Sirske vladne sile so po umiku kurdskih enot Sirskih demokratičnih sil (SDF) prevzele nadzor nad strateško pomembnimi mesti, jezovi in naftnimi polji na severu in vzhodu Sirije. Ta hiter prodor je povzročil nove napetosti v regiji, saj se strani medsebojno obtožujeta kršitev dogovorov o umiku. Premik enot pomeni znatno spremembo nadzora nad ključno infrastrukturo, ki je bila leta pod upravo kurdskih sil. Združene države Amerike so že izrazile zaskrbljenost in opozorile pred nadaljnjo eskalacijo konflikta, ki bi lahko dodatno destabilizirala že tako krhke razmere v državi. Kurdske sile trdijo, da so se umaknile v skladu s predhodnimi dogovori, vendar sirska vlada sedaj zaseda položaje, ki presegajo prvotne predvidevanja. Razmere ostajajo napete, saj obstaja tveganje za neposredne spopade med vladnimi silami in preostalimi lokalnimi milicami. Analitiki opozarjajo, da bi ponovna vzpostavitev oblasti Damaska nad naftnimi polji in vodnimi viri lahko bistveno okrepila položaj predsednika Bašarja al Asada. Medtem ko vlada slavi vrnitev suverenosti, humanitarne organizacije opozarjajo na negotovo usodo civilnega prebivalstva na območjih, ki so bila prej pod samoupravo Kurdov.

Sirska vojska je v obsežni ofenzivi na severu in vzhodu države prevzela nadzor nad strateško pomembnimi območji, vključno z največjim naftnim poljem Al Omar in plinskim poljem Conoco v provinci Deir ez-Zor. Vladne sile so ob pomoči zavezniških arabskih plemenskih milic vdrle v mesta pod nadzorom Sirskih demokratičnih sil (SDF), ki jih podpira ZDA, pri čemer so zavzele tudi strateško mesto Tabka ter tamkajšnji jez na reki Evfrat. Kurdsko vodstvo je operacijo označilo za izdajo in kršitev nedavnih dogovorov o umiku sil. Ofenziva predstavlja velik udarec za kurdske oblasti, saj so izgubile dostop do ključnih naravnih virov, ki so bili njihov glavni vir prihodkov za vzdrževanje milic in civilne uprave. Kljub temu da je predsednik Ahmed al-Šara izdal odlok o uradnem priznanju Kurdov kot geste dobre volje, njegova islamistična vlada dejavno uveljavlja svojo oblast nad celotnim ozemljem Sirije po lanskem padcu Bašarja al Asada. Poročila s terena navajajo silovite spopade vzdolž reke Evfrat in umik kurdskih sil z večjih območij v provincah Raka in Alep. Napredovanje vladnih sil se nadaljuje kljub pozivom Zahoda k ustavitvi sovražnosti. Kurdi so se bili prisiljeni umakniti tudi iz dveh sosesk v Alepu, medtem ko sirska vojska utrjuje svoj položaj na vzhodnem bregu Evfrata. Razmere na terenu ostajajo negotove zaradi nasprotujočih si informacij o kršitvah dogovorov, vendar je očitno, da Damask hitro zapolnjuje praznino po umiku kurdskih enot in si prizadeva za popolno integracijo vseh oboroženih sil v nacionalno vojsko.

Sirski predsednik Ahmed al Šara je 16. januarja z odlokom priznal kurdščino kot nacionalni jezik, podelil državljanstvo Kurdom in razglasil kurdski novoletni praznik Nowruz, ki se praznuje 21. marca, za uradni praznik. Kurdske oblasti si po tem odloku prizadevajo za ustavno priznanje.

Sirska vojska je po umiku Sirskih demokratičnih sil (SDF) prevzela popoln nadzor nad mestom Deir Hafer in več deset naselji v vzhodnem delu province Alep. Operativni poveljnik sirske vojske je potrdil, da so njihove enote vstopile v strateško pomembno območje zahodno od Evfrata in nadaljujejo prodor proti mestu Maskana ter meji province Raka. Po navedbah uradnih virov so začeli s čiščenjem min in ostankov vojne, ki so jih za seboj pustile umikajoče se enote. Območje zahodno od Evfrata je bilo razglasiljeno za zaprto vojaško območje, vojska pa je civiliste pozvala, naj se ne približujejo krajem operacij, dokler ti niso popolnoma zavarovani. Sirske oblasti obtožujejo kurdske sile SDF, da kljub dogovoru o umiku namerno minirajo infrastrukturo, vključno z mostovi, in izvajajo napade na sirske enote med njihovim napredovanjem. ZDA so se na najnovejši razvoj dogodkov in premike sirske vojske odzvale z napovedjo novih sankcij proti sirskemu režimu. Napetosti med vladnimi silami in kurdskimi enotami, ki so v preteklosti obvladovale te dele Sirije s podporo mednarodne koalicije, se z vstopom sirske vojske v strateško pomembna mesta ponovno stopnjujejo, kar vpliva na celotno varnostno arhitekturo na severovzhodu države.

