Smrt aktivistke Renee Nicole Macklin Good, ki jo je v Minneapolisu ubil agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE), je sprožila množične proteste po celotnih Združenih državah Amerike. Incident se je zgodil 7. januarja, ko je Goodova s svojim vozilom poskušala blokirati operacijo zveznih agentov, kar je privedlo do streljanja. Medtem ko uradni organi, vključno z ministrico za domovinsko varnost Kristi Noem, dejanje opisujejo kot samoobrambo pred »domačim terorizmom«, protestniki in očividci opozarjajo na prekomerno uporabo sile in neupravičeno nasilje zveznih agencij. Dogodek je močno otežil delovanje ministrstva za domovinsko varnost, saj se agenti zaradi sovražnega vzdušja in varnostnih tveganj izogibajo napotitvam v Minneapolis. Notranja poročila razkrivajo, da se ministrstvo sooča s pomanjkanjem prostovoljcev za operacijo »Metro Surge«, nekateri uslužbenci pa javno nasprotujejo uradni razlagi dogodkov. Poleg tega so preiskave neodvisnih medijev razkrile več kot 40 primerov, v katerih so zvezni agenti v zadnjem letu uporabili prepovedane prijeme davljenja in streljanje na civilna vozila, kar nakazuje na sistemske težave pri nadzoru nad zvezno policijo. Politični odzivi na incident so ostro deljeni. Predsednik Donald Trump je smrt aktivistke komentiral z besedami, da je bila žrtev »nespoštljiva« do organov pregona, medtem ko republikanski zavezniki v kongresu zavračajo očitke o policijski brutalnosti. Po drugi strani demonstranti v vseh 50 zveznih državah zahtevajo ustavitev deportacij, ustavno obtožbo predsednika in razpustitev agencije ICE, kar državo potiska v eno najglobljih notranjepolitičnih kriz v zadnjem obdobju.

Pravosodno ministrstvo Združenih držav Amerike se spopada z valom odstopov po spornem uboju ameriške državljanke Renee Nicole Good, ki so jo v Minneapolisu ustrelili agenti imigracijske in carinske službe (ICE). Vsaj štirje visoki uradniki v oddelku za civilne pravice in več tožilcev iz zveznega okrožja Minnesota so zapustili svoje položaje v znak protesta proti odločitvi ministrstva, da incidenta ne preiskuje kot kaznivo dejanje agentov. Namesto tega so bili tožilci domnevno pod pritiskom, naj sprožijo preiskavo proti partnerju oziroma vdovi pokojne, kar je sprožilo obtožbe o političnem vmešavanju v delo neodvisnih organov. Administracija predsednika Donalda Trumpa je zavzela ostro stališče, pri čemer ministrstvo za pravosodje pred sodišči zdaj trdi, da snemanje policijskih postopkov ni ustavno zagotovljena pravica po prvem amandmaju. Zagovorniki vlade poudarjajo varnostne pomisleke agentov, ki se soočajo s civilnim nadzorom, medtem ko pravni strokovnjaki opozarjajo, da gre za nevaren precedens, ki omejuje nadzor nad delom represivnih organov. Trumpovi privrženci dogodek označujejo za upravičeno uporabo sile, medtem ko opozicijski demokrati na tiskovnih konferencah zahtevajo odgovornost in reformo službe ICE. Guverner Minnesote Tim Walz je javno obsodil odstop vodilnega tožilca v preiskavi goljufij in opozoril na destabilizacijo pravosodnega sistema v zvezni državi. Javnomnenjske raziskave kažejo, da ameriška javnost postaja vse bolj kritična do uradne različice dogodkov, ki jo širijo visoki predstavniki administracije, vključno s podpredsednikom JD Vanceom in sekretarko za domovinsko varnost Kristi Noem. Razhajanja med kariernimi tožilci in političnim vodstvom ministrstva nakazujejo na globoko institucionalno krizo.

V zvezni državi Minnesota so se v ponedeljek in torek stopnjevali spopadi med protestniki in zveznimi agenti ministrstva za domovinsko varnost, potem ko so oblasti s solzivcem razgnale množice aktivistov. Protesti so odziv na nedavno zvezno operacijo in smrt 37-letne Renee Nicole Good, ki jo je ubil agent službe za priseljevanje in carine (ICE). Razmere so se v torek še dodatno zaostrile, ko so zvezne enote proti protestnikom uporabile dražilne snovi, lokalni in državni voditelji pa so napovedali tožbe proti zveznim organom zaradi naraščajočega nasilja in pomanjkanja nadzora nad operacijami. Napetosti so se izpred zvezne stavbe Whipple v Minneapolisu razširile tudi na predmestja, kjer so dijaki zapustili šolske klopi v znak nasprotovanja agresivni politiki priseljevanja administracije nekdanjega predsednika Trumpa. Med demonstracijami so nekateri posamezniki v policiste metali pirotehnična sredstva, na kar so zvezne sile odgovorile z uporabo solzivca in močnih razpršilcev. Incidenti so del širšega vala nezadovoljstva, ki je zajel več mest po vsej državi, pri čemer kritiki opozarjajo na pretirano uporabo sile zveznih organov. Lokalna politika in kongresniki, med njimi Ilhan Omar, so ostro obsodili ravnanje zveznih agentov, ki so celo onemogočili dostop izvoljenim predstavnikom do prostorov urada ICE. Pravni spori in ulični spopadi odražajo globok družbeni razkol glede vprašanja priseljenske politike in pooblastil zveznih služb. Razmere v Minnesoti ostajajo negotove, saj obe strani vztrajata pri svojih stališčih, medtem ko se število poročil o poškodovanih in aretacijah še naprej povečuje.

