Turški predsednik in vodja vladajoče Stranke za pravičnost in razvoj (AK Parti) Recep Tayyip Erdoğan je v Ankari predsedoval zasedanju osrednjega izvršnega odbora stranke (MYK). Srečanje je bilo namenjeno pregledu notranjepolitičnega dogajanja in usklajevanju prihodnjih korakov strankarske politike, kar je redna praksa v turškem političnem vrhu. Ob robu uradnega zasedanja se je predsednik Erdoğan srečal tudi s skupino državljanov iz province Düzce, ki so obiskali prestolnico. Ti pogovori z javnostjo poudarjajo Erdoğanovo strategijo ohranjanja neposrednega stika z volilno bazo v času, ko se Turčija sooča z raznolikimi družbenimi in gospodarskimi izzivi. Zasedanje izvršnega odbora velja za ključen organ odločanja znotraj stranke AK, kjer se oblikujejo smernice za delovanje vlade in parlamentarne skupine. Podrobnosti o specifičnih sprejetih sklepih na tokratni seji niso bile javno razkrite, vendar analitiki ocenjujejo, da so bile v ospredju priprave na prihajajoče politične aktivnosti.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v svojem zadnjem javnem nastopu v kulturnem centru Tophane-i Amire v Istanbulu opozoril na nezadovoljive demografske trende v državi. Poudaril je, da trenutni podatki o rasti prebivalstva niso spodbudni, in pozval državljane k povečanju števila otrok v družinah. Po njegovem prepričanju so vsaj trije otroci ključni pogoj za močno družino in dolgoročno stabilnost naroda. Erdogan je izrazil globoko obžalovanje, ker celo njegovi tesni sodelavci in znanci nasprotujejo politiki spodbujanja rodnosti. Takšna stališča so ga po lastnih besedah resno užalostila, saj meni, da je širjenje rodu dolžnost, ki temelji na verskih in tradicionalnih vrednotah. Predsednik je izpostavil, da povečanje prebivalstva ni le osebna želja, temveč strateška nuja za prihodnost Turčije. Njegovi pozivi prihajajo v času, ko se Turčija sooča z najnižjo stopnjo rodnosti v zgodovini države. Kljub vladnim prizadevanjem za spodbujanje večjih družin se gospodarski pritiski in spremenjeni družbeni vzorci odražajo v vse kasnejših odločitvah za starševstvo. Erdogan je v svojem nagovoru ponovno poudaril, da je močna demografska struktura neposredno povezana z nacionalno močjo in vplivom države v regiji.

Turčija je v naprednih pogajanjih za pridružitev k strateškemu obrambnemu sporazumu med Savdsko Arabijo in Pakistanom, kar nakazuje na oblikovanje nove trilateralne varnostne osi med Bližnjim vzhodom in Južno Azijo. Dogovor, ki je po navedbah virov blizu pogajanjem zelo verjeten, temelji na lani podpisanem sporazumu med Rijadom in Islamabadom. Ta določa, da se napad na eno državo obravnava kot agresija proti obema, Turčija pa bi v zavezništvo prinesla močno obrambno industrijo in vojaške izkušnje. Nova varnostna arhitektura se oblikuje v času povečane nezanesljivosti glede vloge Združenih držav Amerike v regiji in prihodnosti zveze Nato. Zavezništvo bi združilo finančno moč Savdske Arabije, jedrsko zmogljivost Pakistana ter turško vojaško tehnologijo. Hkrati se sodelovanje že odraža na terenu, saj Pakistan pripravlja 1,5 milijarde dolarjev vreden posel z orožjem za sudansko vojsko, ki jo podpirata tako Ankara kot Rijad v boju proti silam pod okriljem Združenih arabskih emiratov (ZAE). Regionalno dinamiko dodatno zapleta vloga Omana, ki se je iz tradicionalnega nevtralnega posrednika prelevil v tihega zaveznika Savdske Arabije. Muscat je po poročilih delil obveščevalne podatke in podprl vojaške operacije proti separatistom v Jemnu, ki jih podpirajo ZAE. Ti premiki nakazujejo na širše prestrukturiranje zavezništev, kjer se Turčija, Savdska Arabija in Pakistan povezujejo za uveljavljanje skupnih interesov od Afrike do Južne Azije, kar bi lahko dolgoročno zmanjšalo vpliv zahodnih sil v teh regijah.