Združene države Amerike so sirske oblasti opozorile na možnost ponovne uvedbe gospodarskih sankcij, če bo sirska vojska razširila svoje vojaške operacije proti kurdskim silam na severu države. Po poročanju ameriškega časnika The Wall Street Journal so ameriški uradniki izrazili resno zaskrbljenost, da bi trenutni premiki damaščanskega režima lahko prerasli v širšo ofenzivo proti milicam, ki jih podpirajo ZDA. Washington pozorno spremlja razmere na terenu, kjer kurdske Sirske demokratične sile (SDF) ostajajo ključni zaveznik ameriške vojske v boju proti ostankom Islamske države. Morebitna razširitev operacij sirske vojske pod vodstvom Bašarja al Asada bi lahko destabilizirala regijo in neposredno ogrozila ameriške strateške interese ter varnost njihovih lokalnih partnerjev. Diplomatski pritiski se stopnjujejo v času, ko ZDA poskušajo ohraniti ravnovesje moči na Bližnjem vzhodu. Grožnja s sankcijami služi kot primarno orodje odvračanja, s katerim želi Bela hiša preprečiti neposreden spopad med sirskimi vladnimi silami in kurdskimi formacijami, kar bi dodatno zapletlo že tako večplasten sirski konflikt.

Sirska vojska je prevzela nadzor nad obsežnimi območji severne Sirije, potem ko so se kurdske sile umaknile s tega ozemlja. Vojska je zasegla naftni polji Safyan in Thawra ter križišče Rasafa blizu Tabke. Sirska vojska je tudi zagrozila z bombardiranjem delov province Raqa.

Več tisoč ljudi se je v torek v severovzhodni Siriji zbralo na protestih proti prisilnemu umiku kurdskih borcev iz mesta Alep, ki je sledil večdnevnim smrtonosnim spopadom z vladnimi silami. Nasilje v drugem največjem sirskem mestu je dodatno poglobilo razkol med vlado predsednika Ahmeda al-Šare in kurdskimi silami (SDF), ki so nezaupljive do nove islamistične oblasti. Protestniki so v mestu Kamišli kljub dežju izražali nasprotovanje politiki novega režima, ki želi centralizirati oblast po 14 letih državljanske vojne. Sirska vlada je območje vzhodno od Alepa razglasila za zaprto vojaško območje, kurdske sile pa obtožila nove mobilizacije, kar kljub razglašeni prekinitvi ognja povečuje tveganje za širitev konflikta. Napetosti so narasle po tem, ko so spopadi prejšnji teden terjali več deset življenj, sirski predsednik pa vztraja pri obljubi o poenotenju države pod enim vodstvom, čemur se Kurdi na severu države upirajo. Trenutne razmere v Alepu odražajo nestabilnost v post-revolucionarni Siriji, kjer se interesi različnih oboroženih frakcij še vedno močno križajo. Medtem ko vlada poskuša utrditi nadzor nad ključnimi urbanimi središči, kurdska manjšina strahuje pred izgubo avtonomije in ponovnim pregonom, kar bi lahko privedlo do dolgotrajne destabilizacije severnega dela države.

Sirska vojska je območje med mestoma Deir Hafer in Maskana v vzhodnem delu province Alep razglasila za zaprto vojaško območje, potem ko so se ponoči ponovno razplamteli spopadi s Kurdi pod vodstvom Sirskih demokratičnih sil (SDF). Po navedbah terenskih virov so se boji zaostrili na več frontah vzhodno od mesta Alep, kar je vojaško poveljstvo prisililo k omejitvi gibanja civilistov in uvedbi strogih varnostnih ukrepov na omenjenem ozemlju. Zaradi povečane intenzivnosti spopadov je sirska vojska v sredo na vzhodno podeželje Alepa začela pošiljati obsežne vojaške okrepitve. Konvoji sil so bili po poročanju tiskovne agencije AFP napoteni iz provinc Damask in Latakija, da bi utrdili položaje in se spopadli s silami SDF. Gre za pomemben premik sil proti vzhodu, ki sledi obdobju relativnega zatišja in nedavnim ozemeljskim spremembam v samem mestu Alep. Najnovejše stopnjevanje nasilja v okolici strateško pomembnih prometnic v vzhodnem Alepu kaže na širitev konflikta med vladnimi silami in kurdskimi enotami, ki so se v preteklosti občasno borile proti skupnemu sovražniku, zdaj pa se spopadajo za nadzor nad ozemljem. Razglasitev zaprtega vojaškega območja nakazuje pripravo na obsežnejše operacije za potiskanje kurdskih sil iz vzhodnih delov pokrajine.

