Španija je leto 2025 zaključila s spodbudnimi podatki s trga dela, saj se je število zaposlenih povečalo za več kot pol milijona, medtem ko se je število brezposelnih zmanjšalo za 152.000 oseb. Kljub pozitivnim trendom državi ni uspelo preseči simbolne meje 22 milijonov aktivnih delavcev, kar je bil eden izmed osrednjih ciljev vlade pod vodstvom Pedra Sáncheza. Ob koncu leta je bilo v sistem socialnega zavarovanja vključenih skoraj 21,9 milijona delavcev, kar potrjuje stabilno rast zaposlovanja, ki se neprekinjeno nadaljuje že od konca pandemije koronavirusne bolezni. Glavno gonilo gospodarske aktivnosti ostaja turistični sektor s povezanimi panogami, kot so promet, gostinstvo in trgovina. Poleg tradicionalnih sektorjev so k rasti prispevala tudi strateška področja informacijske tehnologije in telekomunikacij. Zanimivo je, da španskega trga dela niso ustavili niti zunanji dejavniki, kot so trgovinske vojne in carine, ki jih je v začetku leta uvedel ameriški predsednik Donald Trump, niti notranjepolitične težave, saj je država že tretje leto zapored delovala brez sprejetega državnega proračuna. Med vidnejšimi strukturnimi spremembami izstopata rekordna zaposlenost žensk in regionalni premiki, kjer Madrid po nekaterih kazalnikih prehiteva Katalonijo.

Španski minister za zunanje zadeve José Manuel Albares je v ponedeljek sporočil, da bo Španija kljub ameriškemu zajetju Nicolása Madura ohranila diplomatske stike z venezuelsko vlado, ki jo trenutno vodi začasna predsednica Delcy Rodríguez. Albares je vojaško operacijo Združenih držav Amerike označil za nevaren presedan, ki krši mednarodno pravo. Poudaril je, da Madrid ne priznava izidov venezuelskih volitev iz leta 2024, vendar ostaja zavezan dialogu tako z oblastmi v Caracasu kot z opozicijo pod vodstvom Edmunda Gonzáleza in Maríe Corine Machado. Zunanji minister je pojasnil, da je neposredna komunikacija z vlado Delcy Rodríguez nujna za zagotavljanje stabilnosti in preprečevanje nasilnih spopadov med Venezuelci. Poseben poudarek je namenil prizadevanjem za izpustitev španskih državljanov, ki so zaprti v venezuelskih zaporih. Dogajanje je sprožilo tudi oster notranjepolitični spor v Španiji, saj opozicijska Ljudska stranka (PP) kritizira vlado Pedra Sáncheza zaradi domnevnega popuščanja chavismi, medtem ko vlada očita opoziciji molk ob Trumpovih enostranskih potezah.

Španija, Brazilija, Čile, Kolumbija, Mehika in Urugvaj so v skupni izjavi obsodile vojaško posredovanje ZDA v Venezueli kot nevaren precedens za regionalno varnost in kršitev mednarodnega prava. Države so izrazile zaskrbljenost zaradi aretacije Nicolása Madura in ponovile poziv k mirni rešitvi ter spoštovanju suverenosti Venezuele.

Španski predsednik vlade Pedro Sánchez je v nedeljo v pismu članstvu stranke PSOE ostro obsodil ameriško vojaško posredovanje v Venezueli, ki ga je označil za nedopustno kršitev mednarodnega prava. Sánchez je v svojem odzivu poudaril nujnost spoštovanja mednarodnih pravnih norm in mirnega reševanja konfliktov, pri čemer je dogajanje v Venezueli postavil ob bok trpljenju prebivalcev v Ukrajini in Palestini. Po njegovih besedah je Španija ključna branilka progresivnih vrednot, ki služijo kot protiutež vzponu skrajne desnice po svetu. Istočasno so se pred veleposlaništvom Združenih držav Amerike v Madridu zbrali številni protestniki pod geslom 'Ne agresiji ZDA na Venezuelo'. Protesta, ki ga je organizirala Antifašistična internacionala, so se udeležili tudi vidni politiki strank Unidas Podemos in Izquierda Unida. Voditeljica stranke Podemos Ione Belarra je ameriškega predsednika Donalda Trumpa primerjala s Hitlerjem in pozvala k prekinitvi vseh diplomatskih stikov z Washingtonom, medtem ko so protestniki ameriško operacijo označili za terorizem in nezakonit poseg zaradi interesov po nafti.

