pretresljiva pričevanja o hitrem širjenju ognja, ki je v jutranjih urah 1. januarja zajel priljubljeno zbirališče. Sožalje ob hudi nesreči je izrazil tudi papež Leon, medtem ko so lokalne oblasti začele obsežno preiskavo o varnostnih protokolih v lokalu. Prizorišče nesreče ostaja zaprto, preiskovalci pa so se osredotočili na uporabo pirotehničnih sredstev v zaprtih prostorih, ki so se izkazala za usodna za številne goste, ki se iz objekta niso uspeli rešiti pravočasno.

Švicarske oblasti so sprožile obsežno kazensko preiskavo proti upravnikom priljubljenega lokala v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v novoletnem požaru umrlo 40 ljudi, več kot 100 pa jih je bilo poškodovanih. Preiskovalci so ugotovili, da so požar v baru Le Constellation v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja najverjetneje povzročile dekorativne iskrilne svečke na vinskih steklenicah, ki so vnele notranjost polnega objekta. Tragedija je globoko pretresla švicarsko javnost in mednarodno skupnost, sožalje pa je izrazil tudi papež Leon. Preiskava se osredotoča na morebitno malomarnost in kršitve varnostnih predpisov, saj so se preživeli in svojci žrtev začeli zbirati na mestu nesreče, da bi počastili spomin na preminule. Švicarska večjezična tradicija se odraža tudi v uradnih izjavah in žalovanju, saj so oblasti nagovorile javnost v francoščini, italijanščini, nemščini in angleščini. Medtem ko se letovišče spopada s posledicami katastrofe, preiskovalni organi zbirajo dokaze o odgovornosti vodstva bara za varnost obiskovalcev med praznovanjem novega leta.

Švicarska policija je identificirala 24 od 40 žrtev požara v baru v Crans-Montani, vključno z 11 mladoletniki in šestimi tujimi državljani. Prav tako so identificirali vseh 116 ljudi, ki so bili v požaru poškodovani.

Kitajska je od Združenih držav Amerike zahtevala nemudoma izpustitev venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, ki so ga ameriške sile zajele in odpeljale iz države med sobotnim vojaškim vdorom. Diplomatski odzivi na ameriško operacijo so bili ostri, saj je Iran dejanje označil za državni terorizem, kritikam pa se je pridružila tudi Severna Koreja. Napetosti so se stopnjevale po dolgotrajnem pritisku Washingtona na Caracas, ki se je v preteklosti stopnjeval z vojaško prisotnostjo v regiji. Papež Leon XIV. je v izjavi za javnost poudaril, da mora biti v ospredju predvsem dobrobit venezuelskega ljudstva, medtem ko ameriška stran svoja dejanja opravičuje v okviru širših prizadevanj proti kriminalu in trgovini z drogami. Dogodek predstavlja vrhunec večletnih sporov med ZDA in Venezuelo, ki so v preteklosti že vključevali napotitve bojnih ladij in tiralice za najvišje predstavnike države.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Papež Leon XIV. je v nedeljo, 4. januarja, izrazil globoko zaskrbljenost nad dogajanjem v Venezueli, potem ko so ameriške vojaške sile v operaciji v Caracasu zajele predsednika Nicolasa Madura. Sveti oče je v javnem nagovoru pozval k prenehanju nasilja in poudaril, da mora Venezuela ostati neodvisna država. Papež je poudaril, da razvoj dogodkov po zajetju predsednika spremlja z zaskrbljenostjo v duši, ter pozval mednarodno skupnost k iskanju poti za mirno rešitev krize. Dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale od oktobra 2025. Kljub papeževim predhodnim opozorilom o nevarnosti vojaškega posredovanja so Združene države Amerike izvedle operacijo, ki je privedla do odstranitve Madura z oblasti. Vatikan zdaj poziva k spoštovanju suverenosti venezuelskega naroda in preprečevanju nadaljnjega prelivanja krvi v regiji, ki jo je že načela dolgotrajna politična in gospodarska nestabilnost.