Pred finalom turškega superpokala med Galatasarayem in Fenerbahčejem je prišlo do spopadov med navijači obeh klubov v okolici olimpijskega stadiona Atatürk. Po tekmi je Mauro Icardi podal izjavo o Fenerbahčeju. Fenerbahçe je premagal Galatasaray z 2:0 in osvojil superpokal, s čimer je četrtič postal lastnik te lovorike.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je ob obisku v carigrajski četrti Beyoğlu čestital novinarjem ob 10. januarju, dnevu zaposlenih novinarjev. V svojem nagovoru je izrazil zadovoljstvo nad srečanjem z medijskimi delavci ter jim zaželel še veliko uspešnih obletnic v prihodnje. Dogodek je minil v znamenju neposrednega stika predsednika s predstavniki tiska, ki so ga pričakali po zaključku njegovega uradnega obiska. Poleg predsednika so praznik obeležili tudi na lokalni ravni v provinci Sinop. Tam sta guverner Mustafa Özarslan in župan Metin Gürbüz obiskala lokalno novinarsko društvo 15. september, kjer sta poudarila pomen novinarskega dela za lokalno skupnost in se zahvalila poročevalcem za njihovo dejavnost. Dan zaposlenih novinarjev v Turčiji sicer predstavlja tradicionalno priložnost za uradno priznavanje vloge medijev v družbi. Čeprav so čestitke visokih predstavnikov države del letnega protokola, se turški medijski prostor še naprej sooča z različnimi pritiski, ki pa v uradnih izjavah ob tem prazniku niso bili izpostavljeni.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan se je v Istanbulu udeležil uradnega odprtja razstave islamskih umetniških del z naslovom Hane. Slovesnost je potekala v kulturnem in umetniškem centru Tophane-i Amire, kjer so zbrana pomembna dela islamske kulturne dediščine. Dogodek poudarja pomen ohranjanja in promocije verske ter zgodovinske umetnosti v sodobni Turčiji pod pokroviteljstvom državnega vrha. Predsednik Erdoğan je v svojem nagovoru izpostavil vlogo islamske umetnosti pri oblikovanju kulturne identitete naroda. Razstava vključuje raznolike eksponate, ki prikazujejo bogato tradicijo islamskega kaligrafskega in rokodelskega ustvarjanja skozi stoletja. Kulturni center Tophane-i Amire, ki se nahaja v zgodovinskem delu Istanbula, služi kot prestižno prizorišče za tovrstne nacionalne projekte. Udeležba predsednika na tovrstnih dogodkih potrjuje strateško usmeritev turške politike k poudarjanju islamskih vrednot in kulturne dediščine otomanskega obdobja. Razstava Hane je del širših prizadevanj za uveljavitev Istanbula kot globalnega središča islamske kulture in umetnosti, kar krepi mehkno moč države v mednarodnem prostoru.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je v uradu Dolmabahçe v Istanbulu sprejel indonezijskega ministra za zunanje zadeve Sugiona in obrambnega ministra Sjafrieja Sjamsoeddina. Srečanje je bilo namenjeno krepitvi diplomatskih in obrambnih vezi med državama, ki sta v zadnjih letih močno okrepili svoje strateško sodelovanje na področju varnosti in gospodarstva. Delegacija iz Indonezije se je s turškim vrhom pogovarjala o nadaljnjem sodelovanju v obrambni industriji, kjer Turčija postaja ključna dobaviteljica vojaške opreme za jugovzhodno Azijo. Pogovori so vključevali tudi širše regionalne varnostne izzive in vprašanja, ki zadevajo islamski svet, saj sta obe državi vplivni članici Skupine G20 in Organizacije islamskega sodelovanja. Srečanje potrjuje naraščajoč pomen Turčije kot regionalne sile, ki širi svoj vpliv izven neposredne soseščine. Za Indonezijo, ki posodablja svoje oborožene sile, Turčija predstavlja pomembno alternativo zahodnim in ruskim ponudnikom vojaške tehnologije, kar vodi v pogostejše stike na najvišji državni ravni.

Savdska koalicija je v Jemnu izvedla niz preventivnih zračnih napadov na položaje sil Južnega prehodnega sveta (STC), ki jih podpirajo Združeni arabski emirati, s čimer se je ravnovesje moči v državi močno nagnilo v korist mednarodno priznane vlade. Po navedbah poročevalcev so sile t. i. Velikanov, ki so zveste Predsedniškemu vodstvenemu svetu (PLC) pod okriljem Rijada, v sredo prevzele nadzor nad strateškim mestom Aden. Iz mesta, ki je dolga leta veljalo za utrdbo separatistov in njihovo prestolnico, so odstranili simbole južnega Jemna in jih nadomestili z državno zastavo. Dogajanje na terenu spremlja zaostritev diplomatskih odnosov med Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati. Vodja separatistov Aidarus al Zubaidi naj bi po obtožbah o veleizdaji pobegnil iz države prek Somalilanda v Abu Dabi, pri čemer naj bi mu pomagale oblasti ZAE. Ta prebeg in uporaba Somalilanda kot tranzitne točke nakazujeta na oblikovanje novih regionalnih zavezništev, ki poleg separatistov in ZAE vključujejo tudi Izrael, kar dodatno zapleta varnostno arhitekturo na Arabskem polotoku. Preobrat v Adnu pomeni hiter konec nedavnih ozemeljskih pridobitev STC v provincah Hadramut in al Mahrah. Medtem ko lokalno prebivalstvo izraža olajšanje nad zamenjavo oblasti, analitiki opozarjajo, da bi neposredni spopadi med silami, ki jih podpirata različni regionalni sili, lahko vodili v novo fazo državljanske vojne. Savdska Arabija s svojimi dejanji potrjuje odločenost, da ohrani enotnost Jemna pod svojim vplivom, kljub interesom nekdanjih zaveznikov v Abu Dabiju.