Španski predsednik vlade Pedro Sánchez je v pismu članom socialistične stranke PSOE ostro obsodil kršitve mednarodnega prava v Venezueli. Sánchez je poudaril, da njegova vlada ne namerava odstopiti in da bo mandat izpeljala do konca, kljub pritiskom političnih nasprotnikov. V svojem nagovoru je progresivna gibanja označil za ključno protiutež vzponu mednarodne skrajne desnice, ki po njegovem mnenju ogroža svetovni red in demokratične standarde. Premier je v dokumentu posebej opozoril na tveganja, ki jih prinaša nazadovanje demokratičnih vrednot pod vplivom skrajnih desnih sil, ob tem pa kritiziral tradicionalno desnico zaradi domnevnega sodelovanja s temi strujami. Po Sánchezovih besedah so dogodki v Venezueli jasen primer spodkopavanja mednarodnih norm, kar zahteva odločen odziv naprednih političnih sil. Pismo služi kot mobilizacija strankarske baze v času povečanih notranjepolitičnih in mednarodnih napetosti.

Po poročanju New York Times naj bi ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Podpredsednica Venezuele, Delsy Rodriguez, je na zasedanju Sveta za nacionalno obrambo izjavila, da je Maduro edini zakoniti predsednik in da so ZDA začele vojaško agresijo. Trump je izjavil, da ZDA ne bodo napadle Kube in da ne bodo namestile vojakov v Venezueli, če bo podpredsednica Rodriguez sodelovala z Washingtonom. ZDA naj bi ohranile omejitve na venezuelsko nafto, da bi ohranile vpliv na Caracas.

Mednarodna skupnost se je ostro odzvala na ameriško vojaško posredovanje v Venezueli, v katerem so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je prek svojega tiskovnega predstavnika izrazil globoko zaskrbljenost in opozoril, da takšna dejanja predstavljajo nevaren precedens ter kršitev ustanovne listine ZN in mednarodnega prava. Kitajska je operacijo označila za hegemonistično vedenje, ki neposredno ogroža suverenost Venezuele ter stabilnost v Latinski Ameriki. Znotraj Evropske unije sta se odzvali Španija in Francija. Španski premier Pedro Sánchez je poudaril, da Madrid kljub nepriznavanju Madurovega režima ne more podpreti posega, ki krši mednarodno pravo in regijo potiska v destabilizacijo. ZDA so operacijo izvedle po seriji eksplozij v Caracasu, ameriški predsednik Donald Trump pa je po zajetju potrdil, da so Madura odpeljali na ozemlje Združenih držav Amerike. Operacija sledi neuspešnim poskusom Washingtona, da bi k sodelovanju pritegnili podpredsednico Delcy Rodríguez.

Španski premier Pedro Sánchez je po potrditvi zajetja Nicolása Madura s strani ZDA obsodil ameriško vojaško intervencijo v Venezueli. Poudaril je, da Španija ne bo priznala intervencije, saj ta krši mednarodno pravo in načela Ustanovne listine Združenih narodov. Sánchez je pozval k deeskalaciji razmer in spoštovanju mednarodnega prava.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je izrazil pripravljenost na pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom glede boja proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelske nafte. Poudaril je pripravljenost Venezuele na sprejem ameriških investicij v naftnem sektorju in sodelovanje v boju proti trgovini z drogami. Prav tako je Trumpova 'diplomacija z vojaškimi ladjami' povzročila močan padec v venezuelski proizvodnji nafte.