Notranje ministrstvo Združenih držav Amerike se po poročanju preiskovalnih novinarjev sooča z uporom znotraj lastnih vrst in dokazi o sistemskih kršitvah pravil uporabe sile. Razkriti dokumenti Oddelka za domovinsko varnost (DHS) kažejo, da so agenti službe za priseljevanje in carine (ICE) v Minneapolisu kljub uradni prepovedi več kot 40-krat uporabili nevarne tehnike dušenja, ki so bile prepovedane po smrti Georgea Floyda. Incidenti vključujejo primere v Los Angelesu in Houstonu, kjer so agenti s pritiski na vrat in arterije povzročili izgube zavesti in krče pri civilistih. Zaradi stopnjevanja napetosti po nedavnem smrtnem streljanju ameriške državljanke Renee Good v Minneapolisu so agenti ICE izrazili resen strah pred povračilnimi ukrepi in javnimi protesti. Dokumenti, ki jih je objavil novinar Ken Klippenstein, razkrivajo, da vodstvo DHS svoje uslužbence poziva k izjemni previdnosti, izklapljanju lokacijskih storitev na mobilnih napravah in strogi zasebnosti na družbenih omrežjih. Zaradi nepripravljenosti agentov za napotitev v krizna žarišča je ministrstvo prisiljeno iskati prostovoljce med obmejnimi patruljami. Kritike so lettele tudi na vodstvo službe pod guvernerko Kristi Noem, saj nekateri uslužbenci menijo, da so operacije v času kampanje množičnih deportacij predsednika Donalda Trumpa slabo načrtovane in nevarne. Medtem ko se v mestu Twin Cities nadaljujejo množični protesti, znotraj DHS raste nezadovoljstvo zaradi domnevno amaterskega vodenja operacij, ki ogrožajo varnost agentov na terenu in povečujejo tveganje za nove civilne žrtve.

V Minneapolisu in okolici se nadaljujejo množični protesti in šolski izhodi, ki so sledili usodnemu streljanju na 37-letno Renee Nicole Good s strani agenta ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE). Župan Minneapolisa Jacob Frey je izpostavil, da so demonstracije, na katerih se je zbralo več deset tisoč ljudi, ostale mirne, obenem pa je ravnanje zvezne službe označil za neustavno. Vodstvo zvezne države se je zaradi incidenta in ravnanj administracije nekdanjega predsednika Trumpa odločilo za vložitev tožbe. Napetosti v mestu so se dodatno okrepile po tem, ko so zvezni agenti onemogočili dostop skupini kongresnikov, vključno z Ilhan Omar, do prostorov urada ICE. Omarjeva je ostro kritizirala pomanjkanje nadzora nad delovanjem agencije in zahtevala takojšen odhod zveznih sil iz mesta. Protestniki zahtevajo odgovornost za smrt državljanke in sistemske spremembe v zveznih operacijah pregona, ki se izvajajo na lokalni ravni. Dogajanje predstavlja vrhunec večdnevnih nemirov, ki so se začeli neposredno po incidentu 7. januarja. Poleg uličnih protestov so se v znak solidarnosti in protesta proti zvezni politiki vključile tudi izobraževalne ustanove, kjer so učenci organizirano zapuščali pouk. Lokalni uradniki trdijo, da je agresivno delovanje zveznih agentov porušilo zaupanje skupnosti in povzročilo nepotrebno eskalacijo nasilja.

Več zveznih tožilcev je odstopilo s svojih položajev v znak protesta proti odločitvi Ministrstva za pravosodje ZDA (DOJ), da usmeri preiskavo proti vdovi Renee Nicole Good, ki jo je ubil agent službe za priseljevanje in carino (ICE). Po poročanju ameriških medijev je odstopilo najmanj šest tožilcev v zveznem okrožju Minnesota, vključno z Josephom H. Thompsonom, ki je bil drugi najvišje uvrščeni uradnik v tamkajšnjem uradu in je vodil obsežno preiskavo domnevnih goljufij. Tožilci so nasprotovali navodilom ministrstva, naj se namesto na zakonitost samega streljanja osredotočijo na pretekle dejavnosti in povezave partnerice ubite ženske. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da so takšni množični odstopi kariernih, nestrankarskih tožilcev izjemno redki in pomenijo resen upor proti političnim pritiskom na delo pravosodja. Odstopi so vplivali tudi na vodstvo oddelka, ki preiskuje policijske uboje, kjer so odstopili štiri višji vodje. Kritiki poudarjajo, da so pretekle dejavnosti Renee Good in njena morebitna stališča do agencije ICE nepovezani z vprašanjem upravičenosti uporabe smrtne sile na dan dogodka. Situacija v Minnesoti je povzročila zaskrbljenost glede integritete prihodnjih sodnih postopkov in neodvisnosti zveznih preiskovalnih organov pod trenutno upravo.

Ministrstvo za domovinsko varnost ZDA (DHS) je ostro zavrnilo poročanje medijev glede incidentov, v katere so vpleteni agenti službe za priseljevanje in carine (ICE). Posebno pozornost je pritegnilo streljanje v Minneapolisu, kjer je agent ubil aktivistko Renee Nicole Good, potem ko naj bi ta z vozilom zapeljala proti njemu med izvajanjem zvezne operacije. Lauren Bis iz DHS je medije obtožila širjenja neresnic, saj naj bi nekateri kanali, kot je CNN, osumljence za pripadnost tolpi Tren De Aragua prikazovali kot običajen zakonski par, aktivistko Good pa kot nedolžno žrtev. Zvezna sodnica Kate Menendez v Minneapolisu trenutno obravnava nujni predlog protestnikov za zaustavitev določenih taktik ICE pri izvajanju racij. Med zaslišanjem je izrazila nezadovoljstvo nad delom pravosodnega ministrstva, saj naj bi mu primanjkovalo neposrednih dokazov in izjav policistov o domnevno nasilnem vedenju protestnikov. Sodnica je poudarila, da brez podrobnih pričevanj težko oceni dejansko stanje na terenu, odločitev o morebitni omejitvi delovanja zveznih agentov pa bo predvidoma sprejela v kratkem. Analize dejavnosti skupine, h kateri je pripadala pokojna aktivistka, razkrivajo uporabo strategije t. i. mikro-intifade, ki spodbuja oviranje organov pregona in povzročanje kaosa. Medtem ko vlada vztraja pri tezi o samoobrambi agenta, kritiki in demokratski politiki opozarjajo na pomanjkanje nadzora nad zveznimi organi. Napetosti v mestu ostajajo visoke, saj se pravna bitka med zagovorniki državljanskih pravic in zveznimi oblastmi seli v sodne dvorane.