Papež Leon XIV. je med nedeljsko molitvijo angel Gospodov na Trgu svetega Petra v Vatikanu izrazil globoko zaskrbljenost nad razmerami v Venezueli, potem ko so ameriške posebne enote v vojaški operaciji zajele predsednika Nicolása Madura. Sveti oče je poudaril, da mora blaginja venezuelskega ljudstva prevladati nad vsemi drugimi interesi, ter pozval k prenehanju nasilja in vzpostavitvi poti pravičnosti in miru. V svojem nagovoru je izpostavil nujnost zagotavljanja državne suverenosti in stabilnosti v regiji. Papež, ki prihaja iz ameriškega in perujskega okolja, je pozval k prihodnosti, ki bo temeljila na sodelovanju in slogi, namesto na nadaljnjem zaostrovanju konfliktov. Njegov odziv prihaja neposredno po ameriškem vojaškem posegu, ki je drastično spremenil politični zemljevid Južne Amerike. Vatikan s tem sporočilom poskuša prevzeti vlogo moralnega posrednika v času, ko državi grozi notranja destabilizacija zaradi nasilne menjave oblasti.

Papež Leon XIV. je iz Vatikana pozval k molitvi za Venezuelo sredi krize, ki jo je sprožilo zajetje Nicolása Madura. Poudaril je, da spremlja razvoj dogodkov z veliko zaskrbljenostjo in pozval k spoštovanju človekovih pravic in državljanskih svoboščin.

Po vojaškem napadu na Venezuelo in zajetju predsednika Madura, so se pojavili posnetki Trumpovih izjav pred volitvami 2024, ki razkrivajo njegove prejšnje cilje glede države. JD Vance je poskušal pojasniti motive za napad, pri čemer je poleg fentanyla omenjal tudi druge droge. Napad je sprožil proteste v ZDA, kjer so demonstranti nasprotovali nasilju in zahtevali umik ZDA iz Venezuele, ter obsodili bombardiranje Caracasa. Protesti so potekali tudi pred ameriškim veleposlaništvom.

Poglavar Rimokatoliške cerkve, papež Lev XIV., je danes poudaril nujnost, da Venezuela ostane neodvisna država, in opozoril na pomen spoštovanja človekovih pravic v tej južnoameriški državi. Papež je v svojem nagovoru izjavil, da z »dušo, polno zaskrbljenosti« spremlja aktualno dogajanje, potem ko so Združene države Amerike s položaja odstranile in aretirale venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Sveti oče je v luči teh dramatičnih dogodkov pozval k miru in stabilnosti ter izpostavil pomen suverenosti naroda. Njegove izjave prihajajo neposredno po stopnjevanju napetosti, ko so ameriške sile izvedle operacijo pridržanja Madura, kar je v regiji sprožilo nemire in politično negotovost. Papež Lev XIV. je s svojim pozivom k neodvisnosti nakazal kritično držo do tujega vmešavanja v notranje zadeve države, hkrati pa je pozval k zaščiti civilnega prebivalstva in osnovnih pravic vseh državljanov Venezuele. Vatikanska diplomacija je ob tem poudarila, da si bo Cerkev še naprej prizadevala za mirno rešitev krize skozi dialog.