Po tem, ko so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, je venezuelsko vrhovno sodišče imenoval Delcy Rodríguez za začasno predsednico. Rusija in Kitajska sta zahtevali takojšnjo izpustitev Madura. Chuck Schumer je dejal, da je bilo zajetje Madura kršitev zakona, Hakeem Jeffries pa je dejal, da je to dejanje vojne proti Venezueli. Maduro je bil pridržan v Metropolitanskem pripornem centru v Brooklynu.

Po napadu ZDA na Venezuelo in aretaciji Nicolasa Madura je Donald Trump zagrozil še Mehiki, Kolumbiji in Kubi. Napovedal je, da bodo ZDA vodile Venezuelo in da bodo ameriška podjetja vložila milijone dolarjev v obnovo venezuelske infrastrukture.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je zahteval nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov in Organizacije ameriških držav po poročilih o bombardiranju venezuelske prestolnice Caracas. Petro, čigar država je trenutno članica Varnostnega sveta ZN, je poudaril potrebo po takojšnjem ukrepanju za vzpostavitev mednarodne zakonitosti sredi agresije proti sosednji državi. V zgodnjih jutranjih urah so iz različnih delov Caracasa poročali o močnih eksplozijah in detonacijah, ki jih kolumbijski vrh interpretira kot zunanje vojaške napade. Zaradi stopnjevanja napetosti in ameriških letalskih napadov na Caracas ter druga venezuelska mesta je Kolumbija močno okrepila nadzor na svoji 2200 kilometrov dolgi meji. Kolumbijski obrambni minister Pedro Sánchez je napovedal aktivacijo vseh policijskih in vojaških zmogljivosti za zaščito prebivalstva in strateških objektov. Posebna pozornost je namenjena preprečevanju morebitnih terorističnih akcij oboroženih skupin, kot sta ELN in disidenti FARC, ki delujejo na obeh straneh meje. Hkrati so v mestu Cúcuta vzpostavili enotno poveljstvo za humanitarno pomoč, ki se pripravlja na morebiten povečan pritisk venezuelskih beguncev, ki bi zaradi spopadov iskali zatočišče v sosednji državi.

V španski regiji Ekstremadura se je odprl nov primer domnevnega trpinčenja na delovnem mestu znotraj vrst vladajoče socialistične stranke PSOE. Svetnica iz province Cáceres je prek notranjih strankarskih kanalov vložila prijavo zoper Joseja Luisa Quintano, vladnega delegata v regiji in predsednika začasnega vodstva stranke v Ekstremaduri. Prijaviteljica trdi, da je Quintana neposredno pritiskal na vodstvo stranke za njeno odpustitev z delovnega mesta na sedežu stranke v Méridi, potem ko naj bi ga v preteklosti kritizirala. Quintana, ki velja za tesnega zaveznika predsednika vlade Pedra Sáncheza, vse očitke ostro zavrača, strankarski vrh v Madridu pa je prijavo že sprejel v obravnavo. Primer se pojavlja v obdobju notranjih trenj v stranki, saj je Quintana vodenje regionalnega odbora prevzel šele nedavno, po odstopu Miguela Ángela Gallarda zaradi slabih volilnih rezultatov. Quintana naj bi po navedbah v prijavi izkoriščal svoj politični vpliv za ustrahovanje in grožnje sodelavki, kar v stranki sproža nove razprave o notranji kulturi in zaščiti zaposlenih.