V okolici sirskega mesta Alep so izbruhnili novi spopadi med sirsko vojsko in kurdskimi silami pod vodstvom Sirskih demokratičnih sil (SDF/YPG). Po poročanjih s terena so kurdske enote z brezpilotnimi letalniki in težkim orožjem napadle položaje sirske vojske ter nekatera območja s civilnim prebivalstvom. Sirske vladne sile so na napade odgovorile s topniškim ostrenjem položajev SDF v bližini kraja Deir Hafir, kamor so že začele pošiljati vojaške okrepitve. Napetosti v regiji so se po neuspešnih dogovorih o premirju ponovno zaostrile, kar je privedlo do stopnjevanja sovražnosti na frontni črti. Lokalni viri poročajo o naraščajočem številu incidentov, ki vključujejo tudi napade na civilno infrastrukturo. Sirska vojska si z dodatnimi enotami prizadeva utrditi svoje obrambne linije in preprečiti nadaljnje prodore kurdskih milic na strateško pomembnem območju vzhodno od Alepa. Razmere ostajajo nepredvidljive, saj obe strani kopičita sile na ključnih točkah. Medtem ko kurdske sile izvajajo provokacije s ciljem destabilizacije vladnega nadzora, Damask odgovarja z obsežnejšo vojaško operacijo za zavarovanje zaledja Alepa. Spopadi povzročajo dodatno negotovost med preostalimi prebivalci, ki so že leta ujeti v sredi državljanske vojne.

Sirska arabska vojska je v okolici Alepa, natančneje v bližini krajev Maskana in Deir Hafer, vzpostavila nova izključna vojaška območja zaradi domnevnega kopičenja sil Sirskih demokratičnih sil (SDF). Operativno poveljstvo vojske v Damasku je sporočilo, da so njihove obveščevalne službe zaznale prihod dodatnih oboroženih skupin na položaje pod nadzorom SDF na vzhodnem podeželju Alepa. Na podlagi teh informacij so sirske sile napovedale odločen odgovor na kakršno koli stopnjevanje napetosti. Zaradi ponovne vzpostavitve vojaških con se je na območju znova začelo obstreljevanje, kar je povzročilo nove valove razseljevanja civilnega prebivalstva. Medtem ko vlada v Damasku obtožuje kurdske sile SDF prerazporejanja in priprave na ofenzivo, vodstvo SDF te navedbe zavrača in obtožuje vladno stran neutemeljenega stopnjevanja sovražnosti. Razmere v regiji ostajajo napete, saj gre za neposredno kršitev prejšnjih dogovorov o deeskalaciji. Napetosti v okolici Alepa predstavljajo novo poglavje v dolgotrajnih sporih med osrednjo sirsko oblastjo in silami pod vodstvom Kurdov. Incidenti v vzhodnem delu pokrajine Alep kažejo na krhkost premirja in možnost širitve spopadov na strateško pomembna območja, ki so ključna za nadzor nad severnim delom države. Mednarodni opazovalci opozarjajo, da bi ponovna vojaška dejavnost v bližini mestnih središč lahko povzročila novo humanitarno krizo.

Po večdnevnih smrtonosnih spopadih med vladnimi silami in silami pod kurdskim vodstvom so se prebivalci začeli vračati v sporne soseske v severnem sirijskem mestu Alep. Reševalci so vstopili na prizadeto območje.

Zadnje enote Sirskih demokratičnih sil (SDF) pod vodstvom Kurdov so se v nedeljo dokončno umaknile iz sirskega mesta Alep, potem ko je bil v zgodnjih jutranjih urah sklenjen dogovor o prekinitvi ognja. Umik kurdskih sil iz mesta sledi večdnevnim smrtonosnim spopadom, ki so pretresli regijo in dodatno destabilizirali severni del Sirije. Po navedbah državne televizije Ehbarija sporazum o prekinitvi ognja omogoča varno evakuacijo preostalih borcev, s čimer se končuje neposredna vojaška prisotnost SDF v tem strateško pomembnem mestu. Operacija umika se je začela po tem, ko so uporniške skupine, ki se borijo proti režimu Bašarja al Asada, v zadnjih dneh dosegle bliskovite ozemeljske pridobitve. Sirske demokratične sile so se v Alepu spopadale z različnimi frakcijami, kar je povzročilo hudo humanitarno stisko med lokalnim prebivalstvom. Sklenjeni dogovor naj bi vsaj začasno ustavil nasilje v samem mestu, vendar situacija v okolici ostaja negotova in podvržena nenehnim spremembam na terenu. Odhod kurdskih sil iz Alepa pomeni pomemben premik v razmerju moči na severu Sirije, kjer se prepletajo interesi številnih lokalnih in mednarodnih akterjev. Medtem ko se sile SDF umikajo na območja pod svojo stalno kontrolo vzhodno od Evfrata, ostaja vprašanje prihodnje upravne in varnostne ureditve Alepa odprto. Dogajanje pozorno spremlja tudi mednarodna javnost, saj bi stopnjevanje konfliktov v Siriji lahko sprožilo nov val beguncev proti Evropi.