Papež Leo XIV. je med nedeljsko molitvijo Angel Gospodov v Vatikanu izrazil globoko zaskrbljenost nad dogajanjem v Venezueli, ki sledi vojaškemu posredovanju Združenih držav Amerike in odstavitvi predsednika Nicolasa Madura. Sveti oče je poudaril, da mora Venezuela ostati neodvisna država, ter pozval k spoštovanju pravne države, ustave ter človekovih in državljanskih pravic vseh prebivalcev. Po njegovih besedah mora blaginja venezuelskega ljudstva prevladati nad vsemi drugimi interesi, da bi država presegla nasilje in stopila na pot pravičnosti in miru. Poziv poglavarja Rimskokatoliške cerkve prihaja le dan po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal, da bodo ZDA prevzele nadzor nad z nafto bogato Venezuelo. Odločitev je sledila operaciji zajetja Madura, ki se trenutno nahaja v priporu v New Yorku, kjer pričakuje obtožnico zaradi trgovine z mamili. Papež je vernike na Trgu svetega Petra opozoril, da je nujno hitro ukrepanje za stabilizacijo razmer, s posebnim poudarkom na pomoči najrevnejšim slojem prebivalstva, ki jih huda gospodarska kriza najbolj prizadene.

Papež Leon XIV. je danes, 4. januarja 2026, po vojaškem posegu Združenih držav Amerike v Venezueli pozval k prednosti blaginje ljudstva pred vsemi drugimi vprašanji. Sveti oče je poudaril, da mora država ostati neodvisna, ter pozval k opustitvi nasilja in sprejetju poti pravičnosti in miru. Njegov odziv prihaja v času negotovosti po aretaciji Nicolása Madura, ki so jo izvedle ameriške sile. Dogajanje je sprožilo močne odzive tudi v Grčiji, kjer je minister za zdravje Adonis Georgiadis prizore praznovanja na ulicah primerjal s padcem hunte v Grčiji leta 1973. Georgiadis je izrazil upanje na svetlo demokratično prihodnost Venezuele po letih, ki jih je označil za »levičarsko hunto«. Medtem ko grški premier Kiriakos Micotakis pozdravlja padec režima kot novo upanje, opozicijska Komunistična partija Grčije (KKE) ostro obsoja ameriški napad kot obliko imperialističnega posredovanja. Razmere v regiji ostajajo napete, saj so ZDA nakazale možnost podobnih ukrepov tudi na Kubi.

Papež Leon XIV. je po aretaciji Nicolása Madura ponovno pozval k spoštovanju suverenosti Venezuele, pravne države in človekovih pravic. Poudaril je, da mora biti blaginja venezuelskega ljudstva na prvem mestu in pozval k molitvi za prihodnost Venezuele ter priprošnjo Device Marije Coromoto, zavetnice države. Pozval je tudi k spoštovanju človekovih pravic vseh posameznikov.

Med ameriškim napadom na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Nicolás Maduro je bil aretiran in prepeljan v zapor v New Yorku, kjer je bil posnet pred premestitvijo v celico z raperjem Puff Daddyjem. New York Times analizira pravne vidike ameriškega posredovanja v Venezueli in jo primerja s posredovanjem v Panami leta 1989.

Po aretaciji Nicolása Madura s strani ZDA se je papež Leon XIV. zavzel za suverenost Venezuele in blaginjo njenih prebivalcev. Medtem se je v Donostii zbralo več sto ljudi na protestu proti »imperialistični agresiji« nad Venezuelo in aretaciji Madura. Organizatorji protesta zahtevajo njegovo izpustitev.

Nicolása Madura so prepeljali v ZDA, kjer je preživel prvo noč v newyorškem zaporu in se sooča z obtožbami o trgovini z drogami. Pravni strokovnjak ocenjuje operacijo zajetja kot zakonito, vendar Trumpovo razkritje načrtov za 'vzpostavitev države' zapleta zadevo. Papež Leo XIV. je pozval, da bi morala biti dobrobit Venezuelcev najpomembnejša in da je treba zagotoviti suverenost države.

Najnovejše preiskave kažejo, da so bili za požar v Crans-Montani krivi ognjemeti na šampanjcu, ki so bili preblizu stropu. V požaru je umrlo najmanj 40 ljudi. Identificirali so le eno žrtev. Preživeli in svojci so spregovorili o tragediji, odzvali so se tudi regionalne oblasti.