Najmanj štirje vodilni uradniki oddelka za državljanske pravice na ameriškem ministrstvu za pravosodje (DOJ) so odstopili v znak protesta proti odločitvi administracije pod vodstvom Donalda Trumpa, da ne uvede preiskave o usodnem streljanju na neoboroženo ameriško državljanko Renee Nicole Good. Incident, v katerega je bil vpleten agent agencije za priseljevanje in carine (ICE), se je zgodil v Minneapolisu, odločitev o opustitvi preiskave pa je sprejela pomočnica generalnega državnega tožilca Harmeet Dhillon. Odstopi predstavljajo doslej najmočnejši val notranjega upora znotraj ministrstva po ponovnem prevzemu oblasti s strani Trumpove administracije. Medtem ko uradniki ministrstva trdijo, da so bili agenti primorani uporabiti silo v samoobrambi, so se pojavili videoposnetki in pričevanja, ki so v nasprotju z uradno različico dogodkov. Kritike na račun ravnanja administracije prihajajo z obeh polov ameriške politike, saj so se liberalnim glasovom pridružili tudi nekateri vidni konservativci. Ministrstvo za pravosodje je dodatno zaostrilo razmere s trditvijo pred zveznim sodiščem, da snemanje policijskih postopkov ni ustavno zaščitena pravica po prvem amandmaju, kar je sprožilo nove polemike o policijskih pooblastilih in državljanskih svoboščinah. Napetosti so se razširile tudi na druge institucije, saj je kongresnica Marjorie Taylor Greene kritizirala Trumpovo domnevno politizacijo ministrstva v primeru pritiska na predsednika Federalnih rezerv Jeroma Powella. Greene, ki je sicer tesna zaveznica predsednika, je izrazila nasprotovanje kakršnemu koli političnemu orožju pravosodnega sistema. Situacija v Minneapolisu ostaja nestabilna, saj lokalni prebivalci vlagajo tožbe zaradi agresivnega ravnanja zveznih agentov, medtem ko FBI nadaljuje lastno preiskavo okoliščin streljanja.

Zvezna država Minnesota je skupaj z mestoma Minneapolis in St. Paul vložila tožbo proti administraciji Donalda Trumpa, s katero želi ustaviti okrepljeno izvajanje zvezne zakonodaje na področju priseljevanja. Pravni korak sledi incidentu z dne 7. januarja 2026, ko je agent službe za priseljevanje in carine (ICE) med obsežno operacijo ustrelil in ubil 37-letno Renee Nicole Good. Tragični dogodek je sprožil val ogorčenja in množične proteste po celotni državi. Napetosti v Minneapolisu so se v torek stopnjevale, saj so se protestniki in zvezni agenti večkrat spopadli. Zvezne oblasti so za razganjanje množic aktivistov uporabile solzivec, medtem ko so lokalni voditelji javno obsodili uporabo sile. Guverner Minnesote Tim Walz je streljanje označil za nepotrebno in izdal opozorilni ukaz za pripravo narodne garde na morebitno napotitev, kar je sprožilo ostre kritike o domnevnem spodbujanju državljanske vojne in kršenju ustavnih določil o nadvladi zveznega prava. Kritiki guvernerju Walzu očitajo, da s svojimi dejanji namerno pošilja signale radikalnim skupinam, ki nasprotujejo delovanju zvezne vlade. Medtem ko lokalne oblasti trdijo, da ščitijo svoje državljane pred agresivnimi posegi zveznih služb, pravni strokovnjaki opozarjajo na ustavno klavzulo o nadvladi, ki državnim silam prepoveduje oviranje zveznih uradnikov pri opravljanju njihovih dolžnosti. Situacija ostaja izjemno nestabilna, saj se pravni spor prepleta z uličnimi nemiri.

Ameriška ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem se je znašla v središču javnega ogorčenja po objavi videoposnetka, na katerem se je nasmehnila ob vprašanju o usodnem streljanju na Renee Nicole Good. Incident, v katerem je agent službe za priseljevanje in carine (ICE) v Minneapolisu ubil 37-letno mater treh otrok, je sprožil val protestov po celotnih Združenih državah Amerike. Na posnetkih je slišati agente, ki so žrtev neposredno po streljanju žalili, medtem ko je Noemova v intervjuju za CNN dejanja zveznih uslužbencev branila kot potencialno upravičena. Zaradi odločitve pravosodnega ministrstva, da ne uvede preiskave proti vpletenemu agentu Jonathanu Rossu, so s svojih položajev v znak protesta odstopili štirje visoki uradniki oddelka za državljanske pravice. Medtem ko administracija predsednika Donalda Trumpa dogodek opisuje kot dejanje samoobrambe pred »domačim terorizmom«, lokalni uradniki v Minneapolisu in priče trdijo, da je šlo za neupravičeno uporabo smrtonosne sile proti neoboroženi civilistki. Napetosti so se stopnjevale tudi v drugih mestih, kjer so agenti proti protestnikom uporabili nesmrtno orožje, kar je povzročilo trajne poškodbe udeležencev. Guverner Minnesote Tim Walz je v odziv na dogajanje aktiviral narodno gardo in opozoril na resno grožnjo demokratičnim standardom ter odgovornosti državnih organov. Kritiki administraciji očitajo vzpostavljanje dvojnih meril, saj predsednik Trump po eni strani zagovarja amnestijo za napadalce na Kapitol, po drugi strani pa spodbuja nasilen obračun z današnjimi protestniki. Razmere ostajajo napete, saj se zvezni agenti po poročilih soočajo z notranjimi pritiski in moralnimi pomisleki glede nadaljnjih napotitev v krizna žarišča.