Zadnji pripadniki Sirskih demokratičnih sil (SDF) pod kurdskim vodstvom so se umaknili iz sirske prestolnice Alep, kar pomeni konec njihove prisotnosti v tem mestu, ki je trajala od začetka državljanske vojne leta 2011. Umik je sledil dogovoru o prekinitvi ognja, ki je bil sklenjen z vladnimi silami po večdnevnih silovitih spopadih v mestnih četrtih Ašrafija in Šejk Maksun. Slednji sta bili zadnji kurdski trdnjavi v drugem največjem sirskem mestu, nad katerima so sedaj popoln nadzor prevzele sirske državne sile. Vodja sil SDF Mazlum Abdi je pojasnil, da sporazum omogoča varno evakuacijo ranjencev, ujetih civilistov in borcev iz obleganih predelov mesta. Sirska državna televizija je potrdila, da so avtobusi s pripadniki kurdskih enot že zapustili območje in se usmerili proti polavtonomni coni na severovzhodu države, ki ostaja pod kurdskim nadzorom. Spopadi, ki so izbruhnili v torek, so veljali za najhujše v zadnjem obdobju med kurdsko manjšino in trenutnimi oblastmi v državi. Ta dogodek predstavlja pomemben premik v razdelitvi moči znotraj Sirije, saj sirske vladne sile utrjujejo svoj položaj v ključnih urbanih središčih. Čeprav so Kurdi izgubili strateške točke v Alepu, še vedno ohranjajo nadzor nad obsežnimi območji na severovzhodu, kjer nadaljujejo z vzdrževanjem lastne administracije, medtem ko se širša geopolitična slika v državi po nedavnih prekinitvah ognja s sosednjimi državami ponovno spreminja.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Sirska vojska je zagrozila s ponovnimi napadi na kurdsko okrožje v Alepu, ker borci niso želeli oditi v skladu s krhko prekinitvijo ognja. Sirske oblasti so začele premeščati kurdske borce iz Alepa na območja pod njihovim nadzorom na severovzhodu države. Spopadi med kurdskimi silami in sirsko vojsko v Alepu so povzročili novo množično razseljevanje prebivalstva. Na tisoče ljudi je zbežalo pred obstreljevanjem.

Sirska vojska je v soboto razglasila zaključek varnostne operacije v Alepu in trdi, da je ponovno prevzela popoln nadzor nad mestom na severu države. Ta objava sledi večdnevnim silovitim spopadom med vladnimi silami in kurdskimi borci, zaradi katerih so oblasti v petek formalno razglasile prekinitev ognja. Kljub uradnim navedbam Damaska o stabilizaciji razmer kurdske sile odločno zanikajo, da bi vojska vstopila v strateško pomembno okrožje Šejk Masud ali ga zavzela. Napetosti v regiji ostajajo visoke, saj poročila s terena nakazujejo na nadaljevanje selektivnih napadov na kurdske položaje, kar ogroža krhek dogovor o premirju. Kurdske enote SDF opozarjajo, da sirska vojska izvaja ofenzivne akcije kljub dogovorjeni ustavitvi sovražnosti. Spopadi v Alepu predstavljajo novo zaostritev v dolgotrajnem sirskem konfliktu, kjer se interesi osrednje vlade in kurdske avtonomije pogosto silovito prekrižajo. Najnovejša zaostritev je neposredna posledica stopnjevanja napadov sirske vojske, ki so se začeli v začetku januarja kot povračilni ukrepi proti položajem organizacij PKK/YPG. Operacije so se z obrobja province hitro razširile v mestno središče Alepa, kar je privedlo do humanitarne krize v kurdskih četrtih in prisililo obe strani v pogajanja, ki pa, kot kažejo zadnji dogodki, niso prinesla trajnega miru.

Sirske vladne sile so po silovitih spopadih s kurdskimi enotami prevzele popoln nadzor nad četrtjo Šejk Maksud v mestu Alep. Po navedbah sirske tiskovne agencije SANA je vojska v soboto zjutraj končala operacijo čiščenja terena, v kateri so strokovnjaki za razminiranje odstranjevali eksplozivna telesa iz zapuščenih vozil, ki naj bi jih podtaknile Sirske demokratične sile (SDF). Sirsko ministrstvo za zdravje je ob tem obtožilo kurdske borce, da so bolnišnico Jasin v omenjeni četrti preuredili v vojaško postojanko. Operacija se je začela v petek zvečer, potem ko so se v torek v soseskah Šejk Maksud in Al-Ašrafija razplamteli spopadi, ki so zahtevali najmanj 21 življenj. Čeprav vladne sile trdijo, da so območje v celoti zavarovale, so iz vrst SDF prišle navedbe o nadaljevanju spopadov na določenih točkah. Vojaško poveljstvo je civiliste pozvalo, naj zaradi varnostnih tveganj in tekočih operacij ostanejo v svojih domovih. Najnovejši dogodki predstavljajo stopnjevanje napetosti v Alepu, ki ga zaznamujejo kompleksni odnosi med vladnimi silami in kurdskimi milicami. Razmere ostajajo nestabilne, saj obe strani krivdo za izbruh nasilja pripisujeta druga drugi, medtem ko se strateško pomembne mestne četrti spreminjajo v bojišča, kar neposredno vpliva na humanitarno situacijo in varnost civilnega prebivalstva.

