APDEJT.si

Brazilska zvezna policija je aretirala nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara na podlagi naloga, ki ga je izdal sodnik Alexandre de Moraes z vrhovnega sodišča. Aretacija je sledila mesecem hišnega pripora, medtem ko se Bolsonaro pritožuje na obsodbo zaradi napadov na demokracijo v Braziliji. Razlog za aretacijo zaenkrat ni znan.

Jairja Bolsonaroja so aretirali in ga premestili v pripor. Aretacija je bila izvedena zaradi "visokega tveganja pobega", saj je bil obsojen na 27 let zapora zaradi poskusa državnega udara. Njegova obramba je zahtevala, da zaporno kazen prestaja v hišnem priporu.

Medtem ko Mednarodna organizacija dela poudarja pomembnost socialnega dialoga med delodajalci, delavci in vlado ob uveljavitvi novih delovnih zakonodaj, digitalne platforme pozdravljajo te reforme, saj naj bi okrepile socialno varnost za priložnostne delavce. Vlada trdi, da bodo nove zakonodaje spodbujale vključujočo rast in socialno varnost za priložnostne delavce in ženske, kar bo izboljšalo njihovo udeležbo v delovni sili.

ZDA naj bi Ukrajini zagrozile z ustavitvijo dobave orožja in obveščevalnih podatkov, da bi jo prisilile v sprejetje Trumpovega mirovnega načrta. Hkrati so se pojavili pomisleki glede srečanja predstavnikov Trumpove administracije z ruskim odposlancem Kirillom Dmitrijevom v Miamiju, kar odpira vprašanja o najnovejšem predlogu glede Ukrajine.

Po poročanju naj bi Beli hiši v sodelovanju s Kremljem pripravila mirovni načrt za Ukrajino, ki predvideva varnostna jamstva za Ukrajino, a hkrati zahteva odstop ozemlja, omejitev vojske in prepoved uporabe določenega orožja. Analitiki ocenjujejo, da bi takšen načrt lahko ogrozil neodvisnost Ukrajine in varnost Češke republike. Ukrajinska stran potrdila, da preučuje ameriške predloge za končanje vojne z Rusijo in pričakuje, da bodo druge strani spoštovale njena stališča. Predstavniki obeh držav naj bi že delali na tehnični ravni predloga.

Steve Benen, producent pri MS NOW, meni, da je razlog, zakaj je državna tožilka Pam Bondi ponovno odprla primer, ki ga je sama zaključila, očiten in sramoten. Vir blizu Bele hiše pričakuje, da bo predsednik Donald Trump po vmesnih volitvah odpustil Bondi ali direktorja FBI Kasha Patela. Tony Kinnett iz Daily Signal je dejal, da se je Bondi 'ujela v kot' zaradi svojega ravnanja v primeru Jeffreyja Epsteina.

Ukrajina se sooča z močnim pritiskom Združenih držav Amerike, da do četrtka sprejme mirovni načrt, ki ga je administracija predsednika Donalda Trumpa pripravila v dogovoru z Moskvo. Večina Evrope naj bi bila ob možnosti hitre mirovne rešitve zajeta v paniko.

Evropski voditelji so izrazili nasprotovanje ameriškemu mirovnemu načrtu za Ukrajino, ocenjujoč ga kot nepravičnega in slabega za Kijev, saj bi Ukrajina izgubila ozemlje, se morala odpovedati članstvu v Natu in omejiti svojo vojsko. Pripravljajo protipredlog. Zelenski je dejal, da je Ukrajina pod močnim pritiskom in se sooča z izgubo ključnega partnerja ali dostojanstva, ter napovedal alternative ameriškemu načrtu, poudarjajoč, da ne bo izdal nacionalnih interesov. Plenković je ocenil, da je ameriški načrt izrazito slab in nepravičen.

Število ugrabljenih učencev in učiteljev v napadu na katoliško šolo St. Mary's v nigerijski zvezni državi Niger je naraslo na več kot 300 otrok in 12 učiteljev.