Malezijski premier Enver Ibrahim bo med 6. in 8. januarjem 2026 opravil uradni obisk v Turčiji na povabilo turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. Kot je sporočil vodja urada za komuniciranje Burhanettin Duran, bo obisk namenjen krepitvi bilateralnih odnosov in strateškega sodelovanja med državama. Osrednji dogodek obiska bo zasedanje Sveta za strateško sodelovanje na visoki ravni med Turčijo in Malezijo, ki bo potekalo v sredo. Delegaciji bosta pod vodstvom obeh državnikov obravnavali ključna vprašanja na področju gospodarstva, obrambne industrije in tehnološkega razvoja. Srečanje poudarja vse večji pomen Malezije kot strateške partnerice Turčije v jugovzhodni Aziji. Diplomatski viri navajajo, da bodo pogovori vključevali tudi regionalna vprašanja na Bližnjem vzhodu in v Aziji, s čimer želita državi uskladiti svoja stališča v mednarodnih organizacijah.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je v okviru dogodka Program promocije moči predstavil pobudo za spodbujanje zaposlovanja mladih, ki predstavlja ključni steber turške razvojne vizije. Vodja urada za komuniciranje Burhanettin Duran je ob tem poudaril, da država v središče svojega prihodnjega razvoja postavlja znanje, spretnosti in energijo mlajših generacij. Po njegovih besedah je cilj programa izgradnja močne Turčije, pri čemer se zanašajo na voljo in inovativnost mladih kadrov. Program predvideva vrsto ukrepov za lažji vstop mladih na trg dela in krepitev njihovih digitalnih kompetenc. Duran je v izjavah za javnost izpostavil, da projekt ne pomeni le kratkoročnega reševanja brezposelnosti, temveč dolgoročno investicijo v človeški kapital države. Turška vlada s tem projektom odgovarja na demografske izzive in poskuša zagotoviti stabilno gospodarsko rast s pomočjo vključevanja izobraženih mladih posameznikov v ključne gospodarske sektorje.

Nekdanji sopredsednik prokurdske stranke HDP Selahattin Demirtaş je bil na sodišču v Mersinu obsojen na leto in dobrih pet mesecev zaporne kazni. Sodišče je presodilo, da je Demirtaş v svojih govorih v verigi dejanj storil kaznivo dejanje razžalitve predsednika republike Recepa Tayyipa Erdoğana. Obsojenec se obravnave na 14. kazenskem sodišču prve stopnje ni udeležil, njegovi zagovorniki pa so med procesom neuspešno zavračali obtožbe. Demirtaş, ki se trenutno nahaja v strogo varovanem zaporu tipa F v Edirnu zaradi drugih obtožb, se je s tem procesom znova znašel v središču turškega pravosodja. Sodnik mu je prisodil natančno eno leto, pet mesecev in 15 dni zapora. Ta razsodba predstavlja nadaljevanje serije pravnih postopkov proti vodilnim predstavnikom kurdske opozicije, kar mednarodne organizacije za človekove pravice pogosto označujejo za politično motivirane procese z namenom utišanja opozicijskih glasov v državi. Turška zakonodaja glede razžalitve predsednika ostaja eno najbolj kontroverznih orodij za omejevanje svobode govora.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Izraelske vojaške sile so v soboto in torek izvedle niz vdorov v južnosirsko pokrajino Kunejtra, kar predstavlja nove kršitve suverenosti sirske države. Po poročanju lokalnih medijev in tiskovne agencije Anadolu so izraelske enote s tremi vojaškimi vozili prodrle v vasi Barika in Kudna preko vhoda v mesto Bir Adžam. Skupno so zabeležili tri ločene vdore, ki so se osredotočili na podeželsko območje v jugozahodnem delu države. Operacije potekajo v času povečane nestabilnosti v Siriji, kjer so se izraelske sile v zadnjem obdobju pogosto vmešavale v dogajanje na terenu, uradno pod pretvezo zagotavljanja varnosti na mejnem območju. Zadnji vdori v Kunejtru so povzročili dodatne napetosti v regiji, ki se že spopada z notranjimi plemenskimi spori in krhkim premirjem po zamenjavi oblasti v Damasku. Sirski viri poudarjajo, da gre za neupravičen poseg v ozemeljsko celovitost države.

Poslanec ruske dume Mihail Šeremet in drugi ruski uradniki so se ostro odzvali na nedavne izjave ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega glede dveh možnih scenarijev za razvoj konflikta v Ukrajini. Šeremet je izjave ukrajinskega voditelja označil za posledico »paničnega napada« in izrazil mnenje, da so takšne trditve znak nestabilnosti v ukrajinskem političnem vrhu. Ruska stran trdi, da so napovedi o različnih potekih vojne v nasprotju z realnostjo na terenu. Kritike so se osredotočile predvsem na domnevno psihološko stanje predsednika Zelenskega, kar je del širšega vzorca retorike, ki jo ruski državni organi uporabljajo za spodkopavanje verodostojnosti ukrajinskega vodstva. Odzivi prihajajo v času, ko obe strani krepita svoje diplomatske in vojaške dejavnosti, medtem ko mednarodna skupnost spremlja razvoj dogodkov na fronti.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je ponovno pozval k vrnitvi Turčije v ameriški program naprednih lovskih letal F-35, pri čemer je poudaril, da bi ta korak okrepil dvostranske odnose z Združenimi državami Amerike in povečal varnost zavezništva Nato. Erdogan je v izjavi za Bloomberg razkril, da je vprašanje osebno izpostavil tudi v pogovorih z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom med septembrskim srečanjem v Beli hiši. Turško vodstvo meni, da je bila odstranitev države iz programa nepravična in strateško škodljiva za celotno zavezništvo. Poziv k ponovni vključitvi prihaja v času, ko si Ankara prizadeva premostiti dolgoletne spore z Washingtonom, ki so se poglobili po turškem nakupu ruskega obrambnega sistema S-400. Turčija je bila prvotno partnerica v programu F-35 in je načrtovala nakup več kot 100 letal, vendar so ZDA sodelovanje prekinile zaradi bojazni, da bi ruska tehnologija lahko ogrozila varnostne protokole Natovih lovcev. Sedanja prizadevanja Erdogana nakazujejo na morebitno spremembo v turški zunanji politiki in željo po obnovitvi polnega vojaškega sodelovanja z Zahodom.