Španska socialistična vlada pod vodstvom premierja Pedra Sancheza je sedmim spletnim platformam odredila takojšnjo odstranitev 138 oglasov za počitniške nastanitve na zasedenih palestinskih ozemljih. Ministrstvo za varstvo potrošnikov je podjetja opozorilo, da morajo sporne vsebine blokirati ali trajno izbrisati, sicer se bodo soočila z dodatnimi vladnimi ukrepi. Po besedah ministra Pabla Bustinduyja takšni oglasi normalizirajo in ohranjajo kolonialni režim, ki velja za nezakonitega po mednarodnem pravu. Ta poteza je del širšega nabora ukrepov, ki jih je Španija sprejela v znak podpore Palestincem in obsodbe izraelskega delovanja v Gazi. Oktobra potrjeni odlok vključuje tudi embargo na izvoz orožja v Izrael ter prepoved oglaševanja vseh izdelkov, ki izvirajo iz nezakonitih kolonij na Zahodnem bregu in v Gazi. Španija se s tem pridružuje prizadevanjem nekaterih evropskih nevladnih organizacij, ki so že vložile tožbe proti platformam, kot sta Airbnb in Booking.com, zaradi spodbujanja t. i. okupacijskega turizma.

Španska vlada je prek ministrstva za potrošnike sedmim spletnim platformam za kratkoročni najem nepremičnin odredila takojšen umik 138 oglasov za počitniške nastanitve v izraelskih naseljih na okupiranih palestinskih ozemljih. Ukrep temelji na oktobrskem kraljevem dekretu, ki prepoveduje oglaševanje proizvodov in storitev iz naselij, ki jih mednarodno pravo obravnava kot nezakonita. Ministrstvo je multinacionalke opozorilo, da bodo v primeru neupoštevanja odločbe sledili nadaljnji vladni ukrepi, čeprav specifičnih sankcij še niso opredelili. Minister za socialne pravice in potrošnike Pablo Bustinduy je poudaril, da takšne objave prispevajo k normalizaciji in ohranjanju kolonialnega režima. Ta poteza je del širše politike vlade premierja Pedra Sancheza, ki vključuje tudi embargo na orožje za Izrael in podporo palestinskemu prebivalstvu v luči vojaške kampanje v Gazi. Podobni pravni pritiski na platforme, kot sta Airbnb in Booking, se vrstijo tudi v Franciji, kjer so nevladne organizacije že vložile tožbe zaradi spodbujanja turizma na okupiranih območjih.

Župan španskega mesta León José Antonio Diez je v torek uradno potrdil svojo namero, da bo na prihodnjih lokalnih volitvah leta 2027 ponovno kandidiral za položaj župana. Čeprav si želi kandidirati pod okriljem Španske socialistične delavske stranke (PSOE), katere lokalni sekretar v mestu je, je Diez opozoril, da ne izključuje možnosti kandidature izven strankarskih vrst, če bi ga vodstvo poskušalo izključiti. Župan se že dlje časa nahaja v sporu s pokrajinskim vodjem stranke Javierjem Alfonsom Cendónom, predvsem zaradi svoje aktivne podpore večji avtonomiji regije León, kar je v preteklosti sprožilo močne pritiske znotraj strankarskih struktur. Diez je obenem podal ostro kritiko trenutnega vodstva PSOE, ki mu očita "brezciljno smer" in oddaljevanje od osnovnih strankarskih načel. Pozval je k izrednemu kongresu stranke in koreniti notranji prenovi, saj naj bi v stranki vladalo splošno nezadovoljstvo in pomanjkanje notranjega dialoga. Njegove izjave prihajajo v času, ko se PSOE na nacionalni ravni spopada s padcem podpore in notranjimi pretresi, povezanimi z različnimi aferami. Diez je poudaril, da bi bila njegova morebitna izključitev iz stranke nerazumna poteza, vendar ostaja odločen pri zagovarjanju lokalnih interesov, tudi če to pomeni konec njegove poti znotraj socialistične stranke.