Nemški kancler Friedrich Merz je opravil telefonski pogovor z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, v katerem sta razpravljala o ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino. Hkrati naj bi več evropskih držav, skupaj s Kijevom, pripravljalo lasten predlog za rešitev konflikta v Ukrajini. Evropski voditelji se bodo sestali na kriznih pogovorih ob robu srečanja G-20 v Johannesburgu, da bi razpravljali o odzivu na ameriški načrt.

V Bangladešu je bil danes zabeležen potres z magnitudo 5,7, poroča Reuters, ki se sklicuje na nemški raziskovalni center za geoznanosti (GFZ). Žarišče potresa je bilo na globini 10 kilometrov.

Donald Trump je izjavil, da mora Ukrajina sprejeti ameriški mirovni načrt do 27. novembra, ki vključuje znatne ozemeljske koncesije, sicer se bo morala Ukrajina boriti naprej. Zelenski je po pogovoru z ameriškim podpredsednikom Jay Dee Vanceom izrazil pričakovanje glede sodelovanja z ZDA in Evropo pri mirovnih prizadevanjih.

Samsung Electronics je imenoval Roh Tae-moona, vodjo divizije za mobilne naprave, za so-izvršnega direktorja, ki bo vodil celotno poslovanje s napravami. Ta poteza je ponovno vzpostavila strukturo so-izvršnih direktorjev po smrti Hana Jong-heeja marca. Roh je od aprila deloval kot vršilec dolžnosti vodje potrošniškega poslovanja. Podjetje pričakuje, da bo sistem so-izvršnih direktorjev okrepil ključne dejavnosti in zagotovil stabilno upravljanje v času naraščajoče negotovosti, hkrati pa bo podjetje pripravil na zagotavljanje prihodnjih tehnologij.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da bo hitro in konstruktivno sodeloval z ZDA glede mirovnega načrta, vendar ne bo izdal nacionalnih interesov. Priznal je, da je Ukrajina pod »brezprimernim pritiskom«. Medtem je nemški kancler Friedrich Merz v telefonskem pogovoru z Donaldom Trumpom razpravljal o mirovnem načrtu ZDA za Ukrajino.

Donald Trump je potrdil, da je 27. november rok za Ukrajino, da sprejme mirovni načrt ZDA s 28 točkami, ki vključuje znatne ozemeljske koncesije. Poleg tega je Trump obljubil uvedbo dodatnih sankcij proti podjetju Lukoil.

Tiskovni predstavnik Kremlja je razkril pogoje Rusije za mir z Ukrajino. Ukrajinski predsedniški urad je sporočil, da je Zelenski prejel Trumpov mirovni predlog, ki naj bi vključeval prepustitev Donbasa Putinu. Bela hiša je izrazila naraščajoče razočaranje predsednika Trumpa nad pomanjkanjem pripravljenosti Rusije in Ukrajine za sklenitev mirovnega sporazuma.

Na prizorišču podnebne konference COP30 v Belemu je izbruhnil požar v modri coni, kjer so razstavni paviljoni držav. Delegati, vključno s slovensko delegacijo, so morali zapustiti območje konference. Požar je pod nadzorom, vendar se pričakuje, da se bodo pogajanja zavlekla.

Ameriški delodajalci so septembra ustvarili presenetljivo dobrih 119.000 novih delovnih mest, vendar se je stopnja brezposelnosti dvignila na 4,4 %, kar je najvišja raven v štirih letih. Poročilo je bilo izdano z zamudo zaradi zvezne vlade. Avgusta je prišlo do izgube delovnih mest že drugič v tem letu, kar kaže na ohlajanje trga dela in najpočasnejšo rast zaposlovanja v 21. stoletju, z izjemo recesije.