Šest zveznih tožilcev iz urada v Minneapolisu v zvezni državi Minnesota je v torek podalo odstopne izjave zaradi domnevnih neupravičenih pritiskov pravosodnega ministrstva Združenih držav Amerike. Do sporov je prišlo v povezavi s preiskavo smrti Renee Good, ki jo je prejšnji teden ustrelil in ubil agent ameriške imigracijske in carinske službe (ICE). Tožilci so se uprli zahtevam Washingtona po odprtju kazenske preiskave zoper vdovo pokojnice, Becco Good, čeprav za takšen ukrep ni bilo jasno predstavljenih pravnih razlogov ali dokazov. Po poročanju dnevnika The New York Times so visoki uradniki ministrstva za pravosodje izvajali močan pritisk na lokalni urad tožilstva, da bi sprožili postopek proti ženi žrtve, kar je v pravnih krogih sprožilo vprašanja o politični motiviranosti procesov. Odstop tako velikega števila tožilcev hkrati velja za nenavaden korak, ki kaže na globoko nestrinjanje med lokalnim tožilstvom in zveznim vodstvom v Washingtonu glede vodenja primerov, povezanih z delovanjem imigracijskih organov. Dogodek je pritegnil pozornost širše javnosti, saj ponovno izpostavlja vprašanje uporabe prekomerne sile agentov ICE in integritete pravosodnih postopkov v primerih, ko so vpleteni državni uslužbenci. Medtem ko podrobnosti o zahtevah pravosodnega ministrstva ostajajo skope, dejanje tožilcev simbolizira upor proti neposrednemu vmešavanju politike v delo neodvisnih preiskovalnih organov. Ministrstvo za pravosodje in agencija ICE primera za zdaj še nista podrobneje komentirala.

Zaradi pritiska ameriškega pravosodnega ministrstva je v Minnesoti odstopilo najmanj šest zveznih tožilcev. Pritisk se nanaša na obravnavo smrti 37-letne ženske, ki jo je v Minneapolisu ustrelil agent službe za priseljevanje in carine (ICE). Ministrstvo je zahtevalo, da se primer obravnava kot napad na uradne osebe.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Jack Smith, posebni tožilec, bo 22. januarja javno pričal pred Odborom za pravosodje v predstavniškem domu. Donald Trump je z ukinitvijo dolgoletnega dela zveznih tožilcev povzročal padec morale. Odvetnik je opozoril, da bi se lahko kdo poškodoval zaradi Ivan Raiklina, ki je sledil zvezni tožilki in jo zasliševal pred zveznim sodiščem v Washingtonu.

Donald Trump je bil obtožen, da spreminja ZDA v 'banana republiko' zaradi groženj s kazenskimi postopki proti predsedniku Federal Reserve, Jeromu Powellu. Demokrati so zahtevali informacije o tem, koliko 'upornikov' s 6. januarja je bilo zaposlenih na Ministrstvu za pravosodje in Ministrstvu za domovinsko varnost. Republikanski senator je bil zasmehovan zaradi izjave o 'koruptnem delu' Trumpovega boja s Federal Reserve.

Po smrti Renee Nicole Good v Minneapolisu se je sprožila preiskava njenih aktivističnih povezav, medtem ko se zdi, da agentu Jonathanu Rossu ne bo treba odgovarjati. Policist iz Portlanda je bil umaknjen s protestne dolžnosti zaradi izjav, ki so branile streljanje. Agenti DHS so izrazili zadržke glede napotitev zaradi naraščajočega odpora. Konzervativni komentator je na CNN doživel kritike zaradi upravičevanja nasilnih ukrepov proti protestnikom. V znak protesta proti odzivu Trumpove administracije na streljanje so odstopili štirje visoki uradniki Ministrstva za pravosodje.

Trumpova administracija je začela trditi, da Američani nimajo ustavne pravice snemati policistov. Republikanka Mary Miller je zavrnila anketo, ki kaže na ogorčenje proti ICE zaradi incidenta v Minneapolisu. Demokrati zahtevajo informacije o zaposlovanju ljudi, ki so bili pomiloščeni zaradi vpletenosti v dogodke 6. januarja, s strani Ministrstva za pravosodje in Ministrstva za domovinsko varnost. Trump je napovedal konec zveznega financiranja za mesta zatočišča za nezakonite priseljence s 1. februarjem. Anketa je pokazala, da večina volivcev zdaj podpira ukinitev ICE.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil naklonjenost temu, da bi ExxonMobil ostal izven Venezuele, ker naj bi vodilni v podjetju ocenili razmere v državi kot neprimerne za investicije. Po odstavitvi Nicolása Madura so Venezuelci v ZDA izražali mešane občutke, medtem ko je Trumpova administracija po vojaškem posredovanju prevzela nadzor v Venezueli, kar je povzročilo negotovost glede prihodnosti države. Članek v The Spectatorju omenja Trumpovo zunanjo politiko kot tretjo pot, ki vključuje 'vpliv režima'.

Zvezni preiskovalci preiskujejo povezave 37-letne Renee Nicole Good, ki jo je ubil agent ICE Jonathan Ross. Medtem so demokrati organizirali tiskovne konference, na katerih so pozivali k odgovornosti za njeno smrt. Guvernerka Južne Dakote, Kristi Noem, je dejala, da DHS v Minneapolis pošilja dodatne zvezne agente. Minnesota in Twin Cities pa so tožili zvezno vlado zaradi domnevnega političnega ciljanja, ki naj bi kršilo prvi amandma.