Sirska obrambno ministrstvo je sporočilo o prekinitvi ognja v več soseskah Alepa po večdnevnih spopadih s kurdskimi borci, ki so zahtevali več deset mrtvih in ranjenih ter povzročili množično razseljevanje civilistov. Kljub prekinitvi ognja so kurdski borci zavrnili poziv k odhodu iz Alepa.

Sirske oblasti so začele premeščati kurdske borce iz Alepa na severovzhod države. Sirska vojska je sporočila, da je ustavila ofenzivo v Alepu, kurdski borci pa to zanikajo. Spopadi med kurdskimi silami in sirsko vojsko v Alepu so povzročili novo razseljevanje prebivalstva.

V sirskem mestu Alep so izbruhnili siloviti spopadi med sirskimi vladnimi silami, Sirskimi demokratičnimi silami (SDF) in pripadniki skupine Hajat Tahrir al-Šam pod vodstvom Abuja Mohameda al-Džolanija, v katerih je bilo ubitih najmanj pet oseb, 55 pa je ranjenih. Zaradi zaostrenih razmer in neprekinjenega obstreljevanja, ki traja že tretji zaporedni dan, je svoje domove zapustilo več kot 3000 civilistov. Konflikt se je razširil predvsem na severne dele mesta, kjer prihaja do neposrednih spopadov za nadzor nad ključnimi soseskami. Napetosti med vpletenimi stranmi so povzročile obsežno humanitarno krizo v mestu, ki je že v preteklosti utrpelo ogromno škodo. Lokalne sirske sile poročajo o kaotičnih razmerah, saj se prebivalstvo umika z območij spopadov, kjer prevladujejo kurdske enote SDF in oborožene skupine pod Džolanijevim poveljstvom. Vojaške operacije so ohromile življenje v Alepu, število žrtev pa bi se po pričakovanjih lahko še povečalo. Najnovejše stopnjevanje nasilja predstavlja eno najresnejših kršitev premirja v zadnjem obdobju, kar dodatno destabilizira severni del Sirije. Spopadi med sirsko vojsko in silami SDF na eni strani ter islamističnimi milicami na drugi strani potrjujejo zapletenost varnostne situacije, kjer se interesi različnih vojaških frakcij znova krhajo na račun civilnega prebivalstva. Mednarodni opazovalci opozarjajo na nujnost zaustavitve sovražnosti, da se prepreči še večja begunska katastrofa.

V Alepu je prišlo do množičnega razseljevanja prebivalstva zaradi okrepljenih spopadov med sirsko vojsko in kurdskimi borci. Sirska vojska je napovedala prekinitev ognja, vendar so kurdski borci zavrnili poziv k umiku. V spopadih je umrlo 21 ljudi.

Sirijska vojska je sprožila obsežne in ciljane napade na položaje kurdske skupine Sirske demokratične sile (SDG), ki je po turških virih označena kot teroristična organizacija, v alepskih okrožjih Ašrafija, Šejk Maksud in Beni Zeid. Operacija se je začela ob 13.30 po lokalnem času in sledi zavrnitvi skupine SDG, da bi se integrirala v sirijsko vojsko v skladu z dogovorom z dne 10. marca. Ta dogovor je bil predviden kot del prizadevanj za stabilizacijo regije in preprečevanje nadaljnjih civilnih žrtev. Skupina SDG naj bi, kljub dogovorom, napadala civilno prebivalstvo v Alepu, kar je po navedbah sirskih oblasti sprožilo vojaški odziv. Sirska vojska je okrožja Ašrafija in Šejk Maksud obkolila in pred začetkom spopadov pozvala pripadnike SDG, naj se predajo in opustijo svoje položaje, da bi se izognili nepotrebnemu prelivanju krvi. V spopadih je bilo po začetnih poročilih veliko žrtev in ranjenih na obeh straneh, pri čemer se je nasilje v Alepu močno zaostrilo. Sirija je s to operacijo poskušala ponovno vzpostaviti nadzor nad omenjenimi območji in zaščititi civiliste pred domnevnimi napadi s strani SDG. Ta eskalacija konflikta v Alepu predstavlja pomemben razvoj dogodkov v že tako zapleteni sirski državljanski vojni, kjer se prepletajo interesi različnih akterjev, vključno s sirsko vlado, kurdskimi silami in regionalnimi silami. Dogajanje kaže na nadaljevanje nestabilnosti in neuspešnost prizadevanj za dolgoročno rešitev konflikta v regiji. Izbruh novih spopadov potencialno destabilizira že tako krhko ravnotežje moči in povečuje trpljenje civilnega prebivalstva, ki je že desetletje ujeto med različnimi frakcijami. To dejanje sirske vojske je bilo neposreden odgovor na neupoštevanje prejšnjih sporazumov in napade na civiliste, kar odraža naraščajoče napetosti in pomanjkanje zaupanja med različnimi skupinami v Siriji. Nadaljnji razvoj dogodkov v Alepu bo ključen za oceno dolgoročnih posledic te operacije in morebitnega vpliva na širšo regionalno stabilnost. Mednarodna skupnost pozorno spremlja razmere, saj ima vsaka večja vojaška operacija v Siriji potencial za prelivanje čez meje in vpliv na regionalno varnost.