Italijanska vladna stranka Fratelli d'Italia je ostro kritizirala Evropski parlament zaradi prodaje omak carbonara, ki naj ne bi bile avtentične, v trgovini v Bruslju. Sporno naj bi bilo, da so te omake, označene z italijansko zastavo, vsebovale sestavine, kot sta smetana in slanina, ki ne ustrezajo tradicionalnemu italijanskemu receptu. Italijanski minister za kmetijstvo Francesco Lollobrigida je ob obisku Bruslja izrazil ogorčenje nad izdelki, ki se predstavljajo kot italijanski, a so narejeni v Belgiji in odstopajo od tradicionalnega recepta.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prejel ameriški mirovni načrt za Ukrajino in se bo o njem pogovarjal z Donaldom Trumpom. Načrt naj bi vključeval priznanje ruskih osvojitev, zmanjšanje ukrajinske vojske za polovico in opustitev orožja dolgega dosega. Evropski uradniki ocenjujejo načrt za absurden in ga zavračajo, saj naj bi bil usmerjen v spodbujanje razdeljenosti in dezorientacijo zaveznikov Kijeva. Analitiki menijo, da Ukrajina nima možnosti za zmago v vojni.

Donald Trump je podpisal zakon, ki Ministrstvu za pravosodje ZDA narekuje, da v roku 30 dni javno objavi vse preostale dokumente v zvezi s primerom Jeffreyja Epsteina. Zakon, imenovan Epstein Files Transparency Act, bo omogočil objavo približno 100.000 dokumentov.

Državno podjetje Petróleos de Venezuela (PDVSA) je napovedalo preiskavo o vzrokih požara v rafineriji Petrocedeño, da bi izključili možnost sabotaže. Venezuelska vlada za poslabšanje stanja v naftni industriji običajno krivi sankcije ZDA in domnevne sabotaže opozicije.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Ukrajino, Kit Kellog, naj bi svojim kolegom sporočil, da načrtuje odhod s položaja januarja 2026. Reuters je poročal, da je Kellog jasno nakazal, da je januar primeren čas za njegov odhod.

Dva meseca po atentatu na podcasterja MAGA Charlieja Kirka je bilo v ZDA tarča vlade več kot 600 ljudi, ki so bili odpuščeni, suspendirani, preiskani ali so bili deležni drugih ukrepov, poroča Reuters. Glavna tarča so bili izobraževalci, saj je bilo več kot 350 zaposlenih v izobraževanju odpuščenih, suspendiranih ali preiskanih v dneh po atentatu, vključno s 50 akademiki in visokimi univerzitetnimi administratorji, tremi ravnatelji srednjih šol, dvema trenerjema navijačic in inštruktorjem teologije. Republikanski uradniki so javno grozili, da bodo univerzam in šolam odvzeli davkoplačevalski denar, če ne bodo odpustili določenih kritikov Kirka.

Poročila razkrivajo, da naj bi Donald Trump odobril mirovni načrt s 28 točkami, ki vključuje ozemeljske koncesije Ukrajine Rusiji, natančneje oddajo regije Donbas v najem. Evropski diplomati poudarjajo, da morata biti Ukrajina in Evropa vključeni v kakršne koli pogovore o končanju vojne. Ameriški kongresniki iz obeh strank so kritični do načrta in ga označujejo za nagrado agresiji. Keith Kellogg naj bi januarja 2026 zapustil položaj posebnega odposlanca Donalda Trumpa za Ukrajino.

Demokrati v ZDA poskušajo povezati nekdanjega predsednika Donalda Trumpa z zadevo Jeffreyja Epsteina, vendar je mnenje, da jim to ne bo uspelo. Glenn Beck trdi, da demokrati nočejo razkriti vseh podrobnosti o Epsteinu, ker bi to lahko vplivalo tudi na njih. Kljub temu je demokratska kongresnica Adelita Grijalva dosegla glasovanje o objavi Epsteinovih dosjejev, a pričakovanja, da bo to škodilo Trumpu, se verjetno ne bodo uresničila.

Ameriški uradniki zasebno sporočajo, da morda ne bodo kmalu uvedli dolgo obljubljenih carin na polprevodnike, kar bi lahko zamaknilo osrednji del gospodarske agende predsednika Donalda Trumpa. Uradniki naj bi te informacije posredovali deležnikom v vladi in zasebnem sektorju. Bela hiša zanika spremembo politike, vendar naj bi administracija prevzemala bolj previden pristop, da bi se izognila provokaciji Kitajske.