V 80. letu starosti je umrl Francisco Fernández Marugán, vidni politik španske socialistične delavske stranke (PSOE), ki je v španskem parlamentu deloval kar osem mandatov. Fernández Marugán, ki se je stranki pridružil leta 1975, je veljal za enega ključnih akterjev v zgodovini sodobnega španskega parlamentarizma, zlasti kot predstavnik province Badajoz. Poleg poslanske funkcije je štiri leta opravljal dolžnost vršilca dolžnosti španskega varuha človekovih pravic (Defensor del Pueblo), kjer si je prizadeval za zaščito ustavnih pravic državljanov. Novico o njegovi smrti so potrdili viri v stranki PSOE, takoj pa se je odzval tudi predsednik španske vlade Pedro Sánchez. Slednji je pokojnega opisal kot socialista trdnih prepričanj in se mu zahvalil za desetletja predanega dela v politiki. Fernández Marugán je bil tesno povezan z reformističnim krilom stranke in je užival ugled tako med strankarskimi kolegi kot pri političnih tekmecih zaradi svojega poglobljenega poznavanja javnih politik in proračunskih vprašanj. Njegova smrt prihaja v času, ko se stranka PSOE spopada z notranjimi pritiski in političnimi preiskavami, kar še dodatno poudarja izgubo ene njenih moralnih in operativnih avtoritete.

Alberto Núñez Feijóo, vodja španske Ljudske stranke (PP), je ocenil leto 2025 kot leto "popolnega kolapsa sančizma", pri čemer je izpostavil "poslabšanje brez primere" javne podobe premierja Pedra Sáncheza. Kritiziral je Sánchezovo vlado zaradi številnih neuspehov in poudaril, da je španska družba prekinila s Sánchezom. Feijóo je obljubil, da bo spodbudil "najboljšo spremembo za Španijo v njeni zgodovini", in ponovil, da Sánchez nima več legitimnosti, ki jo daje parlamentarna večina. Hkrati je zatrdil, da ne bo vladal s stranko Vox.

Španski premier Pedro Sánchez se sooča z velikimi pritiski, saj so v njegovi bližnji okolici številni osumljeni različnih nepravilnosti. Med njimi so minister, ki je pristal v zaporu, zaupnik, ki je bil nedavno izpuščen, ter žena in brat, ki sta prav tako pod preiskavo. Kljub tem težavam Sánchez še vedno vztraja na položaju, vendar se postavlja vprašanje, kako dolgo mu bo to še uspevalo.

Španska socialistična vlada Pedra Sancheza je čestitala Nasriju Asfuri za zmago na predsedniških volitvah v Hondurasu. Asfura je bil kandidat desnice, ki ga je podpiral nekdanji ameriški predsednik Donald Trump. Izidi volitev so bili sicer precej sporni.

Španski premier Pedro Sánchez je na božični večer na družbenih omrežjih objavil voščilo vsem Špancem, v katerem je namesto izraza "božič" uporabil izraz "prazniki". V videoposnetku, ki prikazuje različne načine praznovanja, Sánchez vsem Špancem želi vse najboljše za te dni, "ne glede na to, kako jih praznujejo" in "ne glede na to, kako čestitajo", pri čemer se nanaša na uradne jezike v Španiji. Tudi vodja Ljudske stranke, Alberto Núñez Feijóo, je objavil božično voščilo.

PP je obtožil Pedra Sáncheza, da živi v "bunkerju" in ignorira "cunami" volilnih rezultatov v Extremaduri, kjer je PSOE doživel poraz. Ester Muñoz trdi, da diskurz strahu ne deluje več in da korupcija škoduje socialistom. Sánchez se je osredotočil na Groenlandijo namesto na Extremaduro. Salvador Illa se je distanciral od Sáncheza in poudaril, da korupcija ne bo vplivala na njegovo vlado, ter da sta PSC in PSOE različni stranki.

Miguel Ángel Gallardo je odstopil s položaja generalnega sekretarja PSOE v Extremaduri po slabem volilnem rezultatu, kjer so socialisti osvojili le 18 poslanskih mest, kar je najslabši rezultat stranke v Extremaduri. Kljub odstopu bo prevzel poslanski mandat. Rodríguez Ibarra je pozval PSOE k vzdržanju, da Guardiola ne bi bila odvisna od Voxa. Rahola meni, da se bo PSOE slabo godilo, dokler bo Sánchez na oblasti.