Iskrice s šampanjca so po preiskavi najverjetneje povzročile smrtonosni požar v baru v Crans-Montani. Plameni so se hitro razširili, ko so iskrice prišle preblizu stropa bara. Število smrtnih žrtev je naraslo na 47, identificirana pa je bila le ena žrtev. Papež Leo je izrazil sožalje.

Preiskava je pokazala, da so ognjemeti, pritrjeni na steklenice šampanjca, najverjetneje zanetili usodni požar v baru v Crans-Montani. Plameni so se hitro razširili, ko so se ognjemeti približali stropu. V požaru je umrlo najmanj 47 ljudi, identificirali pa so le eno žrtev. Priče so opisale prizore s šampanjskimi steklenicami in ognjemeti. Papež Leo in drugi so se odzvali na tragedijo.

Preiskovalci so ugotovili, da so ognjemeti, pritrjeni na steklenice šampanjca, najverjetneje zanetili usodni požar v baru v Crans-Montani. Očividci in slike razkrivajo, da so se plameni razširili po stropu, ko so prišli v stik z njim. Število smrtnih žrtev se je povečalo na 47, javno pa je bila identificirana le ena žrtev. Papež Leo in drugi so izrazili sožalje.

Preiskovalci so sporočili, da so najverjetneje kresničke na steklenicah šampanjca povzročile smrtonosni požar v baru v Crans-Montani. Odkrili so posnetke, ki prikazujejo, kako se je ogenj razširil po stropu bara, potem ko so kresničke prišle v stik z njim. V požaru je umrlo najmanj 47 ljudi, do sedaj pa je bila javno identificirana le ena žrtev. Mediji so poročali o izjavah preživelih, prijateljev in družinskih članov, pa tudi o odzivih oblasti in papeža Leona.

Po katastrofalnem požaru v baru Le Constellation v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana, ki je med novoletnim praznovanjem zahteval 40 smrtnih žrtev, so preživeli, sorodniki žrtev in najvišji predstavniki oblasti podali prve javne izjave. Tragedija, ki se je zgodila v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja, je pretresla mednarodno javnost, k sožaljem pa se je pridružil tudi papež Leon. Preživeli so opisovali trenutke groze, ko se je praznovanje v trenutku spremenilo v boj za življenje, medtem ko so se številni prijatelji in družinski člani zbrali v žalovanju za izgubljenimi bližnjimi. Švicarske regionalne oblasti so v več jezikih – francoščini, italijanščini in nemščini – izrazile globoko sožalje in zagotovile polno podporo pri preiskavi dogodka. Požar, ki je izbruhnil med zabavo, na kateri je bilo prisotnih več kot 100 ljudi, je poleg smrtnih žrtev pustil tudi številne hudo poškodovane. Preiskovalci se trenutno osredotočajo na varnostne protokole objekta in okoliščine, ki so privedle do tako hitrega širjenja ognja, medtem ko se skupnost v Crans-Montani spopada s posledicami ene najhujših tovrstnih nesreč v zadnjih desetletjih.

Papež Leon XIV. se je v petek uradno pridružil žalovanju za žrtvami uničujočega požara, ki je na silvestrovo zajel bar v švicarskem letovišču Crans-Montana. Tragični dogodek je zahteval več kot 40 smrtnih žrtev, medtem ko je bilo 115 ljudi poškodovanih. Sveti oče je v svojem sporočilu izrazil globoko sožalje vsem prizadetim in poudaril svojo duhovno bližino z družinami umrlih. Papež je v molitvi prosil, naj Gospod sprejme pokojne v svoje bivališče miru in svetlobe, hkrati pa je izrazil upanje na čimprejšnje okrevanje številnih poškodovanih. Švicarske oblasti še vedno preiskujejo natančen vzrok požara, ki se je v priljubljenem smučarskem središču sprevrgel v eno najhujših tragedij zadnjih let. Odziv Vatikana poudarja resnost dogodka, ki je pretresel švicarsko in širšo evropsko javnost v času novoletnih praznovanj.