Turški zunanji minister Hakan Fidan se je udeležil vrha o Ukrajini v Parizu, kjer je v imenu predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana izpostavil varnost v Črnem morju kot strateško prioriteto svoje države. Srečanje, ki ga je sklical francoski predsednik Emmanuel Macron, je združilo več kot 30 držav v okviru tako imenovane koalicije voljnih pod vodstvom Francije in Velike Britanije. Fidan je na srečanju ponovil stališče Ankare o nujnosti sprejetja konkretnih in k rezultatom usmerjenih ukrepov za končanje vojne v Ukrajini. Turška delegacija je poudarila, da stabilnost v črnomorski regiji ostaja ključna za mednarodno varnost in nemoten pretok surovin. Poleg varnostnih vprašanj je turški minister izpostavil tudi pripravljenost države za posredovanje pri doseganju trajnega miru. Ankara si že od začetka konflikta prizadeva za ravnotežje med svojo vlogo v zvezi Nato in ohranjanjem odprtih komunikacijskih kanalov z obema vpletenima stranema, s čimer želi preprečiti nadaljnjo eskalacijo v svoji neposredni bližini.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v intervjuju za Bloomberg poudaril nujnost ponovne vključitve Turčije v program ameriških lovcev pete generacije F-35. Po njegovih besedah bi ta korak ne le okrepil dvostranske odnose z Združenimi državami Amerike, temveč tudi znatno izboljšal obrambno sposobnost in varnost celotnega Severnoatlantskega zavezništva. Erdogan je izključitev svoje države iz projekta označil za nepravično in izrazil pričakovanje, da se bodo odnosi z Washingtonom pod vodstvom novega predsednika Donalda Trumpa premaknili na bolj konstruktivno raven. Ankara se s Washingtonom že dlje časa spopada z diplomatskimi nesoglasji, ki so se poglobila po turškem nakupu ruskega protiletalskega sistema S-400, zaradi česar so ZDA Turčijo leta 2019 izključile iz programa F-35. Erdogan je razkril, da je o vprašanju vrnitve sistemov S-400 v Rusijo že osebno razpravljal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Turčija si zdaj prizadeva najti rešitev, ki bi ji omogočila prejem že plačanih letal F-35 in hkrati posodobitev svoje flote z nakupom letal F-16 Block 70, s čimer bi utrdila svojo vlogo ključne zaveznice v okviru Nata.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je opravil telefonski pogovor s savdskim prestolonaslednikom Mohamedom bin Salmanom, s katerim sta ocenila stanje bilateralnih odnosov med državama ter pregledala ključne regionalne izzive. Voditelja sta posebno pozornost namenila razmeram v Jemnu in Somaliji, pri čemer je turški predsednik poudaril, da Ankara pozorno spremlja razvoj dogodkov na tem območju. Pogovori so potrdili prizadevanja obeh držav za krepitev sodelovanja na področju diplomacije in varnosti v regiji. Diplomatski stik odraža nadaljevanje procesa normalizacije in poglabljanja odnosov med Ankaro in Rijadom, ki se je intenziviral v zadnjem obdobju. Strani sta se zavzeli za stabilnost na Bližnjem vzhodu in v Afriškem rogu, kar je ključnega pomena za širšo mednarodno varnost. Pogovor med Erdoğanom in bin Salmanom je sledil predhodnim srečanjem na ministrski ravni, kar kaže na vzpostavljeno kontinuiteto v komunikaciji med vplivnima regionalnima silama.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je na uradnem dogodku ob objavi izvoznih podatkov naznanil, da je država v letu 2025 dosegla najvišjo vrednost izvoza blaga v zgodovini republike. Skupna vrednost izvoza je znašala 273,4 milijarde ameriških dolarjev, kar predstavlja 4,5-odstotno povečanje v primerjavi s predhodnim letom. Izjemne rezultate je Turčija beležila predvsem v decembru, ko je mesečni izvoz prvič v zgodovini presegel prag 26 milijard in dosegel 26,4 milijarde dolarjev. Predsednik Erdoğan je poudaril, da decembrski rezultat pomeni povečanje za tri milijarde dolarjev v primerjavi z enakim obdobjem lani, kar potrjuje stabilno rast turškega gospodarstva kljub globalnim izzivom. Rekordni podatki so bili predstavljeni kot ključni mejnik za turško gospodarstvo, saj država krepi svojo vlogo v globalnih dobavnih verigah. Vlada načrtuje nadaljnjo spodbudo izvoznemu sektorju, da bi ohranila pozitiven trend rasti tudi v prihodnje.