Ministrstvo za domovinsko varnost Združenih držav Amerike je v Minneapolis napotilo več sto dodatnih zveznih agentov, potem ko je agent urada za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross med operacijo ustrelil in ubil 37-letno Renee Nicole Good. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je odločitev utemeljila z zagotavljanjem varnosti uslužbencev, ki v mestu izvajajo operacije proti domnevnim kriminalnim združbam med priseljenci. Napotitev sledi predhodni namestitvi 2000 agentov, kar je v mestu sprožilo močne proteste in odkrit odpor lokalnih oblasti. Analitiki in medijski komentatorji so kritični do objave videoposnetka z agentovega mobilnega telefona, ki so ga v javnost lansirali njegovi podporniki. Po mnenju poznavalcev posnetek ne potrjuje teorije o samoobrambi, temveč kaže, da je Ross stal ob strani vozila in streljal v glavo voznice, ko je ta skušala odpeljati. Priče in videoposnetki nakazujejo na agresivno vedenje zveznih uslužbencev še pred samim streljanjem, kar je dodatno zaostrilo odnose med zvezno oblastjo in mestno upravo Minneapolisa. Župan Jacob Frey in guverner Tim Walz sta kritizirala ukrepe ministrstva in pozvala k prekinitvi zveznih operacij v mestu. Lokalni predstavniki trdijo, da zvezni organi s svojo prisotnostjo in načinom delovanja ovirajo neodvisne preiskave ter po nepotrebnem stopnjujejo napetosti v skupnosti. Kljub pozivom k umiritvi razmer ministrstvo vztraja pri nadaljevanju operacij, kar napoveduje nadaljnje politično in pravno zaostrovanje med zveznimi in državnimi organi.

Več ameriških igralcev in glasbenikov, med njimi Mark Ruffalo, Wanda Sykes in Ariana Grande, je na nedeljski podelitvi filmskih in televizijskih nagrad zlati globus v Los Angelesu izrazilo protest proti ameriški službi za priseljevanje in carino (ICE). Zvezdniki so na rdeči preprogi nosili priponke z napisi 'Be Good' ali 'Ice Out', s čimer so opozorili na nedavni incident, v katerem je bil ubit civilist. Simbolna gesta je bila posvečena Renee Good, 37-letni ženski iz Minnesote, ki so jo uslužbenci agencije ICE ustrelili 7. januarja. Po dostopnih podatkih so organi pregona posredovali po tem, ko naj bi Goodova z vozilom trčila v agenta. Udeleženci prireditve so s priponkami zahtevali večjo odgovornost vladnih služb in kritizirali njihove metode delovanja. K protestni akciji so se pridružili tudi Jean Smart in Natasha Lyonne, s čimer se je podelitev nagrad ponovno prelevila v prostor za politično izražanje. Dogodek je v ameriški javnosti sprožil nove razprave o pooblastilih imigracijskih organov in uporabi smrtne sile pri izvajanju njihovih dolžnosti.

Videoposnetek agenta ameriške imigracijske in carinske službe (ICE), ki je na zaledenelih tleh v Minneapolisu zdrsnil in padel, je postal viralen na družbenih omreži. Posnetek je pritegnil pozornost javnosti predvsem zaradi besedne igre med kratico agencije in angleško besedo za led, obenem pa je sprožil val satiričnih komentarjev na račun zveznih organov. Dogodek se je zgodil v Minneapolisu v zvezni državi Minnesota, kjer so napetosti med lokalnim prebivalstvom in organi pregona že dlje časa povišane. Javnost je padec interpretirala v luči nedavnih dogodkov, saj je isti urad vpleten v preiskavo incidenta, v katerem je bil prejšnji teden ustreljen civilist. Kljub temu da posnetek sam po sebi prikazuje le manjšo nezgodo brez poročil o poškodbah, je v kontekstu ameriške priseljenske politike in delovanja agencije ICE sprožil širšo razpravo. Kritiki agencije so dogodek izkoristili za izražanje nezadovoljstva z delovanjem zveznih agentov v lokalnih skupnostih.

Sojenje Rouli Pispirigou na pritožbenem sodišču zaradi umora njene hčerke Georgine je bilo ponovno preloženo na 18. september. Pispirigou je bila že obsojena na dosmrtni zapor zaradi tega dejanja.

V središču Bristola in pred mestno hišo v Torontu so v soboto potekali napeti protesti in protiprotesti, ki so privedli do več aretacij. V Bristolu je policija pridržala osem oseb, od tega tri zaradi domnevnih napadov na policiste, potem ko so se v mestu zbrali pripadniki skupine Bristol Patriots in njihovi nasprotniki. Organi pregona so za preprečevanje nasilja med skupinama uporabili posebna pooblastila in vzpostavili varnostno razdaljo, operacija pa se je zaključila v popoldanskih urah, ko so se protestniki razšli. Podobni incidenti so pretresli tudi Toronto, kjer so se protestniki obmetavali z jajci, uporabljenim toaletnim papirjem in po nekaterih navedbah celo z urinom. Policija je morala posredovati, da bi preprečila stopnjevanje fizičnega nasilja med ideološko nasprotnimi tabori. Kanadski organi so poročali o kaotičnih razmerah, ki so za več ur ohromile delo v središču mesta. Dogodki v obeh mestih odražajo naraščajočo polarizacijo v družbi, ki se pogosto sprevrže v neposredne ulične konflikte. Britanska policija je poudarila, da so bili prisiljeni uporabiti dodatne vire za zagotavljanje javnega reda in miru, saj so se napetosti med desničarskimi skupinami in protirasističnimi aktivisti v preteklosti že večkrat sprevrgle v nasilne izgrede. Tokratni dogodki so neposredno povezani s širšimi težavami glede migracijske politike in družbenega nezadovoljstva, ki se v Veliki Britaniji stopnjujejo že več mesecev.

Na podelitvi Zlatih globusov so zvezdniki nosili priponke proti agenciji ICE v spomin na Renee Good, ki jo je ta teden v Minneapolisu ustrelil uslužbenec ICE. Protest se je razširil po vsej državi.