Miguel Ángel Gallardo je po slabem volilnem rezultatu odstopil s položaja generalnega sekretarja PSOE v Extremaduri, vendar bo prevzel mandat poslanca. Juan Carlos Rodríguez Ibarra, nekdanji predsednik vlade Extremadure, je pozval PSOE, naj se vzdrži glasovanja, da Guardiola ne bi bila odvisna od Voxa. Rahola je ocenila, da bo šlo PSOE slabo, dokler ne bo odšel Sánchez. Izvršni odbor stranke je sprejel Gallardov odstop.

Vox je v šestih ključnih občinah Extremadure dosegel izjemen uspeh in presegel pričakovanja. PSOE je doživel hud poraz v Villanueva de la Serena, rojstnem kraju Miguela Ángela Gallarda, in izgubil podporo tudi na podeželju. PP je zmagal na volitvah, vendar je odvisen od Voxa za stabilno vladanje. Desnica je bila velika zmagovalka volitev v Extremaduri.

Vlada Pedra Sáncheza v Španiji se sooča z vrsto škandalov, ki so v zadnjih mesecih obremenili delovanje izvršne oblasti. Obtožbe o korupciji in nadlegovanju znotraj stranke so oslabile položaj vlade.

Španija se sooča z vse hujšimi vročinskimi valovi, zato je premier Pedro Sánchez napovedal vzpostavitev nacionalne mreže klimatskih zavetišč. Ta bodo umeščena v javne zgradbe po vsej državi in bodo ljudem nudila zaščito pred ekstremnimi temperaturami.

Španski sodnik Ismael Moreno je uvedel ločeno in tajno preiskavo gotovinskih plačil, ki jih je izvajala socialistična stranka PSOE. Preiskava, ki bo sprva potekala tajno, bo preverjala gotovinska plačila vsem funkcionarjem PSOE, vključno z generalnim sekretarjem Pedrom Sánchezom. Sodišče je potrdilo, da je prejelo USB ključ s podatki o vseh gotovinskih plačilih PSOE med letoma 2017 in 2024, kar bo služilo kot podlaga za preiskavo suma pranja denarja.

Predsednik španske regionalne vlade Valencie, Juanfran Pérez Llorca, je dosegel dogovor s španskim premierjem Pedrom Sánchezom o ustanovitvi mešane komisije za obnovo po poplavah (dana), ki so prizadele regijo pred več kot letom dni. Komisija bo vključevala predstavnike centralne vlade, regionalne vlade, prizadetih mest in verjetno tudi province Valencia. Dogovor je prišel po srečanju v Moncloi.

Evropska komisija je napovedala, da bo omilila načrtovano prepoved prodaje novih avtomobilov na bencin in dizel do leta 2035. Sprememba sledi pritiskom avtomobilskih proizvajalcev, ki se soočajo z močno konkurenco Kitajske in počasnim prehodom potrošnikov na električna vozila. Namesto popolne prepovedi bo cilj zmanjšanje izpustov iz izpušnih cevi za 90 %, preostalih 10 % pa naj bi nadomestili z uporabo nizkoogljičnega jekla ali e-goriv in biogoriv.

Alberto Núñez Feijóo, vodja španske Ljudske stranke (PP), upa, da bodo regionalne volitve v Extremaduri sprožile "učinek domin" in pripomogle k padcu vlade Pedra Sáncheza. Feijóo je izrazil željo, da bi PP dobil več glasov kot celotna levica. Prav tako je nakazal možnost vložitve nezaupnice Sánchezovi vladi, vendar je to odvisno od "koherentnosti" partnerjev v vladni koaliciji.

Španska stranka Sumar je po odzivu predsednika vlade Pedra Sáncheza zahtevala nujni sestanek koalicije s stranko PSOE, da bi okrepili delovanje vlade in izboljšali njeno učinkovitost. Sumar želi preprečiti krizo PSOE in zahteva prenovo vlade zaradi številnih škandalov, povezanih z spolnim nadlegovanjem in korupcijo. Minister Óscar Puente je kritiziral zahteve Yolande Díaz po spremembah v vladi, medtem ko Sumar vztraja pri nujnosti srečanja, a ne želi razdreti vlade.