Turški obrambni minister Yasar Güler je pozval vse kurdske oborožene skupine, vključno s tistimi v Siriji, naj nemudoma prekinejo svoje dejavnosti in brezpogojno položijo orožje. Güler je v svoji izjavi posebej izpostavil Delavsko stranko Kurdistana (PKK) ter z njo povezane organizacije, kot so PYD, YPG in Sirske demokratične sile (SDF). Turška stran vztraja, da ne bo dovolila vzpostavitve nobene teroristične strukture v regiji, ki bi lahko ogrozila njeno varnost. Poziv k razorožitvi sledi turškim prizadevanjem za uveljavitev sporazuma iz marca prejšnjega leta, ki predvideva integracijo kurdskih institucij in vojaških sil v sirsko centralno vlado oziroma vojsko. Ankara zahteva, da se proces razorožitve in integracije zaključi pred koncem leta 2025. Kljub turškim pritiskom pogajanja o izvajanju tega sporazuma zaenkrat niso prinesla bistvenega napredka, kar povečuje napetosti na sirsko-turški meji.

Turški obrambni minister Yaşar Güler je v nedavnih izjavah poudaril odločenost Ankare, da prepreči kakršno koli trajno prisotnost Delavske stranke Kurdistana (PKK) in njenih zaveznikov v Siriji. Minister je izpostavil, da Turčija ne bo dopustila, da bi se milice pod vodstvom Sirskih demokratičnih sil (SDF), ki jih Turčija povezuje s terorističnimi organizacijami, trajno utrdile ob turški meji. Po navedbah turškega obrambnega ministrstva te skupine ogrožajo nacionalno varnost in stabilnost celotne regije. Turško ministrstvo za obrambo je hkrati pozvalo k takojšnji prekinitvi vseh dejavnosti PKK v Siriji in sosednjih državah. Ankara redno izvaja vojaške operacije na severu Sirije in Iraka, da bi nevtralizirala položaje kurdskih borcev. Turška stran vztraja pri stališču, da so kurdske milice v Siriji le podaljšek prepovedane PKK, ki v Turčiji že desetletja izvaja oborožen upor. Napetosti ostajajo visoke, saj Turčija s svojimi napovedmi ponovno nakazuje možnost nove širitve vojaškega posredovanja čez mejo.

Po izteku roka za umik civilistov je sirijska vojska začela obstreljevati kurdska območja v Alepu, ki so bila razglašena za zaprta vojaška območja. Kurdi si prizadevajo za decentralizirano oblast, kar sirske oblasti zavračajo.

V Alepu je prišlo do novega zaostrovanja, ko so Sirske demokratične sile (SDF) s svojimi droni napadle položaje sirske vojske v okolici soseske Sheikh Maqsood. Pri tem je bil ubit en vojak, več pa jih je bilo ranjenih. V ločenem napadu na stanovanjska območja v mestu je bilo ubitih najmanj 3 ljudi, 15 pa je bilo ranjenih. Zaradi napadov je prišlo do begunstva.

Sirska vojska je izvedla povračilne napade na položaje organizacije PKK/YPG, ki deluje v okviru Sirskih demokratičnih sil (SDF), v bližini kraja Dejr Hafir na vzhodu province Alep. Po uradnih navedbah so sirske sile ciljale izstrelišča brezpilotnih letalnikov, ki so jih kurdske sile uporabljale za napade na vladne položaje. V operaciji je bilo ranjenih več kot šest oseb, uničena pa je bila tudi infrastruktura za upravljanje dronov. Najnovejša zaostritev sledi daljšemu obdobju spopadov na tem območju, kjer se sirska vojska in sile pod vodstvom Kurdov spopadajo za nadzor nad strateškimi točkami. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napetosti, ki so se v regiji okrepile po seriji kurdskih napadov na civilna območja v Alepu decembra lani. Sirsko obrambno ministrstvo je operacijo označilo za nujno obrambno dejanje proti terorističnim grožnjam, medtem ko se razmere na terenu v vzhodnem delu države še naprej zaostrujejo.