V Minneapolisu in več drugih ameriških mestih so izbruhnili množični protesti po smrti Renee Good, ki jo je ubil agent zvezne službe za priseljevanje. Več tisoč ljudi se je zbralo na ulicah Minneapolisa, kjer so vzklikali ime pokojne in zahtevali odgovornost organov pregona. Incident je sprožil val ogorčenja, ki se je hitro razširil izven meja zvezne države Minnesota. Manifestacije so se razširile v prestolnico Washington ter v New York, Boston in Philadelphio. Protestniki opozarjajo na sistemsko nasilje in postopke zveznih agentov, vzdušje na ulicah pa ostaja napeto. Danes so napovedani novi shodi, saj se pritiski javnosti na oblasti korenito stopnjujejo. Lokalne oblasti v prizadetih mestih spremljajo situacijo, medtem ko se število udeležencev na shodih povečuje. Dogodek je ponovno odpral vprašanja o pooblastilih zveznih agentov in uporabi sile pri pridržanju oseb, kar v ameriški družbi povzroča globoke delitve in pozive k reformi policijskega sistema.

Ameriška ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem je v nedeljo sporočila, da bo vlada v Minneapolis poslala več sto dodatnih zveznih agentov. Odločitev o okrepitvi varnostnih sil v mestu sledi oceni varnostnih razmer, ki zahtevajo dodatno podporo lokalnim organom pregona pri ohranjanju javnega reda in miru. Napotitev zveznih sil je del širšega prizadevanja zvezne vlade za zagotavljanje varnosti v mestu, ki se je v preteklosti spopadalo z obsežnimi nemiri in napetostmi med prebivalstvom in policijo. Ministrstvo za domovinsko varnost pri tem poudarja, da bodo agenti nudili podporo pri varovanju zvezne lastnine in zagotavljanju splošne varnosti prebivalcev. Čeprav podrobnosti o specifičnih nalogah dodatnih enot niso bile v celoti razkrite, poteza nakazuje na povečano pripravljenost zveznih oblasti pred morebitnimi novimi incidenti. Odločitev ministrice Noemove prihaja v času, ko se v več ameriških mestih ponovno odpirajo vprašanja o vlogi zvezne policije pri obvladovanju lokalnih protestov in vzdrževanju reda.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Predsednik Donald Trump je dejal, da je Iran ZDA predlagal pogovore o jedrskem sporazumu. Povedal je tudi, da se namerava pogovarjati z Elonom Muskom o ponovni vzpostavitvi interneta v Iranu, kjer so oblasti prekinile storitve med protivladnimi protesti.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost se sooča z vprašanji glede interpretacije videoposnetka, ki prikazuje trenutke pred usodnim streljanjem na Renee Good v zvezni državi Minnesota. Predstavniki ministrstva so ob objavi gradiva javno zatrdili, da dokazi govorijo sami zase, vendar so analitiki in javnost izrazili dvome o tem, katere zaključke je na podlagi posnetkov dejansko mogoče objektivno sprejeti. Dogodek ponovno odpira širšo razpravo o policijskih postopkih in uporabi smrtne sile v Združenih državah Amerike. Analiza videoposnetka je ključnega pomena za ugotavljanje upravičenosti uporabe strelnega orožja, saj so uradne trditve oblasti pogosto v navzkrižju z interpretacijami zagovornikov človekovih pravic. V primeru Renee Good ostaja nejasno, ali posnetek nedvoumno podpira uradno različico dogodkov ali pa pušča prostor za različne razlage o tem, kaj se je dogajalo v kritičnih sekundah pred streli. Strokovnjaki opozarjajo, da lahko selektivna objava ali pristranska interpretacija vizualnih dokazov s strani državnih organov vpliva na javno mnenje še pred končano preiskavo. Primer v Minnesoti se vključuje v niz incidentov, ki spodbujajo zahteve po večji transparentnosti pri delu varnostnih organov. Čeprav ministrstvo vztraja pri svoji oceni, pomanjkanje jasnih odgovorov o okoliščinah streljanja povzroča dodatne napetosti v lokalni skupnosti in širše po državi. Preiskava incidenta se nadaljuje, pri čemer bo ključno, kako bodo neodvisni organi ocenili dostopne vizualne in forenzične dokaze.

V ameriškem mestu Minneapolis so se minulo soboto stopnjevale napetosti, potem ko so zvezni agenti onemogočili dostop skupini kongresnikov do prostorov urada za priseljevanje in carine (ICE). Incident se je zgodil v luči nacionalnega ogorčenja zaradi smrti Renee Nicole Good, ki jo je prejšnjo sredo med operacijo pregona priseljencev ubil agent Jonathan Ross. Kongresnica Ilhan Omar je javno opozorila, da so agenti z neustreznim ravnanjem in blokado dostopa kršili ustavno odgovornost članov kongresa za izvajanje nadzora nad zveznimi ustanovami. Uradna različica dogodkov navaja, da je agent Ross streljal v samoobrambi, ker naj bi žrtev s svojim vozilom poskušala pobegniti in ogroziti varnostnike, vendar so se v javnosti pojavili nasprotujoči si opisi dogajanja. Kritiki izpostavljajo, da nekateri mediji in uradne osebe ignorirajo okoliščine, v katerih se je Goodova znašla na prizorišču, medtem ko demokratski politiki dogodek označujejo za nepotrebno nasilje. Razprava v Združenih državah Amerike ostaja močno polarizirana, zlasti glede vprašanja legitimnosti uporabe sile s strani zveznih agencij v mestnih okoljih. Dogajanje v Minneapolisu je povezano s širšim nezadovoljstvom glede delovanja agencije ICE, ki je bilo dodatno podžgano z izjavami sekretarke za domovinsko varnost Kristi Noem. Ta je po streljanju pozvala k podpori agentom, kar je v določenih delih javnosti sprožilo val kritik zaradi domnevne neobčutljivosti na izgubo človeškega življenja. Primer Goodove tako ostaja v središču političnih razprav o reformi migracijske politike in odgovornosti zveznih organov pregona.