Španski premier Pedro Sánchez je sporočil, da je Španija Ukrajini namenila 2 milijardi evrov pomoči, ki vključuje tudi vojaško podporo. Sánchez je to izjavil na tiskovni konferenci v Madridu.

Čeprav naj bi vozovnica omogočala potovanje po celotni državi, ne bo veljala za vse oblike prevoza. Izključuje namreč metro in prevoz na otokih, veljala pa bo za primestne vlake, vlake na srednje razdalje in državne avtobuse.

Predsednik avtonomne skupnosti Aragonija, Jorge Azcón, je potrdil, da je razpisal predčasne volitve za 8. februar, ker ni uspel pridobiti podpore nobene stranke za svoj proračun. Uradno je objavil, da je poslušati glas Aragoncev.

Španska zveza samostojnih podjetnikov (ATA) je vložila tožbo proti španski vladi pri Evropski komisiji zaradi neizvajanja evropske direktive o sistemu DDV, ki se nanaša na posebno ureditev oprostitev DDV za samostojne podjetnike in mala podjetja. ATA trdi, da španska vlada diskriminira samostojne podjetnike, saj je Španija edina država EU, ki ni prenesla direktive o oprostitvi DDV, kar po mnenju zveze povzroča finančno škodo in neupravičeno obravnavo podjetnikov.

Pedro Sánchez kljub politični krizi zaradi korupcije in obtožb o spolnem nadlegovanju v PSOE ne namerava razpisati volitev. Podemos ocenjuje, da je Sánchezova vlada mrtva. Evropski parlament bo razpravljal o primerih seksizma v PSOE, PP pa je napovedal razpravo o 'Me too' v socialistični stranki. PSCL priznava, da bodo primeri nadlegovanja vplivali na izid avtonomnih volitev. Pilar Alegría bo zapustila vlado in prevzela kandidaturo PSOE.

Španska vlada in predsednik škofovske konference Luis Argüello sta v sporu. Minister Félix Bolaños je Argüellu očital, da je pozval k predčasnim volitvam, zaupnici ali nezaupnici vladi, s čimer je po njegovem mnenju kršil politično nevtralnost cerkve. Premier Pedro Sánchez je Argüellu odgovoril na predlog o predčasnih volitvah in ga pozval, naj kandidira na volitvah.

Župan Almussafesa, Toni González, je odstopil s funkcije v izvršnem odboru PSPV (Socialistične stranke Valencijske dežele) zaradi obtožb o spolnem nadlegovanju. Čeprav zanika obtožbe in trdi, da ne želi škodovati stranki, bo še naprej deloval kot župan iz mešane skupine, medtem ko PSOE preiskuje obtožbe. Stranka ga je prisilila, da je zapustil vse funkcije.

Vladajoče socialiste španskega premierja Pedra Sancheza pretresajo obtožbe o spolnem nadlegovanju, ki jih naj bi zagrešili visoki funkcionarji stranke. Poleg tega se več članov sooča s korupcijskimi aferami, kar povečuje pritisk na vlado in sproža pozive k ukrepanju.

Škandal spolnega nadlegovanja v PSOE se je še bolj razširil. Župan Belalcázarja, Francisco Luis Fernández Rodríguez (PSOE), je odstopil po razkritju sporočil o spolnem nadlegovanju podrejene. PSOE preiskuje tudi dve prijavi o spolnem in delovnem nadlegovanju proti županu Almussafesa, Toniju Gonzálezu.

Carles Puigdemont, vodja stranke Junts, se je v četrtek v Waterlooju srečal z generalnim sekretarjem EH Bildu, Arnaldom Otegiem. Srečanje je služilo analizi političnih razmer v Kataloniji, Baskiji in Španiji. Obe stranki sta se strinjali o potrebi po sodelovanju med obema narodoma, saj se zavedata kompleksnosti trenutnega stanja v državi.