Tragičen požar, ki je med novoletnim praznovanjem izbruhnil v baru Le Constellation v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana, je po zadnjih podatkih zahteval 47 življenj, medtem ko je 115 oseb poškodovanih. Italijanska golf zveza je potrdila, da je med žrtvami tudi 17-letni perspektivni igralec golfa Edoardo Galeppini. Italijanske oblasti trenutno pogrešajo še šest svojih državljanov, zaradi česar je prizorišče nesreče obiskal italijanski zunanji minister Antonio Tajani. Preiskovalci so v sredo začeli zahteven postopek identifikacije trupel, ki bi po navedbah švicarskih uradnikov lahko trajal več dni. Sožalje sorodnikom žrtev je izrazil tudi papež Leon XIV., ki je v molitvi nagovoril prizadete v nesreči. Švica je zaradi tragedije razglasila večdnevno žalovanje, medtem ko preiskava o vzroku požara, ki se je razplamtel v polnem lokalu, še vedno poteka.

Požar v baru Le Constellation v Crans-Montani, ki je zahteval 40 življenj, še naprej preiskujejo. Tožilci preiskujejo vodstvo bara, oblasti pa preučujejo možne vzroke nesreče. Mednarodni mediji poročajo o tragediji, preživeli pa delijo svoje pretresljive izkušnje.

Papež Leon XIV. je med slovesno mašo v baziliki svetega Petra v Vatikanu obeležil svetovni dan miru. V svojem nagovoru je poudaril, da novo leto predstavlja odprto pot do sprave in sočutja, ki jo morajo verniki in svetovna javnost šele odkriti. Njegova svetost je izpostavila pomen aktivnega prizadevanja za mir v svetu, ki ga zaznamujejo številne napetosti in konflikti. Ob koncu liturgije je papež vernike pozval, naj se simbolno zberejo pri jaslicah, ki po njegovih besedah predstavljajo simbol razoroženega miru. S tem dejanjem naj bi se ljudje duhovno okrepili za vstop v novo koledarsko leto. Nagovor je bil usmerjen v spodbujanje dialoga in solidarnosti med narodi, pri čemer je Leon XIV. izpostavil vlogo posameznika pri gradnji stabilnejše in mirnejše prihodnosti. Dogodek v Vatikanu je tradicionalno pritegnil množico vernikov in predstavnikov diplomatskega zbora.

Papež Leon XIV. je med današnjo mašo v baziliki svetega Petra v Vatikanu, ki je bila posvečena svetovnemu dnevu miru, pozval k aktivnemu prizadevanju za svetovno stabilnost preko razumevanja in odpuščanja. Sveti oče je v svojem nagovoru poudaril, da miru ni mogoče doseči z nasiljem, zatiranjem ali obsojanjem drugih, temveč le z neutrudnim prizadevanjem za sprejemanje vseh ljudi brez preračunavanja ali strahu. Po papeževih besedah rešitev za trenutne globalne napetosti ne leži v agresivnih dejanjih, ampak v duhovni in družbeni preobrazbi, ki temelji na osvobajanju od predsodkov. Vernike in svetovne voditelje je spodbudil, naj izberejo pot dialoga in empatije, saj je to edini način za dolgoročno preživetje človeštva v mirnem sožitju. Njegov poziv prihaja v času, ko se mednarodna skupnost sooča s številnimi krizami, kjer se nasilje pogosto uporablja kot primarno politično orodje.