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je po petkovi molitvi v Carigradu napovedal, da bo v ponedeljek, 5. januarja, opravil telefonski pogovor z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Glavne teme pogovora bodo vključevale reševanje konflikta med Rusijo in Ukrajino ter trenutne razmere na območju Palestine. Erdogan je poudaril, da Turčija nadaljuje z aktivno diplomatsko vlogo in vzdržuje stike s ključnimi svetovnimi voditelji, vključno z Vladimirjem Putinom in Volodimirjem Zelenskim, medtem ko se bo turški zunanji minister Hakan Fidan udeležil prihajajočega vrha v Parizu. Poleg vprašanj o vojni v Ukrajini je turški predsednik izkoristil priložnost za oster napad na izraelsko vlado in premierja Benjamina Netanjahuja, ki ga je primerjal s faraonom. Izpostavil je množične demonstracije v Carigradu, na katerih se je zbralo več kot 520.000 ljudi v podporo Gazi, in zatrdil, da dejanja Izraela ne bodo ostala nekaznovana. Pogovori med Ankaro in Washingtonom potekajo tudi v luči morebitne vrnitve Turčije v program razvoja bojnih letal F-35, iz katerega je bila država pred leti izključena zaradi nakupa ruskega obrambnega sistema S-400, vendar je Trump nakazal pripravljenost na ponovni razmislek o tem vprašanju.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v Istanbulu napovedal, da se bo v ponedeljek popoldne po telefonu pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Glavni temi pogovora bosta mirovna prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini in razmere na območju Gaze. Erdogan je ob tem poudaril, da vzdržuje redne stike tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ukrajinskim voditeljem Volodimirjem Zelenskim, s čimer Turčija utrjuje svojo vlogo posrednice v mednarodnih konfliktih. Poleg diplomatskih prizadevanj je bil turški predsednik kritičen do izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki ga je v svojem nagovoru označil za "faraona" in mu zagrozil s posledicami za dejanja v Gazi. Erdoganove izjave prihajajo v času povečanih napetosti na Bližnjem vzhodu in intenzivnih diplomatskih dejavnosti, s katerimi želi Turčija vplivati na prihodnjo ameriško zunanjo politiko pod vodstvom Trumpove administracije. Srečanja in pogovori z najvišjimi svetovnimi voditelji so del širše turške strategije za dosego premirja v obeh regijah.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v petek napovedal, da se bo v ponedeljek po telefonu pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom o ključnih vprašanjih zunanje politike. Osrednji temi pogovora bosta mirovna prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini ter aktualne razmere na območju Gaze. Erdogan je novico sporočil novinarjem v Istanbulu in poudaril, da Turčija ostaja aktivno vključena v reševanje bližnjevzhodnih konfliktov. Poleg napovedanega klica je turški voditelj razkril, da se bo turški zunanji minister Hakan Fidan v prihodnjih dneh v Parizu udeležil srečanja skupine držav, ki podpirajo Ukrajino. Ankara si že dlje časa prizadeva ohraniti vlogo posrednika med Moskvo in Kijevom, hkrati pa Erdogan stopnjuje kritike do izraelskega vodstva, saj je ponovil, da Turčija Gaze ni pustila na cedilu in da bodo premierja Netanjahuja doletele posledice njegovih dejanj. Sodelovanje med Turčijo in ZDA pri teh vprašanjih odraža skupna prizadevanja za stabilizacijo razmer, kljub nekaterim preteklim nesoglasjem glede energetske in obrambne politike.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je napovedal, da bo v ponedeljek, 5. januarja 2024, opravil telefonski pogovor s predsednikom Združenih držav Amerike Donaldom Trumpom. Glavna tema njunega dialoga bo iskanje možnosti za mirno rešitev konflikta v Ukrajini, dotaknila pa se bosta tudi vprašanja Palestine. Erdogan je poudaril, da ohranja redne stike tako z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom kot z ameriškim vrhom, s čimer Turčija utrjuje svojo vlogo posrednice v regiji. Načrtovani klic bo sledil vrhu t. i. koalicije voljnih v Parizu, kjer bo Turčijo zastopal zunanji minister Hakan Fidan. Ankara si že dlje časa prizadeva za oživitev carigrajskih pogajanj, ki so v začetnih fazah vojne veljala za najresnejši poskus premirja. Napovedano sodelovanje med Ankaro in Washingtonom prihaja v času, ko se v mednarodni javnosti pojavljajo različna ugibanja o Trumpovi prihodnji politiki do Ukrajine in morebitnih komercialnih pogojih za nadaljnjo vojaško pomoč Kijevu.