Predstavniki sirske prehodne vlade in poveljnik Sirskih demokratičnih sil (SDF) Mazloum Abdi v Damasku niso dosegli oprijemljivega napredka v pogovorih o integraciji kurdskih sil v nacionalno vojsko. Srečanje je bilo namenjeno reševanju odprtih vprašanj glede vključitve SDF v sirske varnostne strukture, kar je ključni del stabilizacije države po padcu prejšnjega režima. Kljub prizadevanjem za poenotenje vojaških sil obe strani ostajata na različnih bregovih glede pogojev in načina vključitve. Državni mediji so poročali, da je vodstvo pod začasnim predsednikom Ahmadom al Šaro zavezano dogovoru, ki je bil načelno sklenjen marca, vendar operativna izvedba ostaja negotova. SDF, ki so imele pomembno vlogo v boju proti skupini Islamska država, si prizadevajo za ohranitev določene stopnje avtonomije ali specifičnega statusa znotraj nove vojaške hierarhije, medtem ko vlada v Damasku strmi k popolni centralizaciji oboroženih sil. Pogovori se bodo predvidoma nadaljevali, saj sta obe strani pod pritiskom, da zagotovita dolgoročno varnost in preprečita ponovne notranje spopade.

Sirska državna televizija je sporočila, da so se pogajanja med vlado v Damasku in kurdskimi silami pod vodstvom skupine PKK/YPG, ki delujejo pod krovnim imenom Sirske demokratične sile (SDF), končala brez dogovora. Po dostopnih informacijah strani nista dosegli soglasja glede ključnih vprašanj upravljanja in varnosti na severovzhodu države. Predstavniki sirske vlade so v poročilih poudarili, da kurdska stran ni izpolnila predhodnih zavez oziroma se ni držala dogovorjenih pogojev. Napetosti med obema stranema ostajajo visoke, saj se Damask zavzema za ponovno vzpostavitev polne državne suverenosti nad vsemi deli države, medtem ko kurdske sile zahtevajo določeno stopnjo avtonomije. Neuspeh pogovorov dodatno zapleta varnostno situacijo v regiji, kjer so prisotni različni mednarodni in lokalni akterji, kar onemogoča stabilizacijo razmer po večletnih spopadih.

V sirskem mestu Alep je prišlo do hudih spopadov med sirsko vojsko in Sirskimi demokratičnimi silami (QSD). Sirska vojska je obstreljevala položaje QSD v okolici Alepa, pri tem pa so sestrelili tudi več brezpilotnih letal. Spopadi so izbruhnili v različnih predelih mesta, kar je povzročilo napetosti v regiji.

V severnem sirskem mestu Alep so v ponedeljek izbruhnili spopadi med kurdskimi borci iz Sirskih demokratičnih sil (SDF) in varnostnimi silami, zvestimi predsedniku Ahmedu al-Sharaaju. Do spopadov je prišlo med obiskom visokega turškega uradnika v Siriji in ob nadaljnji napetosti glede dogovora o vključitvi kurdskih borcev v sirsko vojsko.

V Nordu je bila umorjena 69-letna ženska na svojem domu. Policija je aretirala osumljenca, brezdomnega moškega, ki ga je žrtev redno gostila na svojem domu.

Visoki turški diplomat, vojaški voditelji in obveščevalni šefi so obiskali Sirijo, da bi ocenili dogovor med oblastmi v Damasku in kurdskimi silami glede integracije Kurdov v sirsko vojsko. Srečali so se s sirskim predsednikom Ahmedom al-Sharaajem.

V novih napadih teroristične organizacije YPG/PKK na civilna območja v Alepu sta umrla dva civilista, v ločenem napadu SDF pa je umrla ena oseba. Skupno je bilo ranjenih 13 civilistov. Zaradi spopadov so oblasti pozvale prebivalce, naj se izogibajo konfliktnim območjem.

Turčija je izrazila dvom o nameri kurdskih sil SDF, da se integrirajo v sirsko državo, in poudarila, da mora kurdska skupina razorožiti svoje sile. Turčija je tudi zagrozila z vojaško akcijo, če se kurdske sile ne bodo v celoti integrirale v sirsko vojsko.

Turški zunanji minister je izrazil zaskrbljenost glede položaja Sirskih demokratičnih sil na severu Sirije in obtožil Izrael, da jih spodbuja k delovanju.

Južnokorejska vojska je zaznala skoraj ducat kitajskih in ruskih vojaških letal, ki so vstopila v njeno obrambno cono. Japonska in Južna Koreja sta zaradi skupnega preleta ruskih in kitajskih bombnikov nad azijsko-pacifiško regijo dvignili bojna letala. Združene države Amerike so javno podprle Japonsko, potem ko naj bi kitajsko lovsko letalo med urjenjem blizu Okinawe merilo z radarjem na japonska letala.