Papež Leon XIV. je v baziliki svetega Petra v Vatikanu daroval svojo prvo novoletno mašo, odkar je bil lani maja izvoljen za poglavarja Rimskokatoliške cerkve. Med slovesnostjo na praznik Marije, svete Božje matere, in ob 59. svetovnem dnevu miru je pontifik pred tisoči vernikov poudaril nujnost korenite spremembe svetovne smeri. V svojem nagovoru je izpostavil, da se sveta ne rešuje z ostrino mečev, temveč s sprejemanjem vseh ljudi in spodbujanjem medsebojnega razumevanja. Sveti oče je v svoji pridigi neposredno nagovoril svetovne voditelje in javnost ter zavrnil nasilje kot sredstvo za reševanje konfliktov. Poudaril je, da svetovnega miru ni mogoče doseči z orožjem ali zatiranjem. Njegov poziv k miru v letu 2026 prihaja v času, ko se mednarodna skupnost spopada s številnimi napetostmi, papež pa je izpostavil solidarnost kot ključni steber za stabilno prihodnost človeštva. To je bila njegova prva novoletna poslanica mestu in svetu (Urbi et Orbi) v vlogi vrhovnega poglavarja.

Papež Lev XIV. je novo leto 2026 obeležil s tradicionalno novoletno mašo v baziliki svetega Petra in opoldansko molitvijo na istoimenskem trgu, kjer je v ospredje postavil poziv k miru. Sveti oče je v svojem nagovoru posebno pozornost namenil državam, ki se spopadajo z oboroženimi spopadi, ter družinam, ki trpijo zaradi nasilja ali bolečine. Zbrane vernike je pozval k skupni molitvi za konec trpljenja narodov in za mir v zasebnih domovih. Po intenzivnem božičnem obdobju si bo papež v prihodnjih dneh vzel krajši premor pred praznikom Gospodovega razglajenja, ki bo 6. januarja. Ta dan bo hkrati zaznamoval uradni zaključek svetega leta, jubileja, ki poteka le vsakih 25 let in je v Rim privabil milijone romarjev z vsega sveta. Dogodek je potekal pod strogimi varnostnimi ukrepi, medtem ko se Vatikan pripravlja na sklepne slovesnosti tega pomembnega cerkvenega obdobja.

Papež Leon XIV. je med prvo letošnjo liturgijo v baziliki svetega Petra poudaril, da se svet ne rešuje z ostrenjem mečev, temveč s prizadevanjem za odpuščanje in medsebojno razumevanje. Njegov nagovor je sovpadel z obeležitvijo 59. svetovnega dneva miru, ki ga Katoliška cerkev tradicionalno praznuje na prvi dan novega leta. Sveti oče je v svojem sporočilu vernike in svetovne voditelje opomnil, da stopnjevanje oboroževanja ne vodi do varnosti, temveč le poglablja razkole med narodi. Med slovesnim bogoslužjem je papež izpostavil nujnost diplomatskih prizadevanj in krščanskih vrednot pri reševanju svetovnih konfliktov. Opozoril je, da človeštvo v letu 2026 potrebuje več sočutja in manj zanašanja na vojaško silo. Njegove besede odmevajo v času povečanih globalnih napetosti, kjer se vprašanja miru in etične odgovornosti politike zdijo ključna za prihodnost mednarodne skupnosti. Vernike je pozval, naj postanejo glasniki miru v svojih lokalnih okoljih in širše.

Papež Leon XIV. je med prvo letošnjo mašo v Vatikanu poudaril, da se sveta ne rešuje z »ostrenjem mečev«, temveč z odpuščanjem, razumevanjem in sprejemanjem vseh ljudi. Svoj nagovor je podal ob praznovanju novega leta, ki sovpada z 59. svetovnim dnevom miru, in pri tem opozoril na nujnost mirnega sožitja v globalni skupnosti. Ameriški pontifik iz vrst avguštincev se je v svoji pridigi oprl na nauke svetega Avguština in izpostavil, da vojaško moč ne more nadomestiti človeške solidarnosti. Sveti oče je v svojem prvem sporočilu za svetovni dan miru, ki je bilo pripravljeno že decembra, izpostavil pomen vključevanja vseh družbenih skupin. Po njegovih besedah so dialog in empatija ključni stebri za stabilno prihodnost, s čimer se je neposredno odzval na trenutne napetosti v mednarodni politiki. Njegove besede odražajo prizadevanja Svetega sedeža za zmanjšanje oboroževanja in spodbujanje humanitarne pomoči na kriznih območjih.