Iran je odgovoril na Trumpova opozorila glede protestov in ga pozval, naj se izogiba "destabilizaciji" Bližnjega vzhoda. Turški predsednik Erdogan je napovedal telefonski pogovor s Trumpom. George Clooney in Donald Trump sta se znašla v sporu zaradi Clooneyjevega pridobljenega francoskega državljanstva, pri čemer je Trump Clooneyja označil za "povprečnega".

Predsednik sudanskega suverenega sveta Abdulfettah el-Burhan se je po uradnem obisku v Turčiji javno zahvalil turškemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoğanu, vladi in turškemu ljudstvu za topel sprejem ter izkazano podporo. Obisk je potekal v času, ko se Sudan že več let spopada z uničujočo državljansko vojno, ki je povzročila hudo humanitarno krizo in politično nestabilnost v državi. El-Burhan je v svojih izjavah posebej poudaril pomen Turčije kot regionalne sile in izrazil hvaležnost za njeno vlogo pri prizadevanjih za stabilizacijo razmer v Sudanu. Delegaciji sta v Ankari razpravljali o krepitvi dvostranskih odnosov in možnostih za turško pomoč pri reševanju sudanskega konflikta. Turški predsednik Erdoğan je med srečanjem izpostavil pripravljenost Turčije za nadaljnje sodelovanje na področju gospodarstva in humanitarne pomoči. El-Burhanov obisk velja za pomemben diplomatski korak pri iskanju mednarodnih zaveznikov, ki bi lahko pomagali pri končanju spopadov med sudansko vojsko in paramilitarnimi silami, ki še naprej hromijo državo.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je opravil telefonski pogovor z družino policista Yasina Koçyiğita, ki je izgubil življenje med operacijo v Yalovi. Koçyiğit je bil ubit v oboroženem spopadu med policijsko akcijo, predsednik pa je v pogovoru z njegovimi svojci v Ankari izrazil globoko sožalje in podporo v težkih trenutkih. Dogodek poudarja tveganja, s katerimi se spopadajo turški varnostni organi pri vzdrževanju notranje varnosti. Ob predsedniku je družino pokojnega policista obiskal tudi notranji minister Ali Yerlikaya, ki je osebno izrazil spoštovanje do žrtve padlega častnika. Turške oblasti so po incidentu napovedale nadaljnje ukrepe za zagotavljanje varnosti državljanov in zaščito policistov na dolžnosti. Gre za nadaljevanje niza tragičnih dogodkov v turških varnostnih vrstah, ki so v zadnjem obdobju zahtevali več žrtev med uslužbenci policije.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je opravil telefonski pogovor s predsednikom Stranke nacionalističnega gibanja (MHP) Devletom Bahçelijem, v katerem mu je čestital ob prihajajočem novem letu in osebnem prazniku. Gre za protokolarno gesto, ki poudarja trdnost zavezništva med vladajočo stranko AKP in njeno ključno koalicijsko partnerico MHP v turškem parlamentu. Stranka MHP je v uradni izjavi potrdila, da sta voditelja v pogovoru izmenjala dobre želje, kar dodatno utrjuje njun politični odnos. Čestitka prihaja v času, ko je stabilnost vladajoče koalicije ključnega pomena za izvajanje notranje in zunanje politike Ankare, s čimer Erdoğan ohranja tesne stike z Bahçelijem, ki velja za enega najvplivnejših politikov v državi.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v svojem video nagovoru ob prihodu novega leta ponovno poudaril pomen doktrine "Modra domovina" (Mavi Vatan) in napovedal odločno zaščito turških interesov v Vzhodnem Sredozemlju. Erdogan je v govoru izpostavil, da Turčija pozorno spremlja naraščajoče izzive in grožnje, ki so uperjene proti interesom države ter turško-ciprskega ljudstva. Predsednik je poudaril, da Ankara ne bo dopustila uveljavljanja gotovih dejstev, kraj ali piratstva na območjih, ki jih smatra za del svoje pomorske jurisdikcije. Njegove izjave prihajajo v času stalnih napetosti glede razmejitve morskih meja in izkoriščanja energetskih virov, pri čemer doktrina Modre domovine služi kot strateški okvir za turške zahteve nad obsežnimi deli Egejskega in Sredozemskega morja. Erdoganov nastop utrjuje smer turške zunanje politike, ki temelji na asertivni zaščiti nacionalnih interesov. Čeprav je poudaril, da si država ne prizadeva za ozemeljsko širitev, njegovo opozorilo o neupoštevanju groženj nakazuje na pripravljenost Turčije na morebitne nove konflikte ali diplomatska zaostrovanja v regiji, kar neposredno vpliva na stabilnost v južnem delu Evropske unije.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je med srečanjem s somalijskim kolegom Hassanom Sheikhom Mohamudom v Istanbulu ostro obsodil odločitev Izraela o priznanju neodvisnosti Somalilanda. Erdogan je potezo označil za nelegitimno in nesprejemljivo ter opozoril, da takšno dejanje ogroža stabilnost na celotnem Afriškem rogu. Poudaril je zavezanost Turčije k ohranjanju ozemeljske celovitosti in suverenosti Somalije, pri čemer je izraelsko vmešavanje označil za kršitev mednarodnih norm. Ob robu diplomatskih pogovorov je Erdogan napovedal tudi ambiciozen načrt za vzpostavitev turškega vesoljskega izstrelišča na ozemlju Somalije. Projekt temelji na nedavno podpisanih sporazumih o poglobitvi obrambnega in tehnološkega sodelovanja med državama. Ankara s tem korakom utrjuje svojo strateško prisotnost v regiji, kjer že vrsto let deluje kot ključna zaveznica centralne somalijske vlade v Mogadišu, hkrati pa širi svoj vpliv na področje vesoljske tehnologije.

Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi v bližnji prihodnosti obiskal Turčijo, kjer se bo srečal s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom. Po poročanju turških diplomatskih virov sta voditelja v stalnih stikih in vzdržujeta zaupen dialog, ki je ključen za reševanje dvostranskih in regionalnih vprašanj. Glavni namen napovedanega obiska v Ankari so pogovori na visoki ravni, ki vključujejo tudi prizadevanja za mirno rešitev konflikta v Ukrajini. Turčija se ponovno uveljavlja kot ključna posrednica med Moskvo in Kijevom, saj je predsednik Erdogan izrazil pripravljenost za gostiteljstvo pogajanj v katerem koli formatu. Napoved obiska sledi dogodkom iz decembra, ko je turška stran kljub incidentom v Črnem morju poudarila nujnost diplomatskih prizadevanj. Srečanje bo namenjeno preučitvi možnosti za končanje sovražnosti, hkrati pa bo služilo krepitvi gospodarskih vezi med državama, ki ostajata pomembni trgovinski partnerici.