Srečanje med posebnim odposlancem ameriškega predsednika Steveom Witkoffom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Turčiji je bilo odpovedano, ker Zelenski ni želel razpravljati o novem ameriškem načrtu za ureditev konflikta v Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal srečanje s Stevom Witkoffom in Recepom Tayyipom Erdoganom v Turčiji, s ciljem oživitve mirovnih pogajanj. Trumpova administracija naj bi si prizadevala za oživitev mirovnih prizadevanj v Ukrajini, pri čemer naj bi Rusija imela občutek, da je slišana. Po poročanju naj bi Trumpova administracija v dogovoru z Rusijo pripravljala nov načrt za končanje vojne, o čemer naj bi bili kmalu obveščeni Ukrajinci in države EU.

Po podatkih, ki so bili objavljeni z zamudo zaradi zaustavitve vlade, so Trumpove obsežne globalne carine avgusta znižale uvoz v ZDA, kar je povzročilo skoraj 24-odstotno zmanjšanje trgovinskega primanjkljaja.

Kreml je zanikal poročanje, da ZDA delajo na mirovnem načrtu za Ukrajino s 28 točkami, in poudaril, da po vrhu ni novih dogodkov. Reuters pa je poročal, da naj bi posebni predstavnik ameriškega predsednika Trumpa za Ukrajino, Keith Kellogg, že januarja 2026 svojim sodelavcem napovedal odhod iz administracije.

Poljski premier Donald Tusk je sporočil, da bo od Belorusije in Rusije zahteval izročitev dveh ukrajinskih osumljencev, ki naj bi namerno poškodovala železniško progo med Varšavo, Lublinom in Ukrajino. Medtem pa je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski vpleten v korupcijski škandal, vreden 100 milijonov dolarjev. Kljub temu naj bi EU Ukrajini namenila 135 milijard evrov pomoči. Španija bo Ukrajini zagotovila dodatnih 817 milijonov evrov pomoči v boju proti Rusiji.

Indonezijski študent, osumljen bombnega napada na mošejo v Jakarti, je v svojem dnevniku opisoval občutke izoliranosti. Policija je razkrila, da je navdih črpal iz skupine na Telegramu, ki poveličuje napade belih supremacistov, vključno s streljanjem v mošeji v Christchurchu leta 2019.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil upanje, da se bo postopek izmenjave vojnih ujetnikov z Rusijo nadaljeval še pred koncem leta. Kremelj je ponovil, da je Rusija pripravljena na mirovna pogajanja z Ukrajino. Medtem je visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice izrazil šokiranost nad ruskimi napadi na Ternopil, ki so zahtevali najmanj 25 življenj. Pojavile so se informacije, da naj bi Donald Trump pritiskal na Zelenskega, da sprejme načrt za končanje vojne, ki bi od Ukrajine zahteval boleče kompromise.

Po poročanju portala Axios naj bi ZDA in Rusija vodile tajne pogovore in delale na novem načrtu za končanje vojne v Ukrajini. ZDA naj bi Ukrajini signalizirale, da mora sprejeti okvir, ki so ga ZDA pripravile za prekinitev spopadov z Rusijo, ki vključuje prepustitev dela ozemlja. V ruskem napadu na Ternopolj je bilo uničenih več stanovanjskih zgradb, umrlo je 25 ljudi, med njimi trije otroci, 95 ljudi pa je bilo ranjenih.

V jugozahodni Japonski se gasilci borijo z obsežnim požarom, ki je zajel sosesko v mestu Oita na otoku Kyushu. Požar je izbruhnil v torek zvečer zaradi močnega vetra v bližini ribiškega pristanišča in se razširil na gozd. Evakuiranih je bilo več kot 170 ljudi, najmanj 170 domov je bilo poškodovanih, pogrešan pa je moški v sedemdesetih letih.

Podpora ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu je padla na 38 %, kar je najnižja raven od njegovega prihoda v Belo hišo. Raziskava agencije Reuters in Ipsos je pokazala, da le 38 % Američanov odobrava njegovo delo.