Vstopnice za koncerte Rosalíe v Madridu in Barceloni v sklopu njene turneje 'Lux Tour' leta 2026 so bile hitro razprodane. Predprodaja se je končala že 9. decembra, splošna prodaja pa je sledila danes, a so bile vstopnice razgrabljene v nekaj urah. Rosalía bo v okviru turneje nastopila v 17 državah po Evropi, ZDA in Latinski Ameriki, od tega osem koncertov v Španiji. Njen četrti album 'Lux', izdan 7. novembra, je požel velik uspeh in sprožil številne odzive.

Predsednik province Lugo, José Tomé, ki je tudi župan Monforteja in sekretar PSOE v Lugoju, je bil obtožen spolnega nadlegovanja s strani več žensk iz lastne stranke. Po poročanju programa 'Código 10', naj bi žrtve, med katerimi so nekatere že zapustile stranko, o tem obvestile generalnega sekretarja PSOE v Galiciji, Joséja Ramóna Gómeza Besteira, vendar naj ne bi ukrepal. Ženske trdijo, da so bile žrtve dotikanja, spolnih ponudb in obscenih sporočil.

Predsednica madridske skupnosti, Isabel Díaz Ayuso, je pozdravila sodbo vrhovnega sodišča proti nekdanjemu državnemu tožilcu, pri čemer je izpostavila, da pravna država deluje. Ocenila je, da je sodba "zelo ostra" in opozorila, da bi v vsaki liberalni demokraciji "podrla vlado". Ayuso je obsodila uporabo tožilstva za napad na političnega nasprotnika.

Španska vlada je kljub nasprotovanju stranke Junts v kongres vložila zakon o odpisu dolga avtonomnim skupnostim, pri čemer naj bi največ koristi imela Katalonija. Vlada je odobrila odpis 83,252 milijarde evrov dolga, pri čemer bo Andaluzija prejela največji delež. Socialisti so zavrnili amandmaje opozicije, medtem ko katalonska vlada poziva Junts k podpori vladnim iniciativam za dobrobit Katalonije. Predlog zakona predvideva tudi možnost, da si bodo regionalne vlade prihranile do 6,7 milijarde evrov obresti.

Španski premier Pedro Sánchez je odpustil Antonia Hernándeza, vodjo oddelka za politično koordinacijo v kabinetu predsednika vlade, zaradi vpletenosti v prikrivanje primerov spolnega nadlegovanja, ki naj bi jih zagrešil Francisco Salazar. Hernández naj bi bil po navedbah žrtev »sodelavec« in »prikrivalec« Salazarjevih dejanj. Odpustitev bo uradno potrjena na seji ministrskega sveta.

Španski premier Pedro Sánchez in vodja opozicije Alberto Núñez Feijóo sta si izmenjala ostre obtožbe glede spoštovanja ustave. Sánchez je PP obtožil demontaže države blaginje, medtem ko mu je Feijóo očital vodenje "razdiralne dobe španske politike".

Predsednik države Palestine, Mahmud Abas, bo v sredo, 10. decembra, uradno obiskal Španijo. Srečal se bo s kraljem Felipejem VI. v palači Zarzuela in s predsednikom vlade Pedrom Sánchezom v La Moncloi. To je njegov drugi obisk v Španiji po uradnem priznanju Palestine kot države in prvi po dogovoru o prekinitvi ognja 10. oktobra. Namen srečanja je okrepiti špansko podporo Palestini.

Španski premier Pedro Sánchez je napovedal ustanovitev Izvršnega odbora španskega športa, ki ga bosta sestavljala Španski olimpijski komite (COE) in Svet za šport (CSD). Ta pobuda je del novega Modela športa, ki ga je predstavil COE in predstavlja največjo preobrazbo španskega športnega sistema v zadnjih desetletjih. Cilj odbora je integrirati načrtovanje španskega športa in strateške smernice za federacije in športnike.