Papež Leo XIV. je ob začetku leta 2026 daroval mašo v baziliki svetega Petra in pozval k miru v državah, ki jih prizadevajo spopadi, ter za družine, ki jih je prizadelo nasilje. V svoji novoletni poslanici je poudaril nujnost sprave in solidarnosti.

Papež Leon XIV. je v baziliki svetega Petra vodil prve večernice ob slovesnem prazniku Marije Božje Matere, s katerimi se v katoliški cerkvi tradicionalno obeležuje zaključek koledarskega leta. Sveti oče je v svojem nagovoru poudaril, da Bog svoj načrt ljubezni do človeštva uresničuje skozi kreposti ponižnosti, usmiljenja in vere. Rim je opisal kot mesto, ki ga mora navdihovati krščansko upanje, da bi lahko služilo Božjemu načrtu za celotno človeško družino. Med liturgičnim opravilom se je papež posebej zahvalil za darove preteklega svetega leta, ki ga je označil za znamenje upanja za svet in posameznika. Izpostavil je vlogo Device Marije kot tiste, ki je s svojo vero omogočila uresničitev Božjega načrta. Slovesnost v Vatikanu je potekala v znamenju hvaležnosti in poziva vernikom h krepiti duhovnih vrednot v prihajajočem obdobju. Papeževi pozivi k solidarnosti in usmiljenju ostajajo osrednje vodilo njegovega pontifikata ob prehodu v novo leto.

Papež Leo XIV. je med bogoslužjem v baziliki svetega Petra v Vatikanu ostro kritiziral načrte svetovnih velesil, ki si po njegovih besedah svet delijo v skladu z lastnimi interesi. V svojem nagovoru na silvestrovo je poudaril, da so trenutno prevladujoče globalne strategije usmerjene predvsem v osvajanje trgov, ozemelj in vplivnih območij, kar škoduje mednarodni skupnosti. Sveti oče je izpostavil, da takšna geopolitična prizadevanja zanemarjajo skupno dobro in pravičnost. Njegove besede so odmevale kot poziv k odgovornosti tistih, ki imajo v rokah največjo moč, saj njihove odločitve neposredno vplivajo na stabilnost in mir v svetu. Papež je poudaril, da namesto sodelovanja in solidarnosti pogosto vidimo zgolj tekmo za prevlado, kar še poglablja razlike med narodi. Kritika je bila izrečena v okviru tradicionalnega zahvalnega bogoslužja ob koncu koledarskega leta, kjer se voditelj katoliške cerkve običajno dotakne najbolj perečih globalnih vprašanj.

Papež Leon XIV. je ob koncu leta, v katerem je bil izvoljen, podal ostro opozorilo glede prihodnjega svetovnega dogajanja v letu 2026. Sveti oče je izpostavil nevarnost načrtov za prevlado nad svetom, ki temeljijo na vojaških strategijah, prikritih z uporabo hinavskega in zavajajočega diskurza. Njegove besede odražajo zaskrbljenost nad naraščajočimi napetostmi in morebitnimi prikritimi namerami nekaterih svetovnih sil. V svojem nagovoru je poudaril, da se v mednarodnem prostoru oblikujejo nevarni vzorci delovanja, kjer se oboroženi posegi opravičujejo z retoriko, ki ne ustreza dejanskim namenom akterjev. To je bilo njegovo prvo večje sporočilo ob koncu koledarskega leta po nastopu pontifikata, s čimer je začrtal smernice svojega prihodnjega delovanja na področju svetovne diplomacije in miru. Papež je pozval h kritični presoji uradnih izjav svetovnih voditeljev v prihodnjem obdobju.