Izraelska vlada je po poročanju tujih medijev uradno zaprosila administracijo Združenih držav Amerike, naj iz načrtovanega mirovnega sveta predsednika Donalda Trumpa za Gazo izključi turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. Izrael naj bi po navedbah vira, na katerega se sklicuje časnik Jerusalem Post, izvajal močan diplomatski pritisk na Washington, da bi preprečil sodelovanje Turčije pri oblikovanju prihodnje ureditve v Gazi. Izraelska stran svojo zahtevo utemeljuje z zaostrenimi odnosi s Turčijo in Erdoganovo kritično držo do izraelskih vojaških operacij. Ta poteza kaže na poglobljen diplomatski spor med državama, ki se je dodatno zaostril zaradi obtožb o kršitvah premirja in neusklajenih pogledov na povojno obnovo ter varnostno ureditev palestinske enklave. Odločitev Washingtona glede sestave mirovnega telesa bo ključna za nadaljnji potek pogajanj v regiji.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je ostro obsodil priznanje Somalilanda s strani Izraela, označil ga je za nezakonito dejanje in kršitev mednarodnega prava. Somalijski predsednik Hasan Šeik Mohamud se je strinjal z Erdoganom in potezo Izraela označil za 'nezakonito agresijo'.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je med srečanjem s somalijskim kolegom Hasanom Šejkom Mohamudom v Carigradu ostro obsodil odločitev Izraela o priznanju neodvisnosti Somalilanda. Erdogan je potezo označil za nezakonito in nesprejemljivo ter opozoril, da bi takšno dejanje lahko resno destabiliziralo širšo regijo Afriškega roga. Poudaril je pomen ohranjanja ozemeljske celovitosti in enotnosti Somalije, ki Somaliland obravnava kot del svojega ozemlja. Ob robu diplomatskih pogovorov je turški predsednik napovedal tudi okrepitev gospodarskega in energetskega sodelovanja med Ankaro in Mogadišem. Turčija načrtuje, da bo leta 2026 začela izvajati naftne in plinske vrtine v morju ob somalijski obali. Ta poteza utrjuje turški vpliv v strateško pomembnem delu Indijskega oceana, kjer Ankara že vrsto let deluje kot ključna zaveznica somalijskih oblasti pri izgradnji državne infrastrukture in varnostnih sil.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v Istanbulu ostro obsodil odločitev Izraela o uradnem priznanju samooklicane Republike Somaliland. Po srečanju s somalijskim predsednikom Hassanom Sheikhom Mohamudom je Erdogan dejanje označil za nezakonit in nesprejemljiv korak, ki po njegovem mnenju ogroža stabilnost Afriškega roga. Turški voditelj je Izrael obtožil, da poskuša v regijo vnesti destabilizacijo, medtem ko Turčija krepi svoje strateške vezi z osrednjo vlado v Mogadišu. Ob robu političnih kritik je Erdogan napovedal tudi poglobitev gospodarskega sodelovanja s Somalijo, predvsem na področju energetike. Turčija načrtuje, da bo leta 2026 v skladu z bilateralnim dogovorom začela vrtanje za pridobivanje energije v somalijskih teritorialnih vodah. V ta namen bo turška flota okrepljena z dvema novima ladjama za raziskovalno vrtanje, kar potrjuje dolgoročno prisotnost Ankare v tem delu Afrike in njen vpliv na regionalno geopolitiko.

Turški predsednik Erdogan je označil izraelsko priznanje Somalilanda za nelegitimno in nesprejemljivo. Med srečanjem s somalijskim predsednikom Hassanom Sheikhom Mohamudom v Istanbulu sta razpravljala o varovanju somalijske suverenosti in poglobitvi strateškega sodelovanja, vključno z energetskim sektorjem. Erdogan je ponovno potrdil podporo Turčije enotnosti Somalije.

V Somaliji so protesti proti izraelskemu priznanju Somalilanda dosegli največjo udeležbo od izraelske razglasitve. Predsednik Somalije se je v Turčiji sestal s predsednikom Erdoganom, ki je obsodil izraelsko priznanje. Protestniki so pozivali ljudi v Somaliji in Somalilandu, naj nasprotujejo priznanju.

V Somaliji so potekali množični protesti proti izraelskemu priznanju Somalilanda, ki so bili največji doslej. Somalski predsednik je odpotoval v Turčijo na pogovore s predsednikom Erdoganom, ki je prav tako obsodil izraelsko priznanje. Voditelji so pozvali prebivalce Somalije in Somalilanda, da nasprotujejo priznanju.

Vladimir Putin je poslal novoletne čestitke in voščila za božič številnim tujim politikom, med drugim Donaldu Trumpu, Xi Jinpingu, Recepu Tayyipu Erdoganu, Viktorju Orbanu, Robertu Ficu, Aleksandru Vučiću in Narendri Modiju. Predsednik Abhazije, Badra Gunba, je prav tako poslal Putinu čestitko ob prihajajočih praznikih.

Ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta se srečala v letovišču Mar-a-Lago na Floridi, kjer sta razpravljala o ključnih varnostnih vprašanjih in prihodnosti regionalne stabilnosti. Ena izmed osrednjih tem pogovorov je bila morebitna prodaja naprednih bojnih letal F-35 Turčiji, ki je članica zveze Nato. Trump je ob tem javno zagotovil Netanjahuju, da Turčija omenjenega orožja ne bo uporabila proti Izraelu, ter poudaril svoje dobre odnose s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoğanom, ki mu je pripisal zasluge za stabilizacijo razmer v Siriji. Kljub tesnemu zavezništvu pa so se med voditeljema pojavila določena nesoglasja, predvsem glede vprašanja Zahodnega brega. Trump je priznal, da se njuna stališča glede tega območja ne ujemajo v celoti. Srečanje je potekalo v senci Trumpovih prizadevanj za končanje konfliktov v Gazi in Libanonu, pri čemer predsednik ZDA izvaja pritisk na izraelsko vlado, naj zmanjša vojaško prisotnost v regiji. Netanjahu po drugi strani od ameriške administracije pričakuje večjo podporo pri morebitnih prihodnjih operacijah proti Iranu.