V ameriškem mestu Minneapolis se je v soboto zbralo več deset tisoč protestnikov, ki so izrazili ogorčenje nad sredinim ubojem Renee Nicole Good, ki jo je ustrelil agent zvezne Službe za priseljevanje in carine (ICE). Zbrana množica je vzklikala ime preminule in zahtevala odgovornost za dejanje zvezne agencije. Incident je sprožil val ogorčenja po vsej državi, saj so organizatorji poročali o več kot tisoč načrtovanih protestnih dogodkih v različnih mestih Združenih držav Amerike. Protestniki so s pohodi po ulicah opozarjali na nasilne metode dela agencije ICE, ki je že dlje časa tarča kritik zaradi svojega ravnanja s priseljenci in uporabe sile. Demonstracije v Minneapolisu so potekale mirno, vendar pod močnim nadzorom policije, medtem ko se napetosti glede priseljenske politike v državi stopnjujejo. Dogodek predstavlja enega največjih mobilizacijskih trenutkov proti delovanju zveznih organov za priseljevanje v zadnjem obdobju. Aktivisti in lokalne skupnosti poudarjajo, da uboj Renee Nicole Good ni osamljen primer, temveč posledica sistemske agresivnosti agencije, ki deluje zunaj zadostnega civilnega nadzora. Po vsej državi se krepijo pozivi k reformi ali celo ukinitvi omenjene službe.

Po aretaciji Nicolása Madura je predsednik Trump posvaril Kubo in ji svetoval, naj sklene dogovor z ZDA, 'preden bo prepozno'. V ZDA so potekali protesti proti ICE zaradi smrti Renee Nicole Good. V Trumpovi domači državi Floridi se je zaradi 'nesramne korupcije' zmanjšala podpora predsedniku, medtem ko nekdanji Trumpov svetovalec opozarja, da se naftna igra v Venezueli ne izide po načrtih.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V ameriškem mestu Minneapolis so se močno povečale napetosti po incidentu, v katerem je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) ubil Renee Good. Po pričevanju soseda Romana Bucka so se agenti po streljanju obnašali skrajno nespoštljivo, saj so truplo žrtve iz avtomobila izvlekli brez vsakršne pietete, nato pa se v bližini sproščeno pogovarjali o načrtih za obrok. Dogodek je v mestu, ki ga je že leta 2020 pretresel umor Georgea Floyda, znova obudil občutke ogroženosti in nezaupanja v organe pregona. Lokalno prebivalstvo se na nove nemire pripravlja z izjemno previdnostjo, saj v restavracijah že načrtujejo evakuacijske poti, strah pa se je razširil tudi med pripadnike plemena Sioux. Buck je opisal pretresljive prizore, ko so si prebivalci v neposredni bližini dogodka iz oči spirali solzivec, medtem ko so agenti ostali na prizorišču in kazali popolno indiferentnost do tragičnega izida svojih dejanj. Incident je sprožil val ogorčenja nad metodami dela zveznih agentov in njihovo domnevno brezbrižnostjo do človeških življenj. Situacija v Minneapolisu ostaja negotova, saj se skupnosti spopadajo s ponovno travmatizacijo zaradi policijskega in zveznega nasilja. Kritiki opozarjajo, da takšni dogodki le še poglabljajo prepad med državnimi institucijami in državljani, zlasti v mestu, ki je postalo globalni simbol boja za pravičnost in reformo varnostnih organov. Odziv zveznih oblasti na obtožbe o neprimernem vedenju agentov na terenu za zdaj še ni znan.

V Minneapolisu in več drugih ameriških zveznih državah so se razširili nasilni protesti proti ameriški službi za imigracijo in carine (ICE) po objavi videoposnetka, ki prikazuje smrtonosno streljanje na 37-letno Renee Good. Ameriška državljanka je bila ubita med posredovanjem organov pregona, njene zadnje besede, namenjene policistu, pa so sprožile val ogorčenja v javnosti. Bela hiša je v prizadevanju za transparentnost objavila posnetek dogodka, ki je namesto pomiritve razmer dodatno podžgal demonstracije po vsej državi. Protestniki opozarjajo na pretirano uporabo sile s strani imigracijske službe in zahtevajo korenite reforme v delovanju agencije ICE. Napetosti v mestu Minneapolis so po tragičnem dogodku dosegle vrhunec, saj se demonstracije vrstijo že več dni zapored. Lokalni organi pregona so poročali o številnih incidentih med protestniki in policijo, medtem ko se nemiri širijo tudi v druge regije, kjer javnost zahteva odgovornost vpletenih uradnikov. Gre za zadnjega v nizu incidentov, ki so v Združenih državah Amerike ponovno odprli vprašanje policijskega nasilja in pooblastil zveznih agencij pri obravnavi državljanov. Kljub objavi uradnih pojasnil s strani administracije, se javno mnenje nagiba k obsodbi postopka, kar otežuje prizadevanja za stabilizacijo razmer na ameriških ulicah. Dogajanje pozorno spremljajo tudi mednarodne organizacije za človekove pravice.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Guverner zvezne države Kolorado Jared Polis je sprožil val ogorčenja po napovedi, da razmišlja o pomilostitvi ali znižanju kazni nekdanji volilni uradnici Tini Peters. Petersova trenutno prestaja devetletno zaporno kazen zaradi vdora v volilni sistem okrožja Mesa leta 2021, kar je storila v okviru teorij zarote o prirejanju volilnih izidov v korist Donalda Trumpa. Polis je v pogovoru za medije izpostavil visoko starost obsojenke in vprašanje dejanske grožnje, ki jo 70-letnica predstavlja družbi, kar je označil za razlog za morebitno revizijo njene kazni. Napoved guvernerja je naletela na oster odpor drugih visokih uradnikov v zvezni državi, vključno z državno sekretarko Jeno Griswold. Kritiki poudarjajo, da bi bila izustitev Petersove iz zapora hud udarec za pravni red in zaupanje v volilni proces, saj je obsojenka v volilne prostore nalašč pretihotapila nepooblaščene osebe. To dejanje je bilo del širših prizadevanj Trumpovih privržencev, da bi dokazali neobstoječe nepravilnosti na predsedniških volitvah leta 2020. Politični analitiki opozarjajo, da se Polisova odločitev odvija v času povečanega pritiska republikanske baze in samega novoizvoljenega predsednika Trumpa, ki si je že pred tem neuspešno prizadeval za njeno pomilostitev. Čeprav guverner prihaja iz vrst demokratov, bi takšna poteza lahko resno zamajala politično enotnost znotraj stranke glede zaščite integritete volitev. Primer ostaja v središču pozornosti ameriške javnosti kot precedens za obravnavo akterjev, ki so aktivno spodkopavali demokratične institucije.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