Družba Meta Platforms je zmagala v odmevnem sodnem sporu glede prevzema Instagrama in WhatsAppa. Ameriško sodišče je odločilo, da s prevzemom omenjenih družb Meta ni kršila protimonopolne zakonodaje in si ni monopolizirala trga socialnih omrežij.

Kitajska je oktobra pospešila kopičenje surove nafte, in sicer s približno 690.000 sodi na dan, kar je več od 570.000 sodov dnevno v septembru, poroča Reutersov Clyde Russell, ki se sklicuje na izračune, pridobljene iz uradnih podatkov iz Pekinga. Pretok rafinerij je oktobra znašal povprečno 14,94 milijona sodov na dan, medtem ko je uvoz znašal 11,39 milijona sodov na dan. Pretok rafinerij je bil 6,4-odstotno povečanje v primerjavi z lanskim letom, kar kaže na zdravo povpraševanje po nafti, vendar je bil tudi upad v primerjavi s septembrskim 15,26 milijona.

Moskvo so ponovno napadle ukrajinske sile z zraka. Župan Moskve, Sergej Sobjanin, je poročal o sestrelitvi tretjega brezpilotnega zrakoplova v zadnji uri.

Poveljnik ukrajinske nacionalne garde, brigadni general Oleksandr Pivnenko, je v intervjuju za Reuters poudaril, da Ukrajina nujno potrebuje več dronov in izboljšano taktiko. Ruske sile naj bi prilagajale svojo taktiko prihajajoči zimi, zato mora ukrajinska vojska uvesti več tehnoloških inovacij in opremiti frontno črto z droni, da bi preprečila nadaljnje rusko napredovanje. Kljub temu, da Rusija še vedno prevladuje v živi sili, naj bi imela Kijev in Moskva pariteto na področju dronov na ključnih bojiščih.

V Siriji se je začelo prvo sojenje stotinam osumljencev, povezanih s smrtonosnimi spopadi v obalnih provincah v začetku tega leta, ki so hitro prerasli v sektaške napade. Državni mediji poročajo, da so 14 ljudi pripeljali v Alepovo palačo pravice po večmesečni preiskavi, ki jo je vodila vlada.

Vladimir Zelenski je sporočil, da bo 19. novembra obiskal Turčijo z namenom »pospešitve pogovorov«.

Zaradi poškodovane infrastrukture bodo v Ukrajini izpadi električne energije verjetno trajali vso zimo, je povedal predsednik uprave podjetja Ukrenergo, Vitalij Zajčenko. Dnevni izklopi elektrike bodo otežili življenje prebivalcem.

Volodimir Zelenski je napovedal, da bo 19. novembra obiskal Turčijo, da bi pripravil "aktivacijo" mirovnih pogovorov z Rusijo in pospešil izmenjavo vojnih ujetnikov.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so ruske sile zračne obrambe prestregle in uničile 31 ukrajinskih brezpilotnih letal nad osmimi regijami v Rusiji. Incident je povzročil začasno prekinitev delovanja na dveh letališčih. Večina dronov je bila uničena nad regijo Bryansk.

V glavnem mestu Filipinov se je drugi dan zapored zbralo več kot 200.000 protestnikov, ki zahtevajo odgovornost zaradi obtožb o korupciji v projektih za zaščito pred poplavami.

Bela hiša nadaljuje prizadevanja za vzpostavitev pogovorov z Rusijo glede končanja konflikta v Ukrajini, poroča agencija Reuters. Cilj pogovorov je iskanje rešitve za trenutno situacijo.

V Združenem kraljestvu naj bi ministri v kratkem napovedali prepoved preprodaje vstopnic za dogodke v živo nad njihovo nominalno vrednostjo. Ta ukrep naj bi bil velika zmaga za ljubitelje koncertov in drugih prireditev.

Nekateri veliki projekti v Kazahstanu, v katerih sodeluje rusko podjetje Lukoil, niso več pod sankcijami ZDA. Med njimi so Karachaganak Petroleum Operating (KPO), Tengizševroil in Kaspijski naftovodarski konzorcij (KTK), je sporočil kazahstanski minister za energijo Erlan Akkenženov.