Turška parlamentarna delegacija se je sestala z zaprtim voditeljem Kurdske delavske stranke (PKK) Abdullahom Ocalanom, da bi razpravljali o razorožitvi in implementaciji dogovora s sirsko vlado ter Sirskimi demokratičnimi silami (SDF). Srečanje je del mirovne pobude za končanje desetletja trajajočega konflikta.

Sirsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da sta bila v napadu Sirskih demokratičnih sil (QSD) na položaje sirske vojske v provinci Raka ubita dva vojaka, več pa ranjenih. Oglasilo se je tudi Združenih narodov, ki obsojajo Netanjahujev obisk južne Sirije.

Japonska vojska je bila napotena v gorato severno regijo države, natančneje v Akito, da bi pomagala pri lovu na medvede po nujni prošnji lokalnih oblasti, ki se spopadajo z valom napadov.

Teroristična organizacija PKK/YPG, ki v Siriji deluje pod imenom SDF, je izvedla raketni napad na položaje sirske vojske v okolici Tišrinskega jezu vzhodno od Alepa. V napadu sta bila ubita dva vojaka, eden pa je bil huje ranjen. Isti čas so ZDA poslale okrepitve v baze na območjih pod nadzorom SDF.

Sirske demokratične sile (SDF), ki jih podpira ZDA, so dosegle predhodni dogovor z vlado v Damasku o integraciji v sirske varnostne sile. Vodja SDF, Mazloum Abdi, je potrdil, da je bil dosežen dogovor o poenotenju vojaške strukture po mesecih pogajanj in občasnih spopadov.

Sirski Kurdi so dosegli predhodni dogovor z vlado v Damasku o vključitvi kurdskih borcev iz Sirskih demokratičnih sil (SDF) v sirsko vojsko in varnostne sile. Vodja SDF, Mazloum Abdi, je potrdil, da so se dogovorili o mehanizmu integracije.

Turški zunanji minister Hakan Fidan in njegov sirski kolega Asaad al-Shaibani sta se v Ankari dogovorila o nadaljnjem sodelovanju v boju proti Daeshu in drugih terorističnih skupinah v Siriji. Fidan je poudaril, da nobena teroristična skupina v Siriji ne bi smela ogrožati Turčije ali katere koli druge države v regiji. Turčija poziva kurdske sile, da opustijo separatistično agendo.

Sirska vlada in kurdske sile (SDF) so v torek v Damasku podpisale sporazum o premirju na vseh frontah v severni in severovzhodni Siriji, s čimer naj bi se končali spopadi v Alepu. Srečanja so se udeležili tudi predstavniki ZDA.

Protesti pred poslopjem ICE v Portlandu so se nadaljevali, pri čemer je prišlo do aretacij. Trumpova administracija si prizadeva napotiti pripadnike Nacionalne garde v Portland. Organiziran je bil protestni goli kolesarski shod proti 'militarizaciji' mesta. Prebivalci, ki živijo blizu prizorišč protestov, so poročali o življenju z maskami za plin. Medtem ko Trump trdi, da Portland 'gori do tal', Politifact te navedbe zavrača.

Kljub poskusom britanske vlade, da bi omejila propalestinske proteste, so se ti nadaljevali, celo ob drugi obletnici napada Hamasa na Izrael. Protesti so potekali v različnih državah, vključno z Indonezijo. Judovski aktivisti so opozorili, da bi zaostritev ukrepov proti protestom v Veliki Britaniji lahko spodbudila antisemitizem.

Po nočnih spopadih v Alepu, v katerih sta bila ubita najmanj en pripadnik sirskih varnostnih sil in civilist, je sirski obrambni minister razglasil premirje po vsej državi. Ameriški vojaški helikopterji so v Damask pripeljali sirskega kurdskega poveljnika Mazluma Kobaneja, da bi ustavili spopade v Alepu.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je izjavil, da Turčija ne bo dovolila razdrobitve Sirije ali ogrožanja njene ozemeljske celovitosti, če diplomatski dogovor med Sirskimi demokratičnimi silami (SDF), ki jih vodijo Kurdi, in sirsko vlado ne bo uspešen. Erdogan je ponovil, da Turčija podpira enotnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Sirije ter nasprotuje prisotnosti terorističnih organizacij znotraj sirskih meja.

Turčija bo Siriji v skladu z novim vojaškim sporazumom zagotovila orožne sisteme in logistično opremo. Turški uradniki so izjavili, da bo Ankara po potrebi usposabljala sirsko vojsko za uporabo te opreme. Hkrati potekajo pogajanja med SDF in sirsko vlado, ki jih podpirata ZDA in Francija.