Sodišče v Carigradu je odredilo izpustitev priznanega turškega novinarja in političnega komentatorja Fatiha Altaylija, ki je bil od konca junija pridržan zaradi obtožb o ogrožanju predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. Altayli je v enem od svojih prispevkov komentiral javnomnenjsko raziskavo, ki je kazala na nasprotovanje turške javnosti dosmrtnemu predsedovanju Erdogana, ob tem pa je navedel zgodovinske primere osmanskih sultanov, ki so končali s smrtjo ali bili zadavljeni. Konec novembra je bil zaradi teh izjav obsojen na štiri leta in dva meseca zapora. Novinar, ki na družbenih omrežjih uživa podporo milijonov sledilcev, je v zaporu Silivri preživel šest mesecev. Njegovo aretacijo in obsodbo so ostro kritizirale mednarodne organizacije, med njimi Novinarji brez meja (RSF), ki so proces označili za simbol politizacije pravosodja in ustrahovanja novinarjev v Turčiji. Erol Onderoglu, predstavnik RSF, je poudaril, da je Altayli postal žrtev sistema, ki cilja na omejevanje pravice do obveščenosti, in pozval k njegovi polni oprostitvi na pritožbenem sodišču.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnih izjavah izrazil naklonjenost ideji o namestitvi turških vojaških sil v okviru mednarodnih stabilizacijskih sil na območju Gaze. Trump je poudaril, da ohranja zelo tesne odnose s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoğanom, s katerim namerava o tej možnosti opraviti podrobne pogovore. Po njegovih besedah bi bila vključitev Turčije v proces zagotavljanja varnosti v regiji pozitiven korak, vendar bo odločitev predmet usklajevanja z Izraelom. Predsednik ZDA se bo o vprašanju razporeditve turških enot kmalu posvetoval z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, s katerim sta se letos srečala že šestkrat. Poleg razmer v Gazi bosta voditelja obravnavala tudi grožnjo, ki jo predstavlja Iran, ter vprašanja nadaljnjega oboroževanja. Trumpova pripravljenost na vključitev Turčije v varnostno arhitekturo na Bližnjem vzhodu kaže na njegovo prizadevanje za vzpostavitev novih regionalnih zavezništev, ki bi razbremenila ameriške sile in zagotovila dolgoročno stabilnost po koncu intenzivnih spopadov v Gazi.

Somalijski predsednik Hasan Šejh Mahmud bo v sredo, 30. decembra 2025, prispel na uradni obisk v Turčijo. Obisk poteka na povabilo turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana, kar potrjuje tesne diplomatske vezi med državama. Voditelja se bosta sestala v Ankari, kjer bodo pogovori predvidoma tekli o krepitvi dvostranskega sodelovanja na področju varnosti, gospodarstva in regionalne stabilnosti na Afriškem rogu. Podrobnosti o obisku je javnosti sporočil Burhanettin Duran, vodja urada za komuniciranje pri turškem predsedniku, ki je informacijo potrdil prek družbenih omrežij. Srečanje predstavlja nadaljevanje dolgoletnega strateškega partnerstva, saj Turčija velja za eno najpomembnejših zaveznic Somalije, zlasti pri obnovi državnih institucij in zagotavljanju humanitarne pomoči. Pričakuje se, da bosta predsednika obravnavala tudi aktualna vprašanja glede boja proti terorizmu v regiji.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je napovedal, da bo Donald Trump prejel izraelsko nagrado za mir (Israel Prize), najvišje civilno priznanje v državi, za njegov prispevek judovskemu narodu. Trump je tudi izjavil, da brez Netanjahuja Izrael morda ne bi obstajal.

Wall Street Journal v članku opozarja na nevarnosti, ki jih prinaša morebitna ponovna vključitev Turčije v program stealth lovskih letal F-35. Politični komentator Amit Segal svari, da bi pridobitev teh letal s strani Turčije lahko zaostrila razmere na Bližnjem vzhodu in celo pripeljala do vojne z Izraelom. Članek tudi navaja, da Erdogan govori o uničenju "sionističnega" Izraela.

Predsednik turške Stranke nacionalističnega gibanja (MHP) Devlet Bahçeli je na slovesnosti v Hatayu pohvalil predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana, ki ga je označil za "današnjega Sulejmana", s čimer je poudaril njegovo vlogo pri obnovi regije po potresu. Bahçeli je tudi pohvalil ministra za okolje Murata Kuruma kot "današnjega Mimarja Sinana".

Predsednik Recep Tayyip Erdoğan, predsednik turškega parlamenta Numan Kurtulmuş in vodja za komunikacije Burhanettin Duran so se spomnili Mehmeta Akifa Ersoya, avtorja turške državne himne İstiklal Marşı, ob 89. obletnici njegove smrti. Izpostavili so Ersoyevo vlogo kot glasnika turškega naroda in njegovega boja za neodvisnost.