V javnosti se je pojavil nov videoposnetek, ki prikazuje dogodke neposredno pred smrtjo 37-letne Renee Nicole McLean Good, ki jo je prejšnjo sredo v Minneapolisu ustrelil agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross. Posnetek, ki ga je s svojim mobilnim telefonom posnel agent sam, razkriva trenutke interakcije med uslužbencem in žrtvijo, preden je Ross izvlekel orožje in sprožil usodni strel. Dogodek je v ameriški javnosti sprožil burne odzive, zlasti po tem, ko je videoposnetek na družbenih omrežjih delil podpredsednik ZDA J. D. Vance. Vance je ob objavi posnetka stopil v bran agentu in trdil, da je bil ta v življenjski nevarnosti ter da je streljal v samoobrambi. Po njegovih besedah posnetek zavrača navedbe, da ženska agenta ni ogrožala z vozilom. Na posnetku je videti vozilo znamke Honda Pilot, s katerim je žrtev ustavila pravokotno na cesto in ovirala promet, medtem ko se ji je Ross približeval s strani voznika. Kljub Vanceovim trditvam kritiki opozarjajo na brutalnost incidenta, saj posnetek vključuje tudi zadnje besede žrtve, ki so bile po navedbah medijev pomirjujoče narave. Incident se je zgodil 7. januarja 2026 v kontekstu izvajanja operacij službe ICE pod okriljem nove ameriške administracije. Smrt matere treh otrok in pesnice je v Minneapolisu, ki ima zgodovino napetosti zaradi policijskega nasilja, znova razplamtela razprave o mejah pooblastil zveznih agentov in upravičenosti uporabe smrtonosne sile v civilnih postopkih.

Luigi Mangione se je vrnil na zvezno sodišče, kjer so njegovi odvetniki nadaljevali boj za preprečitev smrtne kazni v primeru umora izvršnega direktorja UnitedHealthcare. Odvetniki so izpodbijali obtožnico za umor in zahtevali izločitev ključnih dokazov.

Trumpova administracija je menda imela predhodne razprave o morebitnih vojaških napadih na Iran, medtem ko je država soočena z notranjimi nemiri. Trump je izrazil ljubezen do venezuelskega ljudstva teden dni po tem, ko je odobril napad na Venezuelo. Senator Lindsey Graham in drugi podporniki MAGA so Trumpove izjave razumeli kot "signal" za morebitno novo tarčo za spremembo režima.

Savdska koalicija je v Jemnu izvedla niz preventivnih zračnih napadov na položaje sil Južnega prehodnega sveta (STC), ki jih podpirajo Združeni arabski emirati, s čimer se je ravnovesje moči v državi močno nagnilo v korist mednarodno priznane vlade. Po navedbah poročevalcev so sile t. i. Velikanov, ki so zveste Predsedniškemu vodstvenemu svetu (PLC) pod okriljem Rijada, v sredo prevzele nadzor nad strateškim mestom Aden. Iz mesta, ki je dolga leta veljalo za utrdbo separatistov in njihovo prestolnico, so odstranili simbole južnega Jemna in jih nadomestili z državno zastavo. Dogajanje na terenu spremlja zaostritev diplomatskih odnosov med Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati. Vodja separatistov Aidarus al Zubaidi naj bi po obtožbah o veleizdaji pobegnil iz države prek Somalilanda v Abu Dabi, pri čemer naj bi mu pomagale oblasti ZAE. Ta prebeg in uporaba Somalilanda kot tranzitne točke nakazujeta na oblikovanje novih regionalnih zavezništev, ki poleg separatistov in ZAE vključujejo tudi Izrael, kar dodatno zapleta varnostno arhitekturo na Arabskem polotoku. Preobrat v Adnu pomeni hiter konec nedavnih ozemeljskih pridobitev STC v provincah Hadramut in al Mahrah. Medtem ko lokalno prebivalstvo izraža olajšanje nad zamenjavo oblasti, analitiki opozarjajo, da bi neposredni spopadi med silami, ki jih podpirata različni regionalni sili, lahko vodili v novo fazo državljanske vojne. Savdska Arabija s svojimi dejanji potrjuje odločenost, da ohrani enotnost Jemna pod svojim vplivom, kljub interesom nekdanjih zaveznikov v Abu Dabiju.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Po streljanju Renee Good s strani agenta ICE v Minneapolisu so se pojavili dvomi o uradni različici dogodkov. Nekdanji agent FBI je izrazil dvome o upravičenosti uporabe smrtonosne sile, pri tem pa se je skliceval na videoposnetek s telefona agenta ICE. V Philadelphii je šerif zagrozil z aretacijo agentov ICE, ki bi se lažno predstavljali kot organi pregona. Konservativni mediji so kritizirali odziv Trumpove administracije in Kristi Noem na streljanje.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.